Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2018 z dne 30. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2018 z dne 30. 11. 2018

Kazalo

3751. Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), stran 11789.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) 
Razglašam Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. novembra 2018.
Št. 003-02-6/2018-6
Ljubljana, dne 28. novembra 2018
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV (ZTFI-1) 
1. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 
1.1 Vsebina zakona
1. člen 
(vsebina zakona) 
Ta zakon ureja:
1. pogoje za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti in za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: organizirani trg),
2. obveznosti glede razkrivanja informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu,
3. pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje investicijskih podjetij, upravljavcev mest trgovanja, izvajalcev storitev poročanja podatkov in poravnalnih sistemov s sedežem v Republiki Sloveniji,
4. pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem v drugih državah članicah in tretjih državah opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
5. pravila trgovanja na organiziranih trgih, prepovedana ravnanja zlorabe trga in pravila poravnave poslov, sklenjenih na organiziranih trgih, ter pravila za večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF),
6. pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri izvrševanju pooblastil po tem in drugih zakonih.
2. člen 
(prenos in izvajanje predpisov Evropske unije) 
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU):
1. Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne 13. februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne 16. 2. 1989, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/117/EGS),
2. Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L št. 84 z dne 26. 3. 1997, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 97/9/ES),
3. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES),
4. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. 3. 2005, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES),
5. Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES),
6. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1437 z dne 19. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za dostop do predpisanih informacij na ravni Unije (UL L št. 234 z dne 31. 8. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES),
7. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/180 z dne 24. oktobra 2016 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev standardov za ocenjevanje referenčnih portfeljev in postopkov za izmenjavo ocen (UL L št. 29 z dne 3. 2. 2017, str. 1), v delu, ki se nanaša na borznoposredniške družbe (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU),
8. Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1946 z dne 11. julija 2017 o dopolnitvi direktiv 2004/39/ES in 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za izčrpen seznam informacij, ki jih morajo bodoči pridobitelji vključiti v obvestilo o predlagani pridobitvi kvalificiranega deleža v investicijskem podjetju (UL L št. 276 z dne 26. 10. 2017, str. 32), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/65/EU),
9. Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L št. 332 z dne 18. 12. 2015, str. 126), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2392/EU),
10. Direktiva (EU) 2016/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 8),
11. Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2017, str. 500; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2017/593/EU).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb EU:
1. Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/301 z dne 30. novembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za odobritev in objavo prospekta in razširjanje oglasov ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 (UL L št. 58 z dne 4. 3. 2016, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2004/ES),
2. Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2295 z dne 4. septembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za razkritje obremenjenih in neobremenjenih sredstev (UL L št. 329 z dne 13. 12. 2017, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU),
3. Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 16. 4. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU),
4. Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2417 z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (UL L št. 343 z dne 22. 12. 2017, str. 48), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 600/2014/EU),
5. Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo (Komisije (EU) 2017/392 z dne 11. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede izdaje dovoljenj, nadzora in poslovanja za centralne depotne družbe (UL L št. 65 z dne 10. 3. 2017, str. 448), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 909/2014/EU),
6. Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1011/EU),
7. Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2017, str. 12).
1.2 Opredelitev pojmov in kratic
1.2.1 Splošne določbe
3. člen 
(namen opredelitve pojmov) 
(1) V pododdelku 1.2.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v tem zakonu, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(2) V pododdelku 1.2.2 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v oddelku 1.3 ter v 4. do 15. poglavju in v drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenih poglavij, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(3) V pododdelku 1.2.3 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 2., 3. in v 11. do 13. poglavju ter v drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenih poglavij, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(4) V oddelku 2.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 2. poglavju in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenega poglavja.
(5) V oddelku 3.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 3. poglavju in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenega poglavja.
(6) V 5. poglavju tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 5. poglavju in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenega poglavja, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(7) V 14. poglavju tega zakona so opredeljeni pojmi, kot so uporabljeni v 14. poglavju in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe navedenega poglavja, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
4. člen 
(kratice drugih zakonov in predpisov EU) 
(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. ZBan-2 je zakon, ki ureja bančništvo,
2. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate,
3. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe,
4. ZISDU-3 je zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
5. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor,
6. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme,
7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor,
9. ZUAIS je zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov,
10. ZSJV je zakon, ki ureja sistem jamstva za vloge,
11. ZFPPIPP je zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,
12. ZVO-1 je zakon, ki ureja varstvo okolja,
13. EZ-1 je zakon, ki ureja energetiko,
14. ZPPDFT-1 je zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma.
(2) V tem zakonu so za predpise EU, poleg skrajšanih naslovov, navedenih v 2. členu tega zakona, uporabljeni še naslednji naslovi:
1. Direktiva 94/19/ES je Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L št. 135 z dne 31. 5. 1994, str. 5), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 149),
2. Uredba 1606/2002/ES je Uredba (ES) št. 1606/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 62),
3. Direktiva 2001/24/ES je Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190),
4. Direktiva 2003/87/ES je Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L št. 275, z dne 25. 10. 2003, str. 32), zadnjič spremenjena s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L št. 264 z dne 9. 10. 2015, str. 1),
5. Uredba 714/2009/ES je Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 (UL L št. 163 z dne 15. 6. 2013, str. 1),
6. Uredba 715/2009/ES je Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 36), zadnjič spremenjena s Sklepom Komisije (EU) 2015/715 z dne 30. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (UL L št. 114, z dne 5. 5. 2015, str. 9),
7. Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 186),
8. Uredba 1031/2010/EU je Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L št. 302 z dne 18. 11. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1902 z dne 18. oktobra 2017 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 zaradi uskladitve prodaje pravic na dražbi s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta in navedbe dražbenega sistema, ki ga imenuje Združeno kraljestvo (UL L št. 269 z dne 19. 10. 2017, str. 13),
9. Uredba 1092/2010/ES je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1),
10. Uredba 1095/2010/ES je Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjena za Uredbo (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (UL L št. 105 z dne 8. 4. 2014, str. 1),
11. Uredba 1227/2011/EU je Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 326 z dne 8. 12. 2011, str. 1),
12. Uredba 648/2012/EU je Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2241 z dne 6. decembra 2017 o podaljšanju prehodnih obdobij iz uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kapitalskimi zahtevami za izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank (UL L št. 322 z dne 7. 12. 2017, str. 27),
13. Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19) zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2014/102/EU z dne 7. novembra 2014 o prilagoditvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 334 z dne 21. 11. 2014, str. 86),
14. Uredba 1308/2013/EU je Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1183 z dne 20. aprila 2017 o dopolnitvi uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pošiljanja informacij in dokumentov Komisiji (UL L št. 171 z dne 4. 7. 2017, str. 100).
5. člen 
(opredelitve pojmov) 
(1) Pojmi »pokojninska družba«, »družba za upravljanje« in »skupina« se uporabljajo, kot so določeni v ZFK.
(2) Pojem »upravljavec alternativnih investicijskih skladov« (v nadaljnjem besedilu: upravljavec AIS) se uporablja, kot je določen v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni upravljavca AIS iz 9. člena ZUAIS.
(3) Če ta zakon ne določa drugače, se pojmi »finančne storitve«, »bančne storitve«, »pomožne storitve«, »vzajemno priznane finančne storitve«, »dodatne finančne storitve«, »druge finančne storitve«, »banka«, »banka države članice«, »banka tretje države«, »finančna družba«, »država članica«, »tretja država«, »Komisija«, »ožji družinski član«, »bančna skupina«, »subjekt finančnega sektorja«, »sistemsko tveganje« in »modelsko tveganje« uporabljajo, kot so določeni v ZBan-2.
(4) Pojmi iz 5. in 6. poglavja tega zakona imajo pomen, kot je določen v 4. členu Uredbe 575/2013/EU.
(5) Za pojme »finančni holding«, »mešani poslovni holding«, »nadrejeni finančni holding države članice« in »EU nadrejeni finančni holding« se smiselno uporabljata tretja in četrta alineja 11. točke prvega odstavka 7. člena ZBan-2.
(6) Pojem »zavarovalni holding« se uporablja, kot je določen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(7) Pojma »nematerializiran vrednostni papir« in »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.
(8) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev, država gostiteljica pa je država, ki ni država sedeža družbe in v kateri je družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.
(9) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države sedeža finančne družbe.
(10) Oseba države članice je oseba države članice, ki je fizična oseba in ima v tej državi članici stalno ali začasno prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te države članice.
(11) Oseba tretje države je oseba tretje države, ki je fizična oseba in ima v tej tretji državi stalno ali začasno prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te tretje države.
(12) Pojem »pomembna borznoposredniška družba« pomeni borznoposredniško družbo, ki jo kot pomembno opredeli agencija na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne borznoposredniške družbe v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne borznoposredniške družbe agencija upošteva:
1. velikost in notranjo organiziranost borznoposredniške družbe,
2. naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih borznoposredniška družba opravlja,
3. sistemski pomen borznoposredniške družbe.
Agencija na svoji spletni strani javno objavi seznam pomembnih borznoposredniških družb.
(13) Pojem »kreditna institucija« se uporablja, kot je določen v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(14) Pojem »institucija« se uporablja, kot je določen v 3. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(15) Pojem »veleprodajni energetski proizvod« se uporablja, kot je določen v 4. točki 2. člena Uredbe 1227/2011/EU.
(16) Pojem »investicijski sklad« se uporablja, kot je določen v ZISDU-3 in pomeni investicijski sklad iz 5. člena ZISDU-3.
(17) Pojem »obvladujoča družba« se uporablja, kot je določen v ZGD-1 in pomeni družbo, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb pod pogoji iz 56. člena ZGD-1.
(18) Pojem »odvisna družba« se uporablja, kot je določen v ZGD-1 in pomeni družbo, ki jo obvladuje obvladujoča družba, vključno s katerokoli odvisno družbo končne obvladujoče družbe pod pogoji iz 56. člena ZGD-1.
(19) Pojem »centralna nasprotna stranka« (v nadaljnjem besedilu: CNS) se uporablja, kot je določen v 1. točki 2. člena Uredbe 648/2012/EU.
(20) Pojmi »indeks«, »izdajatelj indeksa«, »referenčna vrednost«, »zagotavljanje referenčne vrednosti«, »upravljavec referenčne vrednosti«, »prispevajoča oseba«, »nadzorovana prispevajoča oseba«, »predlagatelj«, »ocenjevalec« se uporabljajo, kot so določeni v 3. členu Uredbe 2016/1011/EU.
(21) Organ vodenja oziroma poslovodstvo:
1. ima pri pravnih osebah s sedežem v Republiki Sloveniji pomen, opredeljen v 10. členu ZGD-1,
2. je pri pravnih osebah, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, organ pravne osebe, ki je po zakonu oziroma pravilih te pravne osebe pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
(22) Organ nadzora pravne osebe je organ, ki je po zakonu oziroma pravilih te pravne osebe pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
(23) Upravljalni organ je organ vodenja oziroma poslovodstva in nadzora pravne osebe, ki je pristojen za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev pravne osebe ter za nadziranje in spremljanje vodstvenih odločitev in poslovanja, ter praviloma vključuje tudi osebe, ki dejansko vodijo posle.
(24) Višje vodstvo so fizične osebe, ki opravljajo izvršne funkcije oziroma vodijo posle ter so odgovorne za izvajanje strategije in splošnih usmeritev ter doseganje ciljev pravne osebe.
(25) Če ta zakon ne določa drugače, se pri uporabi tega zakona šteje, da ima pravna oseba registriran sedež (v nadaljnjem besedilu: sedež) v določeni državi, če je vpisana v javni register pravnih oseb, ki ga vodi ta država.
(26) Poslovni naslov je kraj, v katerem poslovodstvo pravne osebe ali podjema, ki nima lastnosti pravne osebe, opravlja svoje naloge in pristojnosti, če to ni hkrati sedež.
(27) Pojem »regionalna oblast« oziroma »lokalna oblast« pomeni lokalno skupnost ali drugo organizacijsko obliko lokalne samouprave.
6. člen 
(Evropski organ za vrednostne papirje in trge in Evropski odbor za sistemska tveganja) 
(1) Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) je evropski nadzorni organ, ustanovljen z Uredbo 1095/2010/ES.
(2) Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) je odbor ustanovljen z Uredbo 1092/2010/ES.
1.2.2 Pojmi v zvezi z investicijskimi storitvami in posli
7. člen 
(finančni instrumenti) 
(1) Finančni instrumenti so v tem členu opredeljeni za namen opredelitve investicijskih storitev in poslov.
(2) Finančni instrumenti po tem zakonu so:
1. prenosljivi vrednostni papirji,
2. instrumenti denarnega trga,
3. enote kolektivnih naložbenih podjemov,
4. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi izvedeni posli v zvezi z vrednostnimi papirji, valutami, dogovori o terminski obrestni meri, emisijskimi kuponi ali donosi kot osnovnimi instrumenti ali drugi izvedeni finančni instrumenti, finančni indeksi ali druga finančna merila, ki jih je mogoče poravnati s prenosom osnovnega instrumenta ali z denarnim plačilom,
5. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki:
– morajo biti poravnani z denarnim plačilom, ali
– so lahko poravnani z denarnim plačilom po izbiri ene od strank, razen zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke ali drugega razloga za prenehanje pogodbe,
6. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta, pod pogojem, da se z njimi trguje na organiziranem trgu, v MTF oziroma v OTF, razen veleprodajnih energetskih proizvodov, s katerimi se trguje na OTF, ki se morajo poravnati s prenosom osnovnega instrumenta,
7. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in drugi izvedeni posli v zvezi z blagom kot osnovnim instrumentom, ki:
– se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta in niso navedeni v prejšnji točki ter
– nimajo komercialnih namenov, imajo pa značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov,
8. izvedeni finančni instrumenti za prenos kreditnega tveganja,
9. finančne pogodbe na razlike,
10. opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, dogovori o terminski obrestni meri in drugi izvedeni posli v zvezi s spremenljivkami ozračja, prevoznimi stroški, emisijskimi kuponi ali stopnjami inflacije ali drugimi uradnimi ekonomskimi statističnimi podatki, ki:
– morajo biti poravnani z denarnim plačilom, ali
– so lahko poravnani z denarnim plačilom po izbiri ene od strank, razen zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke ali drugega razloga za prenehanje pogodbe,
11. katerikoli drug izveden posel v zvezi s premoženjem, pravicami, obveznostmi, indeksi in ukrepi, ki ni naveden v 1. do 10. točki tega odstavka in ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, zlasti ob upoštevanju,
– ali se z njimi trguje na organiziranem trgu, v MTF ali OTF,
– ali pa se obračunavajo in poravnavajo prek priznanih klirinških družb oziroma je treba v zvezi z njimi zagotavljati zahtevano (dnevno) kritje,
12. emisijski kuponi, ki jih sestavljajo katerekoli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami iz 4. razdelka VI. poglavja ZVO-1 (trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU).
(3) Prenosljivi vrednostni papirji so vse vrste vrednostnih papirjev, s katerimi se lahko trguje na kapitalskih trgih, razen plačilnih instrumentov. Prenosljivi vrednostni papirji so:
1. delnice delniških družb, drugi delnicam enakovredni vrednostni papirji, ki pomenijo delež v kapitalu ali članskih pravicah pravnih oseb, in potrdila o deponiranju v zvezi z delnicami,
2. obveznice in druge vrste vrednostnih papirjev, ki vsebujejo denarno obveznost izdajatelja, vključno s potrdilom o deponiranju v zvezi s temi vrednostnimi papirji,
3. vsak drug vrednostni papir, ki vsebuje:
– enostransko oblikovalno upravičenje imetnika pridobiti ali prodati prenosljivi vrednostni papir ali
– pravico imetnika zahtevati denarno plačilo, ki se določi glede na vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev, tečajev valut, obrestnih mer ali donosov, blaga ali glede na drug indeks ali ukrep.
(4) Instrumenti denarnega trga so vse vrste instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, kot so zakladne menice, potrdila o denarnem depozitu in komercialni zapisi, razen plačilnih instrumentov.
(5) Izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni v 29. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in pomenijo finančne instrumente iz 4. do 11. točke drugega odstavka tega člena.
(6) Izvedeni finančni instrumenti na blago so opredeljeni v 30. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in pomenijo finančne instrumente v zvezi z blagom iz 5. do 7. točke in iz 10. ter 11. točke drugega odstavka tega člena.
(7) Izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode so pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s proizvodi iz 1. člena Uredbe 1308/2013/EU ter iz I do XX in XXIV/1 dela Priloge I k navedeni uredbi in se uporabljajo v enakem pomenu, kot je določen v navedeni uredbi.
(8) Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6 so finančni instrumenti iz 6. točke drugega odstavka tega člena v zvezi s premogom ali nafto, s katerimi se trguje na OTF in se poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta.
(9) Potrdilo o deponiranju je vrednostni papir, s katerim se lahko trguje na kapitalskih trgih in pomeni imetništvo vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja, pri čemer je lahko uvrščeno v trgovanje na organiziranem trgu in se z njim trguje neodvisno od vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja.
(10) Certifikat je opredeljen v 27. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in se uporablja v enakem pomenu, kot je določen v navedeni uredbi.
(11) Strukturiran finančni produkt je opredeljen v 28. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in se uporablja v enakem pomenu, kot je določen v navedeni uredbi.
8. člen 
(strukturirana vloga) 
Strukturirana vloga je vloga iz 7. člena ZSJV, pri kateri so ob dospelosti obresti oziroma premije izplačljive pod pogoji, ki so odvisni od naslednjih dejavnikov:
1. indeksa ali kombinacije indeksov, razen vloge z variabilno obrestno mero, katere vračilo je neposredno povezano z indeksom obrestnih mer, kot sta euribor ali libor;
2. finančnega instrumenta ali kombinacije finančnih instrumentov;
3. blaga ali kombinacije blaga ali drugih nenadomestljivih osnovnih sredstev ali
4. menjalnega tečaja ali kombinacije menjalnih tečajev.
9. člen 
(investicijski sklad, s katerim se trguje na mestu trgovanja) 
Investicijski sklad, s katerim se trguje na mestu trgovanja (v nadaljnjem besedilu: ETF) je investicijski sklad, s katerega vsaj eno enoto premoženja ali razredom delnic se dnevno trguje na vsaj enem organiziranem trgu, MTF ali OTF in ki ima vsaj enega vzdrževalca trga, ki si prizadeva za zagotovitev, da se tržna vrednost enot premoženja ali delnic na mestu trgovanja bistveno ne razlikuje od čiste vrednosti sredstev in od indikativne čiste vrednosti sredstev, če se ta izračunava.
10. člen 
(državni vrednostni papir, izdajatelj državnega vrednostnega papirja) 
(1) Državni vrednostni papir je dolžniški instrument, ki ga izda izdajatelj državnega vrednostnega papirja.
(2) Izdajatelj državnega vrednostnega papirja je ena izmed naslednjih oseb, ki izdajo dolžniški instrument:
1. EU,
2. država članica, vključno z državnim organom, agencijo ali namensko družbo v državi članici, pri čemer je namenska družba pravna oseba, posebej ustanovljena za izdajo državnih vrednostnih papirjev te države oziroma za izvedbo vnaprej določenih poslov v povezavi z izdanimi finančnimi instrumenti,
3. v primeru države članice z zvezno ureditvijo, ena od zveznih enot,
4. namenska družba za več držav članic,
5. mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic in katere namen je zagotoviti financiranje oziroma finančno pomoč za svoje članice, ki imajo ali jim grozijo resne finančne težave, ali
6. Evropska investicijska banka.
11. člen 
(investicijske storitve in posli) 
(1) Investicijske storitve in posli so naslednje storitve in posli v zvezi s finančnimi instrumenti:
1. sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti,
2. izvrševanje naročil za račun strank,
3. poslovanje za svoj račun,
4. gospodarjenje s finančnimi instrumenti,
5. investicijsko svetovanje,
6. izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa,
7. izvedba prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa,
8. upravljanje MTF in
9. upravljanje OTF.
(2) Izvrševanje naročil za račun strank je poslovanje, da se doseže sklenitev pogodbe o nakupu ali prodaji enega ali več finančnih instrumentov za račun stranke in vključuje sklepanje pogodb o prodaji finančnih instrumentov, ki jih izda investicijsko podjetje ali kreditna institucija, v času njihove izdaje.
(3) Poslovanje za svoj račun je poslovanje v breme lastnega kapitala, katerega rezultat je sklenitev posla za lasten račun z enim ali več finančnimi instrumenti.
(4) Gospodarjenje s finančnimi instrumenti je upravljanje portfeljev, ki vključujejo finančne instrumente, v skladu s pooblastili strank na podlagi posamične presoje za vsako od strank.
(5) Investicijsko svetovanje je dajanje osebnih priporočil stranki na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti.
12. člen 
(stranka) 
(1) Stranka je vsaka fizična ali pravna oseba ali celota premoženja, ki nima pravne osebnosti, za katero investicijsko podjetje opravlja investicijske storitve in posle oziroma pomožne investicijske storitve.
(2) Profesionalna stranka je stranka, ki ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, da lahko sama sprejema investicijske odločitve in oceni tveganje, povezano z njimi, in je v skladu z 246. do 248. členom tega zakona obravnavana kot profesionalna stranka.
(3) Neprofesionalna stranka je vsaka stranka, ki ni profesionalna stranka iz prejšnjega odstavka.
13. člen 
(naročilo in izvršitev naročila stranke) 
(1) Naročilo stranke je nalog stranke investicijskemu podjetju, da za njen račun kupi ali proda finančne instrumente.
(2) Limitirano naročilo je naročilo stranke za nakup ali prodajo neke količine finančnih instrumentov za ceno, določeno v naročilu, ali pod za stranko ugodnejšimi pogoji.
(3) Naročilo s preudarkom je naročilo stranke, pri katerem ta ne določi cene, po kateri naj investicijsko podjetje izvrši naročilo, temveč pooblasti investicijsko podjetje, da ga izvrši po lastni presoji.
(4) Izvršitev naročila stranke je sklenitev posla o nakupu ali prodaji finančnega instrumenta, ki je bil predmet naročila stranke, za račun stranke.
(5) Naročilo za trgovanje je naročilo stranke in ponudba, ki jo investicijsko podjetje ali druga oseba objavi v zvezi z nakupom ali prodajo finančnega instrumenta v trgovalnem sistemu organiziranega trga, MTF, OTF ali zunaj tega sistema.
14. člen 
(poslovanje za svoj račun in izvršitev naročila stranke) 
(1) Posel s finančnimi instrumenti, ki ga investicijsko podjetje sklene s stranko za svoj račun, pomeni izvršitev naročila stranke, pod pogojem, da investicijsko podjetje pri takem poslovanju deluje za račun stranke.
(2) Če se ne dokaže drugače, se šteje, da posel, ki ga investicijsko podjetje sklene s stranko za svoj račun:
1. na podlagi predhodnega strankinega povpraševanja za ceno takega finančnega instrumenta,
2. na podlagi predhodno javno objavljenih cen investicijskega podjetja za tak finančni instrument ali
3. glede katerega je po veljavni tržni praksi običajno, da stranke povprašujejo za ceno takega finančnega instrumenta pri več osebah,
ne pomeni delovanja za račun stranke.
(3) Če se ne dokaže drugače, se ne glede na prejšnji odstavek šteje, da investicijsko podjetje, kadar sklene s stranko posel za svoj račun, deluje za račun stranke, če:
1. je stranka fizična oseba,
2. investicijsko podjetje za konkretni posel za svoj račun s stranko opravlja storitev borznega posredovanja za stranko ali
3. se investicijsko podjetje in stranka tako za konkretni posel pisno dogovorita.
15. člen 
(trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo, algoritemsko trgovanje in tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja) 
(1) Trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo je posel med kupcem in prodajalcem, v katerega se posredovalec vključi tako, da pri celotni izvršitvi posla ni nikoli izpostavljen tržnemu tveganju, nakup in prodaja se izvršita sočasno, posel pa je sklenjen po ceni, pri kateri posredovalec ne ustvari ne dobička ne izgube, razen vnaprej razkrite provizije oziroma cene take storitve.
(2) Algoritemsko trgovanje je trgovanje s finančnimi instrumenti, pri katerem računalniški algoritem samodejno določa posamezne parametre naročil, kot so začetek izvrševanja naročila, čas izvršitve naročila, cena ali količina naročila ali upravljanje naročila po vnosu, brez poseganja ali z omejenim poseganjem posameznika, in ne vključuje nobenega sistema, ki se uporablja izključno za:
1. posredovanje naročil na eno ali več mest trgovanja,
2. obdelavo naročil, pri katerih ni določenih parametrov trgovanja, ali
3. potrjevanje naročil oziroma za obdelavo izvršenih poslov po trgovanju.
(3) Tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ima naslednje značilnosti:
1. infrastrukturo, ki zmanjšuje zakasnitve zaradi omrežja in druge zakasnitve in vključuje vsaj eno od naslednjih zmogljivosti pri algoritemskem vnosu naročil: kolokacijo, bližino gostovanja ali hiter neposredni elektronski dostop,
2. sistem, ki brez poseganja posameznika določi vnos, ustvarjanje, posredovanje ali izvršitev naročila za vsak posel ali naročilo, ter
3. visoko število dnevnih sporočil, ki predstavljajo naročila, ponudbe ali preklice.
16. člen 
(neposredni elektronski dostop) 
Neposredni elektronski dostop je dogovor člana, udeleženca ali stranke mesta trgovanja s tretjo osebo, ki se ji dovoli uporaba njegove identifikacijske kode za elektronsko posredovanje naročila v zvezi s finančnim instrumentom neposredno mestu trgovanja, in vključuje:
1. dogovor, ki omogoča tudi uporabo infrastrukture oziroma kateregakoli povezovalnega sistema za posredovanje naročil člana, udeleženca ali stranke – neposredni dostop do trga, ali
2. dogovor, da tretja oseba te infrastrukture ne uporablja – sponzorirani dostop.
17. člen 
(navzkrižna prodaja) 
Navzkrižna prodaja je ponujanje investicijske storitve in posla skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del svežnja ali kot pogoj za isti dogovor ali sveženj.
18. člen 
(trajni nosilec podatkov) 
Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki stranki omogoča shranjevanje podatkov, ki so naslovljeni nanjo, tako da so dostopni za poznejšo uporabo dokler je potrebno glede na namen podatkov, in ki omogoča nespremenjen prikaz shranjenih podatkov.
19. člen 
(pomožne investicijske storitve) 
(1) Pomožne investicijske storitve so:
1. hramba in vodenje finančnih instrumentov za račun strank, ki vključuje tudi:
– skrbništvo in sorodne storitve, kot so upravljanje denarnih in drugih vrst zavarovanja,
– storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank, razen vodenja centralnega registra,
2. dajanje posojil vlagateljem, da bi ti lahko opravili enega ali več poslov s finančnimi instrumenti, če je investicijsko podjetje, ki daje posojilo, udeleženo pri teh poslih,
3. svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij,
4. menjalniške storitve, če jih investicijsko podjetje opravlja v zvezi z investicijskimi storitvami,
5. investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti,
6. storitve v zvezi z izvedbo prve oziroma nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa,
7. storitve in posli enake vrste kot investicijske storitve in posli oziroma pomožne investicijske storitve, ki se nanašajo na osnovne instrumente izvedenih finančnih instrumentov iz 5., 6., 7., 10. ali 11. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, če so povezane z investicijskimi storitvami in posli oziroma pomožnimi investicijskimi storitvami.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so pomožne investicijske storitve pri uporabi 5., 6. in 10. poglavja tega zakona upravljanje premoženja investicijskega podjetja, vodenje zbirk podatkov, vključno z osebnimi podatki, zagotavljanje indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev enega ali več investicijskih podjetij.
20. člen 
(investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, mala borznoposredniška družba, borzni posrednik) 
(1) Investicijsko podjetje je pravna oseba, ki profesionalno kot svojo redno dejavnost opravlja investicijske storitve za druge osebe ali investicijske posle.
(2) Borznoposredniška družba je investicijsko podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni banka in je pridobilo dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Borznoposredniška družba je lahko le pravna oseba.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pri uporabi 5., 6. in 10. poglavja tega zakona pojem investicijsko podjetje pomeni investicijsko podjetje iz prvega odstavka tega člena, razen:
– kreditnih institucij,
– lokalnih podjetij,
– podjetij, ki v skladu s tem zakonom niso pooblaščena za opravljanje pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona in so upravičena opravljati le eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ter ne smejo gospodariti z denarjem ali vrednostnimi papirji svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi.
(4) Borzni posrednik je fizična oseba, ki ima dovoljenje agencije za opravljanje poslov borznega posrednika in za borznoposredniško družbo ali banko na podlagi zaposlitve ali na drugi pravni podlagi opravlja posle, zajete v investicijskih storitvah in poslih, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška družba.
(5) Mala borznoposredniška družba je borznoposredniška družba:
1. ki opravlja samo naslednje investicijske storitve in posle:
– posredovanje naročil v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali enotami kolektivnih naložbenih podjemov osebam iz 59. člena tega zakona ali družbam za upravljanje ali
– investicijsko svetovanje in
2. katere letni prihodki ne presegajo 750.000 eurov.
21. člen 
(matična država članica investicijskega podjetja, država članica gostiteljica investicijskega podjetja) 
(1) Matična država članica investicijskega podjetja je, če:
1. je investicijsko podjetje fizična oseba, država članica, v kateri je njegov poslovni naslov,
2. je investicijsko podjetje pravna oseba, država članica, v kateri je njegov sedež ali
3. investicijsko podjetje v skladu s pravili te države nima sedeža, država članica, v kateri je njegov poslovni naslov.
(2) Država članica gostiteljica investicijskega podjetja pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri ima investicijsko podjetje podružnico ali zagotavlja investicijske storitve in posle.
22. člen 
(podružnica investicijskega podjetja) 
(1) Podružnica investicijskega podjetja je poslovna enota, ki:
– je ločena od sedeža družbe,
– je del investicijskega podjetja, ki nima statusa pravne osebe ter opravlja investicijske storitve in posle, in
– lahko opravlja tudi pomožne investicijske storitve, za katere je dovoljenje pridobilo investicijsko podjetje.
(2) Vse poslovne enote, ki jih v Republiki Sloveniji ustanovi investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, se štejejo za eno samo podružnico.
23. člen 
(podjetje tretje države) 
Podjetje tretje države je podjetje, ki bi izpolnjevalo pogoje za kreditno institucijo, ki lahko opravlja investicijske storitve in posle, ali za investicijsko podjetje, če bi imelo svoj sedež registriran v EU.
24. člen 
(kvalificiran delež) 
Kvalificirani delež je neposredni ali posredni delež v investicijskem podjetju, ki pomeni 10 % ali večji delež glasovalnih pravic ali kapitala v investicijskem podjetju, ob upoštevanju 129., 143. in 145. člena tega zakona, ali omogoča pomembno vplivanje na upravljanje investicijskega podjetja, v katerem je ta delež.
25. člen 
(tesna povezanost) 
Tesna povezanost je položaj, v katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezanih na enega od naslednjih načinov:
1. z udeležbo v obliki neposrednega ali posrednega imetništva poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 20 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 20 % delež v kapitalu te pravne osebe,
2. z obvladovanjem, ki pomeni razmerje med obvladujočo in odvisno družbo v vseh primerih iz 56. člena ZGD-1 ali temu razmerju podobno razmerje med drugo obvladujočo družbo in odvisno družbo, ali
3. s položajem, v katerem so fizične ali pravne osebe povezane z isto osebo z razmerjem obvladovanja.
26. člen 
(mesto trgovanja) 
Mesto trgovanja pomeni organizirani trg, MTF ali OTF.
27. člen 
(likvidni trg) 
Likvidni trg je trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov, na katerem so stalno prisotni kupci in prodajalci in se ob upoštevanju specifičnih tržnih struktur določenega finančnega instrumenta ali določenega razreda finančnih instrumentov ocenjuje v skladu z naslednjimi merili:
1. povprečna pogostost in obseg poslov v različnih tržnih pogojih, ob upoštevanju narave in življenjskega cikla produktov v razredu finančnega instrumenta,
2. število in vrsta udeležencev na trgu, vključno z razmerjem med udeleženci na trgu in instrumenti posamičnega produkta, s katerimi se trguje,
3. povprečna velikost razponov med nakupno in prodajno ceno, kadar je na voljo.
28. člen 
(večstranski sistem) 
(1) Večstranski sistem pomeni sistem ali infrastrukturo, v kateri lahko vzajemno delujejo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti.
(2) Večstranski sistemi iz prejšnjega odstavka delujejo v skladu z določbami 4. in 7. poglavja tega zakona glede MTF ali OTF oziroma določbami 11. poglavja tega zakona glede organiziranega trga.
(3) Ne glede na 23. in 28. člen Uredbe 600/2014/EU morajo biti vsi posli s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja, ki niso sklenjeni na večstranskih sistemih ali prek sistematičnega internalizatorja, skladni z določbami iz III. naslova Uredbe 600/2014/EU.
29. člen 
(MTF) 
MTF je večstranski sistem, ki ga vodi ali upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec organiziranega trga (v nadaljnjem besedilu: upravljavec MTF) in ki v tem sistemu, v skladu z vnaprej določenimi pravili, povezuje interese glede prodaje in nakupa finančnih instrumentov več tretjih oseb tako, da se pravni posel glede finančnega instrumenta sklene v skladu s pododdelkom 7.3.2 tega zakona.
30. člen 
(OTF) 
(1) OTF je večstranski sistem, ki ni organizirani trg ali MTF, v katerem lahko medsebojno vplivajo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se pravni posel glede finančnega instrumenta ali finančnega produkta sklene v skladu s pododdelkom 7.3.2 tega zakona.
(2) Upravljavec OTF je investicijsko podjetje ali upravljavec organiziranega trga, ki vodi ali upravlja OTF v skladu s tem zakonom.
31. člen 
(razvojni trgi malih in srednjih podjetij) 
(1) Razvojni trg malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: razvojni trg MSP) je MTF, ki je registriran kot razvojni trg MSP v skladu s 326. členom tega zakona.
(2) Ne glede na 58. člen tega zakona so mala in srednja podjetja za namen razvojnega trga MSP iz prejšnjega odstavka gospodarske družbe, ki so imele povprečno tržno kapitalizacijo za pretekla tri koledarska leta na zadnji dan posameznega leta manj kot 200.000.000 eurov.
32. člen 
(organizirani trg in upravljavec organiziranega trga) 
(1) Organizirani trg je regulirani trg iz 13. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe 600/2014/EU in pomeni večstranski sistem, ki ga vodi ali upravlja določena oseba in ima naslednje značilnosti:
1. v tem sistemu in v skladu z vnaprej določenimi pravili se povezuje ali omogoča povezovanje interesov glede prodaje ali nakupa finančnih instrumentov več tretjih oseb tako, da se sklenejo pravni posli v zvezi s finančnim instrumentom, ki je uvrščen v trgovanje po njegovih pravilih oziroma sistemih tega trga,
2. ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa,
3. deluje redno in v skladu s pogoji iz 11. poglavja tega zakona.
(2) Upravljavec organiziranega trga je oseba, ki vodi ali upravlja organizirani trg.
(3) Država članica sedeža organiziranega trga je:
1. država članica, v kateri je ta trg registriran, ali
2. če v skladu s pravili te države nima sedeža, država članica, v kateri je poslovni naslov tega trga.
(4) Država članica gostiteljica organiziranega trga je država članica, v kateri organiziran trg zagotavlja ustrezno ureditev, ki omogoča oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v isti državi članici dostop do trgovanja v svojem sistemu.
33. člen 
(borzni trg, borza, borzni posel, uradna borzna kotacija in prosti trg) 
(1) Borzni trg je organizirani trg, katerega upravljavec ima sedež v Republiki Sloveniji.
(2) Borza je upravljavec borznega trga, ki je pridobil dovoljenje agencije za upravljanje tega trga.
(3) Borzni posel je posel s finančnimi instrumenti, sklenjen na borznem trgu.
(4) Uradna borzna kotacija je segment borznega trga, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo dodatne pogoje, pomembne za zaščito interesov vlagateljev, glede razpršenosti, tržne kapitalizacije ter vsebine pravic, ki jih dajejo imetniku, in drugih njihovih lastnosti.
(5) Prosti trg (v nadaljnjem besedilu: OTC) je trg, na katerem se trguje izven organiziranih platform.
34. člen 
(vzdrževalec trga in sistematični internalizator) 
(1) Vzdrževalec trga je oseba, ki neprekinjeno nastopa na trgu finančnih instrumentov ter je pripravljena poslovati za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme lastnega kapitala po cenah, ki jih določi sama.
(2) Sistematični internalizator je investicijsko podjetje, ki na organizirani, pogosti in sistematični podlagi ter v precejšnjem obsegu posluje za lasten račun z izvrševanjem naročil strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, ne da bi upravljal večstranski sistem.
(3) Pogosta in sistematična podlaga se meri s številom poslov s finančnim instrumentom, ki jih investicijsko podjetje izvede na OTC za lasten račun z izvrševanjem naročil strank. Precejšnji obseg trgovanja se meri z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem investicijskega podjetja z določenim finančnim instrumentom ali z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem z določenim finančnim instrumentom v EU. Opredelitev sistematičnega internalizatorja se uporablja le, kadar sta vnaprej določeni omejitvi pogoste in sistematične podlage ter precejšnjega obsega prekoračeni ali kadar se investicijsko podjetje odloči za delovanje v sistemu sistematičnega internalizatorja.
(4) Podjetja, ki ustrezajo opredelitvi sistematičnega internalizatorja iz tega člena, o tem obvestijo agencijo. Agencija to obvestilo pošlje ESMA.
35. člen 
(centralni register in centralna depotna družba) 
(1) Centralni register je centralni register, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje. Centralni register ima položaj centralnega depoja.
(2) Centralna depotna družba (v nadaljnjem besedilu: CDD) je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 909/2014/EU.
36. člen 
(centralni depo in poddepo) 
(1) Centralni depo je centralni register ali druga evidenca imetnikov nematerializiranih finančnih instrumentov:
1. ki jo vodi posamezna oseba (v nadaljnjem besedilu: centralni depozitar) v skladu s predpisi države, na območju katere je ustanovljen ta depo, in
2. vpisi v katero imajo pravne učinke neposredno v razmerju do izdajatelja teh finančnih instrumentov in do tretjih oseb, tako da se imetnik računa, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti, šteje za zakonitega imetnika teh finančnih instrumentov.
(2) Poddepo je evidenca imetnikov nematerializiranih finančnih instrumentov:
1. ki ni centralni depo,
2. ki jo vodi borznoposredniška družba, banka, investicijsko podjetje ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: poddepozitar) v skladu s predpisi države, na območju katere je ustanovljen ta poddepo,
3. vpisi v katero nimajo pravnih učinkov neposredno v razmerju do izdajatelja teh finančnih instrumentov in centralnega depozitarja in
4. vpisi v katero imajo pravne učinke v razmerju do poddepozitarja tako, da v tem razmerju z vpisom v poddepo nastane pravica stranke zahtevati od poddepozitarja, da za njen račun uresničuje pravice iz teh finančnih instrumentov in da po njenem nalogu za njen račun razpolaga s temi finančnimi instrumenti.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za finančne instrumente, izdane kot pisne listine, ki so v zbirni hrambi v centralnem depoju oziroma poddepoju.
37. člen 
(poravnava) 
Poravnava pomeni poravnavo, kot je opredeljena v 7. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 909/2014/EU.
38. člen 
(poravnalni sistem, udeleženec poravnalnega sistema) 
(1) Poravnalni sistem je sistem, ki:
1. ga vodi ali upravlja CNS ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: upravljavec poravnalnega sistema),
2. omogoča poravnavo poslov s finančnimi instrumenti, sklenjenimi na organiziranem trgu, v MTF ali OTF ali zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, v skladu z vnaprej določenimi pravili tega sistema in
3. obsega pravna razmerja med člani poravnalnega sistema ter med člani tega sistema in njegovim upravljavcem, katerih vsebina so njihove medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s poravnavo poslov s finančnimi instrumenti.
(2) Udeleženec poravnalnega sistema je član poravnalnega sistema ter druga oseba, ki je na podlagi pogodbe s članom poravnalnega sistema temu upravičena dajati naročila glede vnosa nalogov v poravnalni sistem in je znana upravljavcu sistema.
39. člen 
(povezani poravnalni sistemi) 
(1) Povezani poravnalni sistemi so poravnalni sistemi, ki na podlagi dogovora med njihovimi upravljavci članom povezanih poravnalnih sistemov omogočajo, da se nalogi za poravnavo, ki so vneseni v zadevni poravnalni sistem, izvršijo v drugem poravnalnem sistemu.
(2) Dogovori med povezanimi poravnalnimi sistemi ne pomenijo samostojnega poravnalnega sistema.
(3) Za namene 445. do 447. člena tega zakona se upravljavec povezanih poravnalnih sistemov, ki ni udeleženec nobenega povezanega poravnalnega sistema, šteje za udeleženca vseh povezanih poravnalnih sistemov.
40. člen 
(odvisni borznoposredniški zastopnik) 
Odvisni borznoposredniški zastopnik je vezani zastopnik in je fizična ali pravna oseba, ki na podlagi neomejene in nepogojne odgovornosti samo enega investicijskega podjetja, v imenu in za račun katerega:
1. ponuja investicijske storitve in posle oziroma pomožne investicijske storitve strankam oziroma morebitnim strankam,
2. sprejema in posreduje navodila ali naročila strank v zvezi z investicijskimi storitvami ali finančnimi instrumenti,
3. prodaja finančne instrumente ali
4. svetuje strankam ali morebitnim strankam glede teh finančnih instrumentov oziroma investicijskih storitev in poslov.
41. člen 
(investicijska skupina) 
Investicijska skupina je skupina po 14. točki 2. člena ZFK, ki ni bančna skupina po 1. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-2 in v kateri ima vsaj ena družba položaj:
1. investicijskega podjetja, ki je nadrejeno ali udeleženo v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji, ali
2. nadrejenega finančnega holdinga, ki:
– mu je podrejeno vsaj eno investicijsko podjetje, in
– mu ni podrejena nobena kreditna institucija.
42. člen 
(nadrejeno investicijsko podjetje države članice in EU nadrejeno investicijsko podjetje) 
(1) Nadrejeno investicijsko podjetje države članice je investicijsko podjetje:
1. katerega podrejena družba je druga institucija ali finančna institucija ali je udeleženo v drugi instituciji ali finančni instituciji, in
2. ki samo ni podrejena družba druge institucije te države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v tej državi članici.
(2) EU nadrejeno investicijsko podjetje je nadrejeno investicijsko podjetje posamezne države članice, ki ni podrejena družba institucije nobene druge države članice ali finančnega holdinga, ustanovljenega v katerikoli drugi državi članici.
43. člen 
(izvajalec storitev poročanja podatkov) 
Izvajalec storitev poročanja podatkov je lahko le sistem odobrenih objav (v nadaljnjem besedilu: APA), ponudnik združenih informacij (v nadaljnjem besedilu: CTP) ali odobreni mehanizem poročanja (v nadaljnjem besedilu: ARM).
44. člen 
(APA) 
APA pomeni osebo, ki ima v skladu s 333. in 334. členom tega zakona dovoljenje za opravljanje storitve objavljanja poročil o trgovanju v imenu investicijskih podjetij v skladu z 20. in 21. členom Uredbe 600/2014/EU.
45. člen 
(CTP) 
CTP pomeni osebo, ki ima v skladu s 333. in 334. členom tega zakona dovoljenje za opravljanje storitve zbiranja poročil o trgovanju s finančnimi instrumenti iz 6., 7., 10., 12., 13., 20. in 21. člena Uredbe 600/2014/EU na organiziranih trgih, MTF, OTF in APA ter združevanja teh poročil v neprekinjen elektronski tok podatkov v realnem času, ki zagotavlja podatke o ceni in količini za posamezen finančni instrument.
46. člen 
(ARM) 
ARM pomeni osebo, ki ima v skladu s 333. in 334. členom tega zakona dovoljenje za opravljanje storitve poročanja o podrobnostih poslov pristojnim organom ali ESMA v imenu investicijskih podjetij.
47. člen 
(matična država članica APA, CTP in ARM) 
Matična država članica APA, CTP ali ARM je, če:
1. je APA, CTP ali ARM fizična oseba, država članica, v kateri je njen poslovni naslov,
2. je APA, CTP ali ARM pravna oseba, država članica, v kateri ima sedež, ali
3. APA, CTP ali ARM v skladu s pravili te države nima sedeža, država članica, v kateri je njegov poslovni naslov.
48. člen 
(nadzorni organ in agencija) 
(1) Nadzorni organ je organ posamezne države članice, ki je v skladu s predpisi, sprejetimi za prenos 67. člena Direktive 2014/65/EU pristojen za nadzor nad investicijskimi podjetji, nad izvajanjem Uredbe 600/2014/EU in predpisov, sprejetih za prenos Direktive 2014/65/EU, oziroma ga je ta država članica določila za kontaktno točko na podlagi predpisov, sprejetih za prenos prvega odstavka 79. člena Direktive 2014/65/EU, razen če je s tem zakonom določeno, da je pristojen nadzorni organ, pristojen za drugo vrsto nadzora.
(2) Agencija je nadzorni organ in kontaktna točka iz prejšnjega odstavka v Republiki Sloveniji.
(3) Vsa obvestila, izmenjave informacij in drugo sodelovanje z nadzornim organom posamezne druge države članice opravlja agencija prek kontaktne točke, ki jo je ta država članica določila v skladu s predpisi, sprejetimi za prenos prvega odstavka 79. člena Direktive 2014/65/EU.
(4) Nadzorni organ je tudi Banka Slovenije, ki v skladu z drugim odstavkom 61. člena tega zakona v sodelovanju z agencijo opravlja nadzor glede opravljanja storitev v zvezi s strukturiranimi vlogami iz tega zakona in Uredbe 600/2014/EU.
1.2.3 Pojmi v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti in trgovanjem na organiziranih trgih
49. člen 
(vrednostni papirji) 
(1) Vrednostni papirji so prenosljivi vrednostni papirji iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona in instrumenti denarnega trga iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona, katerih zapadlost je enaka ali daljša od 12 mesecev.
(2) Lastniški vrednostni papirji so:
1. delnice,
2. drugi delnicam enakovredni vrednostni papirji, ki pomenijo delež v kapitalu ali članskih pravicah pravnih oseb, in
3. drugi vrednostni papirji:
– ki dajejo imetniku enostransko oblikovalno upravičenje, na podlagi uresničitve katerega je upravičen do vrednostnega papirja iz 1. ali 2. točke tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: osnovni vrednostni papir), in
– katerih izdajatelj je izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja ali oseba, ki pripada isti skupini kot izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja.
(3) Dolžniški vrednostni papirji so obveznice in drugi vrednostni papirji razen lastniških. Ne glede na prejšnji stavek je v 3. poglavju tega zakona pojem dolžniški vrednostni papirji uporabljen v ožjem pomenu, ki izključuje vse vrednostne papirje iz prve alineje 3. točke drugega odstavka tega člena, ne glede na to, kdo je izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja.
(4) Vrednostni papirji, ki se izdajajo stalno ali ponavljajoče se, so vrednostni papirji istega izdajatelja iz najmanj dveh ločenih izdaj vrednostnih papirjev podobne vrste v obdobju 12 mesecev.
(5) Vrednostni papir obsega:
1. osnovni vrednostni papir in
2. izvedeni vrednostni papir, katerega vrednost je odvisna od cene osnovnega vrednostnega papirja ali tečaja ali indeksa ali cene drugega osnovnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: osnovni instrument).
(6) Opcija je enostransko oblikovano upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.
(7) Zamenljivi vrednostni papir je vrednostni papir, ki vsebuje opcijo, z uresničitvijo katere njegov imetnik doseže zamenjavo za drug vrednostni papir, in sicer zamenjavo dolžniškega vrednostnega papirja za:
1. lastniški vrednostni papir, ali
2. drug dolžniški vrednostni papir z drugačno vsebino pravic glede obrestne mere, zapadlosti ali drugih pogojev za izplačilo.
(8) Nakupni bon je vrednostni papir:
1. ki vsebuje opcijo do nakupa osnovnega vrednostnega papirja za določeno ceno do dneva poteka veljavnosti te opcije ali na ta dan in
2. pri katerem se izpolnitev obveznosti, ki nastane z uresničitvijo opcije, lahko opravi ali z izročitvijo osnovnega vrednostnega papirja ali z denarnim plačilom.
(9) Podrejeni vrednostni papir je dolžniški vrednostni papir, pri katerem je imetnik v primeru postopka zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti izdajatelja upravičen do izplačila, vsebovanega v tem vrednostnem papirju, šele po poplačilu vseh obveznosti izdajatelja do nepodrejenih upnikov.
50. člen 
(enote kolektivnih naložbenih podjemov) 
(1) Kolektivni naložbeni podjem razen podjema zaprtega tipa pomeni vzajemni sklad ali investicijsko družbo:
1. katere namen je skupinsko nalaganje kapitala, ki ga zagotavlja javnost, in ki deluje po načelu razpršitve tveganja, in
2. enote katere se na zahtevo njihovega imetnika odkupijo oziroma izplačajo neposredno ali posredno iz premoženja tega podjema.
(2) Investicijska družba razen družbe zaprtega tipa je investicijska družba:
1. katere namen je skupinsko nalaganje kapitala, ki ga zagotavlja javnost, in ki deluje po načelu razpršitve tveganja ter
2. delnice katere se na zahtevo njihovega imetnika odkupijo oziroma izplačajo neposredno ali posredno iz premoženja te družbe.
(3) Za odkup oziroma izplačilo iz 2. točke prvega odstavka in 2. točke drugega odstavka tega člena se štejejo tudi posli kolektivnega naložbenega podjema oziroma investicijske družbe, ki jih ta podjem oziroma družba opravlja za zagotovitev, da se borzna cena enot oziroma delnic ne razlikuje bistveno od vrednosti, določene na podlagi čiste vrednosti sredstev tega podjema oziroma družbe.
(4) Enota kolektivnega naložbenega podjema pomeni vrednostni papir, ki ga izda kolektivni naložbeni podjem in vsebuje pravico imetnika glede premoženja tega podjema.
(5) Enota kolektivnega naložbenega podjema za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) je enota, ki jo izda kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, za katerega se uporablja ZISDU-3 ali predpis države članice, sprejet za prenos Direktive 2009/65/ES (v nadaljnjem besedilu: enota KNPVP).
51. člen 
(izdajatelj in ponudnik) 
(1) Izdajatelj je oseba, ki izda ali namerava izdati vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Za izdajatelja potrdil o deponiranju vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, se šteje izdajatelj vrednostnih papirjev.
(2) Ponudnik je oseba, ki ponuja vrednostne papirje javnosti.
52. člen 
(vlagatelj) 
Vlagatelj je kupec vrednostnih papirjev ali oseba, na katero je naslovljena ponudba za nakup vrednostnih papirjev.
53. člen 
(finančni posrednik) 
Finančni posrednik je:
1. investicijsko podjetje, ki za izdajatelja ali drugega ponudnika opravlja investicijske storitve in posle v zvezi z izvedbo prve ali nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev, in
2. investicijsko podjetje ali druga oseba, ki opravlja pomožne investicijske storitve v zvezi z izvedbo prve ali nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev, vključno s sprejemanjem vplačil.
54. člen 
(ponudba vrednostnih papirjev javnosti in ponudbeni program) 
(1) Ponudba vrednostnih papirjev javnosti je vsako sporočilo osebam, dano v katerikoli obliki in z uporabo kateregakoli sredstva, ki vsebuje zadosti informacij o pogojih ponudbe in o vrednostnih papirjih, ki so predmet ponudbe, da se na njihovi podlagi vlagatelj odloči za nakup oziroma vpis teh vrednostnih papirjev.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za prodajo vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov.
(3) Ponudbeni program je načrt, ki omogoča izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, vključno z nakupnimi boni v katerikoli obliki, ki so podobne vrste ali kategorije, stalne ali ponavljajoče se v obdobju, ki je določeno v programu.
55. člen 
(prva in nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev) 
(1) Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja na podlagi izdajateljeve ponudbe ob njihovi izdaji.
(2) Nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev je vsaka druga prodaja razen prve.
(3) Nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev je tudi prodaja, ki jo opravi finančni posrednik, ki je od izdajatelja odkupil vrednostne papirje ob prvi prodaji.
56. člen 
(ključne informacije) 
(1) Ključne informacije so tiste informacije, ki povprečnemu vlagatelju omogočajo sprejemanje informiranih naložbenih odločitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki so mu ponujeni oziroma so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu. Ključne informacije morajo biti podane jasno in razumljivo na način, ki povprečnemu vlagatelju omogoča razumevanje lastnosti izdajatelja, morebitnega poroka in vrednostnih papirjev ter z njimi povezanih tveganj.
(2) Ključne informacije ne smejo biti zavajajoče.
(3) Ključne informacije vključujejo:
1. opis vrst tveganj, povezanih z izdajateljem in morebitnimi poroki,
2. opis pravne narave in bistvenih lastnosti izdajatelja in morebitnih porokov, ki vključuje opis premoženja, obveznosti in finančnega položaja,
3. opis tveganj, povezan z naložbo v vrednostni papir, ter bistvenih značilnosti naložbe, vključno z vsemi pravicami, ki izhajajo iz tega vrednostnega papirja,
4. splošne pogoje ponudbe, vključno z oceno stroškov, ki bodo zaračunani vlagatelju,
5. podrobnosti glede uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu,
6. razloge za ponudbo in način uporabe iztržka.
57. člen 
(družba z zmanjšano tržno kapitalizacijo) 
Družba z zmanjšano tržno kapitalizacijo je družba, ki kotira na organiziranem trgu in je imela povprečno tržno kapitalizacijo manj kot 100.000.000 eurov na podlagi kotacij ob koncu leta za prejšnja tri koledarska leta.
58. člen 
(mala in srednje velika podjetja) 
Mala in srednje velika podjetja so gospodarske družbe, ki glede na svoj zadnji letni računovodski izkaz ali konsolidirani računovodski izkaz izpolnjujejo najmanj dve od naslednjih treh meril:
– povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je manj kot 250,
– celotna bilanca stanja ne presega 43.000.000 eurov,
– letni čisti prihodek ne presega 50.000.000 eurov.
1.3 Temeljna pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov
59. člen 
(opravljanje investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona) 
(1) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja:
1. borznoposredniška družba, ki za to pridobi dovoljenje agencije,
2. investicijsko podjetje države članice, ki ni banka ali posebna finančna institucija in v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. investicijsko podjetje tretje države, ki ni banka in pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.
(2) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle opravlja tudi:
1. banka, ki za to pridobi dovoljenje Banke Slovenije,
2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-2 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-2 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. banka tretje države, ki v skladu z ZBan-2 pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji ter je v skladu z ZBan-2 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.
(3) V Republiki Sloveniji lahko investicijske storitve in posle v zvezi z upravljanjem MTF ali OTF opravlja tudi upravljavec organiziranega trga, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4) V Republiki Sloveniji lahko:
1. družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice opravlja investicijsko storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve investicijskega svetovanja v zvezi s finančnimi instrumenti ter hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov, če je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje agencije v skladu z zakonom, ki ureja družbe za upravljanje, in
2. upravljavec AIS oziroma upravljavec AIS države članice opravlja investicijsko storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve investicijskega svetovanja, hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov ter sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, če je za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje agencije v skladu z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.
(5) Investicijske storitve in posle lahko opravljajo tudi osebe iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, in sicer v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 62. člena tega zakona.
(6) V Republiki Sloveniji lahko pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona kot samostojno storitev opravljajo le osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(7) Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki organizirano, pogosto, sistematično in v znatni meri poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank zunaj organiziranega trga, MTF ali OTF, ravnajo skladno z določbami Uredbe 600/2014/EU glede preglednosti za sistematične internalizatorje in investicijska podjetja, ki trgujejo na OTC.
60. člen 
(uporaba zakona za banke) 
(1) Za banke, ki v skladu s 1. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo:
1. določba o sistematičnem internalizatorju iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona,
2. za prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov: tretji in četrti odstavek 187. člena tega zakona,
3. za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov: 198. člen in 5. točka prvega odstavka ter tretji, četrti in peti odstavek 200. člena tega zakona,
4. določbe o odvisnih borznoposredniških zastopnikih iz 203. do 207. člena tega zakona,
5. določbe o posebnih pravilih za MTF in OTF iz 208. člena tega zakona,
6. določbe 7. poglavja razen 240. člena, četrtega odstavka 279. člena, tretjega odstavka 286. člena in drugega odstavka 307. člena tega zakona,
7. določbe 8. poglavja tega zakona,
8. peti odstavek 347. člena, 348. in 350. člen tega zakona,
9. določbe 11. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na člane borze,
10. določbe 13. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na člane CDD, in
11. določbe 16. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na kršitev določb, ki se uporabljajo za banke.
(2) Za banke in posebne finančne institucije držav članic, ki v skladu z 2. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporablja 211. člen tega zakona.
(3) Za banke tretjih držav, ki v skladu s 3. točko drugega odstavka 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 217. člena tega zakona.
(4) Pri smiselni uporabi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »borznoposredniška družba« in pojma »investicijsko podjetje« uporablja pojem »banka« oziroma »posebna finančna institucija«,
2. namesto pojma »agencija« uporablja pojem »Banka Slovenije« razen pri uporabi:
– določb, ki pooblaščajo agencijo za izdajo podzakonskih aktov,
– 7. poglavja tega zakona in
– petega odstavka 347. člena, 348. in 350. člena tega zakona.
(5) Za banke, ki v skladu z drugim odstavkom 59. člena tega zakona opravljajo investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se 14. poglavje tega zakona uporablja neposredno.
(6) Za izdajo dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter za nadzor nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja banka ali posebna finančna institucija iz drugega odstavka 59. člena tega zakona, se uporablja ZBan-2, če ni v sedmem do devetem odstavku tega člena določeno drugače.
(7) Nadzor nad poslovanjem banke, banke in posebne finančne institucije držav članic in banke tretje države glede investicijskih storitev in poslov opravlja agencija v sodelovanju z Banko Slovenije.
(8) Pri opravljanju nadzora po prejšnjem odstavku lahko agencija izreče naslednje nadzorne ukrepe:
1. odredi odpravo kršitev in
2. izreče dodatne nadzorne ukrepe iz 348. člena tega zakona.
(9) Če agencija pri opravljanju nadzora po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, mora o tem obvestiti Banko Slovenije.
(10) Prvi do deveti odstavek tega člena se ne uporablja za banko, banko in posebno finančno institucijo države članice in banko tretje države, ki ima položaj osebe iz 62. člena tega zakona.
61. člen 
(uporaba zakona za opravljanje storitev v zvezi s strukturiranimi vlogami) 
(1) Za borznoposredniške družbe in banke se smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona, kadar strankam prodajajo strukturirane vloge ali jim svetujejo v zvezi z njimi:
1. šesti in sedmi odstavek 185. člena, 232., 233., 237. in 313. člen ter prvi odstavek 450. člena tega zakona;
2. 250. do 260. člen, 5. točka prvega odstavka 261. člena, drugi odstavek 344. člena, 272., 273., 276., 278, 279., razen četrtega odstavka 279. člena in 280. člen tega zakona, in
3. 48. člen, sedmi do deveti odstavek 65. člena, prvi odstavek 322. člena, tretji odstavek 422. člena, 328., 340. do 342., 346., 347, 350., 348., 357., 358, 489. člen tega zakona ter 15. in 16. poglavje tega zakona.
(2) Nadzor nad določbami iz prejšnjega odstavka opravlja Banka Slovenije v sodelovanju z agencijo. Za nadzor, ki ga opravlja Banka Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 10. poglavja tega zakona.
62. člen 
(izjeme) 
(1) Določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov, razen 330., 331. in 332. člena tega zakona, se ne uporabljajo za:
1. zavarovalnice in pozavarovalnice,
2. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle izključno za svoje nadrejene družbe, za svoje podrejene družbe ali za druge podrejene družbe svojih nadrejenih družb,
3. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle občasno pri opravljanju svoje redne dejavnosti ali poklica, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– opravljanje te dejavnosti ali poklica je urejeno s pravili, določenimi z zakonom, drugim predpisom ali kodeksom etike, in
– pravila iz prejšnje alineje ne prepovedujejo opravljanja investicijskih storitev in poslov,
4. osebe, ki poslujejo samo za svoj račun, s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, emisijski kuponi ali izvedeni finančni instrumenti na emisijske kupone, razen če:
– nastopajo kot vzdrževalci trga,
– so člani ali udeleženci organiziranega trga oziroma MTF ali imajo neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja, razen če gre za nefinančne subjekte, ki izvršujejo posle na mestu trgovanja, ki po objektivnih merilih zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice teh nefinančnih subjektov ali njihovih skupin,
– uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali
– poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank,
pri čemer velja izjema po tem členu za osebe iz 1., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena ne glede na pogoje iz te točke,
5. upravljavce, ki izpolnjujejo zahteve iz 6. poglavja ZVO-1, in pri trgovanju z emisijskimi kuponi ne izvršujejo naročil strank in ne opravljajo drugih investicijskih storitev in poslov, razen trgovanja za svoj račun, pri čemer ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja,
6. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih,
7. osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih in zagotavljanje investicijskih storitev in poslov izključno za lastne nadrejene družbe, za lastne podrejene družbe ali za druge podrejene družbe lastnih nadrejenih družb,
8. člane evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in druge nacionalne subjekte, ki opravljajo podobne naloge, druge osebe javnega prava, ki so odgovorne za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju, ter mednarodne finančne institucije, ki jih ustanovita dve ali več držav članic in katerih namen je zagotoviti financiranje oziroma finančno pomoč za svoje članice, ki imajo ali jim grozijo resne finančne težave,
9. investicijske sklade po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ter pokojninske sklade po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali druge kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, ne glede na to, ali so usklajeni na ravni EU ali ne, ter skrbnike oziroma skrbnice in upravljavce takih podjemov,
10. vzdrževalce trga in druge osebe, ki poslujejo za svoj račun z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti na emisijske kupone, razen če poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, ali osebe, ki opravljajo investicijske storitve in posle, razen poslovanja za svoj račun, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti na emisijske kupone za stranke iz svoje redne dejavnosti, če:
– opravljanje teh investicijskih storitev in poslov po presoji glede na celotno skupino pomeni pomožno dejavnost njihovi redni dejavnosti in redna dejavnost teh oseb oziroma skupine, v katero so vključene, ni opravljanje investicijskih storitev in poslov po tem zakonu, bančnih storitev po ZBan-2 oziroma izvajanje dejavnosti vzdrževalca trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago,
– ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ter
– o uporabi izjeme letno obveščajo pristojni nadzorni organ in na zahtevo poročajo pristojnemu nadzornemu organu, zakaj je njihova dejavnost, ob upoštevanju pogojev iz te točke, pomožna dejavnost k njeni redni dejavnosti,
11. osebe, ki opravljajo investicijsko svetovanje v zvezi z opravljanjem drugih storitev v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica, če:
– se za te druge storitve ne uporabljajo določbe tega zakona o opravljanju investicijskih storitev in poslov ter
– za tako investicijsko svetovanje ne zaračunavajo posebnega plačila,
12. operaterje prenosnega sistema iz 26. točke 4. člena EZ-1 oziroma osebe, ki delujejo kot izvajalci storitev v imenu operaterja prenosnega sistema, pri opravljanju dejavnosti v skladu z določbami EZ-1, Uredbe 714/2009/ES in Uredbe 715/2009/ES ter kodeksov omrežij ali smernic, sprejetih na podlagi navedenih uredb, in operaterje ali upravitelje mehanizma za energetsko ravnovesje, plinovodnega omrežja ali sistema, ki ohranja ravnovesje dobave in porabe energije pri opravljanju takih nalog, če opravljajo investicijske storitve in posle v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago za namen opravljanja svoje dejavnosti, pri čemer ta izjema ne velja za sekundarni trg, vključno s platformo za sekundarno trgovanje s finančno vrednotenimi pravicami prenosa električne energije (v nadaljnjem besedilu: FTR),
13. CDD, razen če 73. člen Uredbe 909/2014/EU določa drugače.
(2) Pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov, določena s tem zakonom, se ne uporabljajo za opravljanje storitev s položajem nasprotne stranke pri poslih, ki jih izvajajo državni organi ali osebe javnega prava v zvezi z upravljanjem javnega dolga ali člani ESCB, ki opravljajo svoje naloge v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) in statutom ESCB in Evropske centralne banke (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04) ali opravljajo enakovredne naloge v skladu s predpisi drugih držav članic.
(3) Ne glede na 1., 5., 9. in 10. točko prvega odstavka tega člena se za člane ali udeležence organiziranih trgov ali MTF, ki so osebe iz navedenih točk, uporabljajo 242., 243. in 244. člen tega zakona.
63. člen 
(posebna pravila za male borznoposredniške družbe) 
(1) Za malo borznoposredniško družbo se ne uporabljajo:
1. 177. in 178. člen, 181. do 193. člen, drugi in tretji odstavek 194. člena, 198. člen, 2. do 4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 200. člena tega zakona,
2. pododdelka 4.2.3 in 4.2.4 tega zakona, in
3. 5., 6. in 14. poglavje tega zakona.
(2) Ne glede na 174. člen tega zakona je mala borznoposredniška družba lahko organizirana tudi kot samostojni podjetnik posameznik ali kot osebna družba.
(3) Mala borznoposredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen investicijskih storitev iz petega odstavka 20. člena tega zakona ali dodatnih finančnih storitev iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-2.
(4) Mala borznoposredniška družba ne sme sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ter se ne sme zadolževati pri svojih strankah.
2. poglavje PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV JAVNOSTI 
2.1 Temeljna pravila o ponudbi vrednostnih papirjev javnosti in uvrstitvi v trgovanje na organiziranem trgu
2.1.1 Obveznost objave in potrditve prospekta
64. člen 
(obveznost objave prospekta) 
(1) Nihče ne sme ponujati vrednostnih papirjev javnosti v Republiki Sloveniji, če ni bil prej v zvezi z njimi objavljen prospekt v skladu s tem zakonom, razen če zakon za posamezne primere določa drugače.
(2) Vrednostnih papirjev ni dovoljeno uvrstiti v trgovanje na borznem trgu, če ni bil prej v zvezi z njimi objavljen prospekt v skladu s tem zakonom, razen če zakon za posamezne primere določa drugače.
65. člen 
(obveznost potrditve prospekta pred objavo) 
(1) Nihče ne sme objaviti prospekta, če ni prej za ta prospekt pridobil potrditev nadzornega organa matične države članice izdajatelja.
(2) Potrditev prospekta po prejšnjem odstavku je odločba ali drug posamični pravni akt nadzornega organa matične države članice izdajatelja, s katerim ta pozitivno odloči o popolnosti prospekta in ki vsebuje pozitivno odločitev o doslednosti in razumljivosti informacij, vsebovanih v prospektu.
66. člen 
(matična država članica izdajatelja in država članica gostiteljica) 
(1) V zvezi z naslednjimi izdajami dolžniških vrednostnih papirjev, ki:
1. se glasijo na znesek, ki ni manjši od 1.000 eurov ali na znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden znesku 1.000 eurov, ali
2. vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik pridobi pravico zahtevati katerekoli prenosljive vrednostne papirje ali plačilo denarnega zneska, če izdajatelj dolžniških vrednostnih papirjev ni hkrati izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja ali oseba, ki pripada isti skupini kot izdajatelj osnovnega vrednostnega papirja,
je matična država članica izdajatelja tista država članica, ki jo izbere izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zahteva uvrstitev (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj zahteve za uvrstitev) vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, med državo članico, v kateri:
– ima izdajatelj svoj sedež,
– so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se taka uvrstitev zahteva, ali
– se vrednostni papirji ponujajo javnosti.
(2) V zvezi z izdajo vrednostnih papirjev izdajatelja, ki ima položaj osebe države članice, razen izdaj iz prejšnjega odstavka, je matična država članica izdajatelja država članica, v kateri ima izdajatelj svoj sedež.
(3) V zvezi z izdajami vrednostnih papirjev izdajatelja, ki ima položaj osebe tretje države, razen izdaj iz prvega odstavka tega člena, je matična država članica izdajatelja tista država članica, ki jo izbere izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, med:
– državo članico, v kateri so bili vrednostni papirji ponujeni javnosti prvič po 26. novembru 2013, ali
– državo članico, v kateri je bila dana zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu prvič po 26. novembru 2013.
(4) Če izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti oziroma vložitvi prve zahteve za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu iz prejšnjega odstavka, ni izbral matične države članice izdajatelja, je matična država članica izdajatelja tista država članica, ki jo pozneje med državami članicami iz prejšnjega odstavka izbere izdajatelj.
(5) Če ob prvi ponudbi javnosti oziroma vložitvi prve zahteve za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu iz tretjega odstavka tega člena matična država članica izdajatelja ni bila določena po izbiri izdajatelja, lahko izdajatelj pozneje med državami članicami iz tretjega odstavka tega člena izbere drugo matično državo članico izdajatelja.
(6) Država članica gostiteljica je država članica, v kateri je bila dana ponudba vrednostnih papirjev javnosti oziroma v kateri je bila vložena zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če je ta različna od matične države članice izdajatelja.
67. člen 
(nadzorni organ matične države članice izdajatelja) 
(1) Nadzorni organ matične države članice izdajatelja je organ, ki je na podlagi zakonov ali drugih predpisov te države kot osrednji nadzorni organ pristojen in odgovoren za nadzor nad spoštovanjem pravil, sprejetih za prenos Direktive 2003/71/ES v pravni red države članice.
(2) Nadzorni organ Republike Slovenije kot matične države članice izdajatelja je agencija.
68. člen 
(osnovni prospekt) 
Osnovni prospekt je prospekt, ki vsebuje:
1. vse potrebne informacije, določene v 76. členu tega zakona in v Uredbi 809/2004/ES,
2. dopolnitev informacij v dodatku k prospektu, če je ta potrebna v skladu s 103. členom tega zakona, in
3. končne pogoje ponudbe, če se tako odloči izdajatelj.
2.1.2 Izjeme od uporabe 2. poglavja tega zakona
69. člen 
(splošne izjeme od uporabe 2. poglavja tega zakona) 
(1) Določbe 2. poglavja tega zakona se ne uporabljajo za naslednje vrednostne papirje:
1. enote kolektivnih naložbenih podjemov razen podjema zaprtega tipa,
2. dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je:
– država članica,
– organ regionalne ali lokalne oblasti države članice,
– javna mednarodna organizacija, katere član je ena ali več držav članic,
– Evropska centralna banka ali centralna banka države članice,
3. delnice oziroma druge vrednostne papirje, ki pomenijo deleže v kapitalu centralne banke države članice,
4. vrednostne papirje, glede katerih za izpolnitev obveznosti, vsebovanih v njih, nepogojno in nepreklicno jamči država članica ali organ regionalne ali lokalne oblasti države članice,
5. dolžniške vrednostne papirje, ki jih stalno ali ponavljajoče se izdaja banka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
– nimajo značilnosti podrejenih ali zamenljivih vrednostnih papirjev,
– imetniku ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti,
– izkazujejo sprejem depozita iz prvega odstavka 94. člena ZBan-2 in
– terjatev imetnika, vsebovana v vrednostnem papirju, je predmet jamstva za vloge na podlagi ZSJV oziroma predpisa države članice, sprejetega za prenos Direktive 94/19/EGS,
6. dolžniške vrednostne papirje, ki jih stalno ali ponavljajoče se izdaja kreditna institucija, če je vsota vseh kupnin, ki jih izdajatelj prejme pri prodaji (v nadaljnjem besedilu: skupna prodajna cena) zanje v EU v obdobju 12 mesecev manjša od 75.000.000 eurov in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– nimajo značilnosti podrejenih ali zamenljivih vrednostnih papirjev in
– imetniku ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenimi finančnimi instrumenti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, v zvezi z vrednostnimi papirji iz 2., 4. ali 6. točke prejšnjega odstavka upravičen izdelati prospekt v skladu z oddelkom 2.3 tega zakona, če se ti vrednostni papirji ponujajo javnosti ali če se zahteva njihova uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu.
70. člen 
(predpis o javni ponudbi vrednostnih papirjev) 
Agencija predpiše:
1. podrobnejša merila in pogoje za izpustitev posameznih informacij iz prospekta po 84. členu tega zakona, in
2. druga podrobnejša pravila za izvajanje 2. poglavja tega zakona.
2.1.3 Dobro poučeni vlagatelji
71. člen 
(dobro poučeni vlagatelj) 
(1) Dobro poučeni vlagatelji so osebe, ki se v skladu z 246. in 247. členom tega zakona obravnavajo kot profesionalne stranke, ter osebe, ki so v skladu z 276. členom tega zakona uvrščene med primerne nasprotne stranke.
(2) Investicijsko podjetje oziroma banka, ki ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, sporoči izdajatelju na njegovo zahtevo, ali zadevna oseba spada med dobro poučene vlagatelje.
2.2 Izjeme pri obveznosti objave prospekta
72. člen 
(izjeme pri obveznosti objave prospekta za nekatere vrste ponudb vrednostnih papirjev) 
(1) Prvi odstavek 64. člena tega zakona se ne uporablja za ponudbe vrednostnih papirjev:
1. naslovljene izključno na dobro poučene vlagatelje,
2. naslovljene na manj kot 150 fizičnih ali pravnih oseb v posamezni državi članici, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja,
3. naslovljene na vlagatelje, od katerih vsak na podlagi sprejema posamične ponudbe pridobi vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka 100.000 eurom,
4. katerih predmet so vrednostni papirji, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov, ali
5. pri katerih je skupna prodajna cena v EU za vrednostne papirje, vključene v to ponudbo, v obdobju 12 mesecev manjša od 3.000.000 eurov.
(2) V zvezi z uvrstitvijo vrednostnih papirjev, ki so bili predmet ponudbe iz prejšnjega odstavka, v trgovanje na organiziranem trgu, se uporablja drugi odstavek 64. člena tega zakona.
(3) Vsaka poznejša ponudba za prodajo vrednostnih papirjev, ki jih je imetnik pridobil na podlagi sprejema ponudbe iz prvega odstavka tega člena, se obravnava kot samostojna ponudba vrednostnih papirjev in je treba v zvezi z njo znova presojati, ali se uporablja prvi odstavek 64. člena tega zakona.
(4) Za ponudbo vrednostnih papirjev, ki se prodajajo s posredovanjem finančnega posrednika, se prvi odstavek 64. člena tega zakona ne uporablja samo, če je izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(5) V primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni treba objaviti novega prospekta, če je bil za vrednostne papirje že objavljen prospekt, ki je v skladu z 86. členom tega zakona še veljaven, in če izdajatelj ali osebe iz 81. člena tega zakona pisno soglašajo z uporabo starega prospekta.
73. člen 
(izjeme pri obveznosti objave prospekta za ponudbo nekaterih vrst vrednostnih papirjev javnosti) 
(1) Prvi odstavek 64. člena tega zakona se ne uporablja za ponudbe naslednjih vrst vrednostnih papirjev javnosti:
1. delnic, izdanih namesto že izdanih delnic istega razreda, če pravni temelj za to izdajo ni povečanje osnovnega kapitala izdajatelja,
2. vrednostnih papirjev, ki so kot nadomestni vrednostni papirji predmet prevzemne ponudbe, in:
– pri prevzemnih ponudbah, za katere se uporablja ZPre-1: če je izdajatelj pridobil dovoljenje za prevzemno ponudbo in objavil prospekt v skladu z ZPre-1,
– pri drugih prevzemnih ponudbah: če je bil v zvezi s to ponudbo objavljen dokument z vsebino, ki je po presoji agencije enakovreden vsebini prospekta po tem zakonu,
3. vrednostnih papirjev, ki se ponujajo ali naj bi bili zagotovljeni v zvezi z izvedbo združitve ali delitve, in:
– pri združitvah in delitvah, za katere se uporablja ZGD-1: če so družbe, udeležene pri združitvi ali delitvi objavile informacije in dokumente v skladu z ZGD-1,
– pri drugih združitvah in delitvah: če je bil v zvezi s to ponudbo objavljen dokument z vsebino, ki je po presoji agencije enakovreden vsebini prospekta po tem zakonu,
4. delnic, ki se:
– izdajo obstoječim delničarjem na podlagi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ali
– v drugih primerih ponujajo ali naj bi bile zagotovljene obstoječim delničarjem kot izplačilo dividend,
če tvorijo isti razred z delnicami, iz katerih izhaja pravica do novih delnic, in če je na razpolago dokument, ki vsebuje informacije o številu in značilnostih teh delnic ter razlogih za tako ponudbo in njenih podrobnostih,
5. vrednostnih papirjev, ki jih izdajatelj ali družba, ki pripada isti skupini kot izdajatelj, ponuja ali naj bi jih zagotovila svojim sedanjim ali nekdanjim poslovodjem ali zaposlenim, če ima družba sedež v EU in če je na razpolago dokument, ki vsebuje informacije o številu in značilnostih teh vrednostnih papirjev ter razlogih za in podrobnostih take ponudbe.
(2) Določba 5. točke prejšnjega odstavka se uporablja tudi za družbo s sedežem v tretji državi, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali na enakovrednem trgu tretje države, če je dokument z informacijami iz 5. točke prejšnjega odstavka dostopen v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih, ter je Evropska komisija na predlog agencije oziroma pristojnega organa države članice priznala pravni red tretje države za enakovrednega.
74. člen 
(izjeme pri obveznosti objave prospekta za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu nekaterih vrst vrednostnih papirjev) 
(1) Drugi odstavek 64. člena tega zakona se ne uporablja za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu naslednjih vrst vrednostnih papirjev:
1. delnic, izdanih namesto že izdanih delnic istega razreda, ki so že uvrščene v trgovanje na istem organiziranem trgu, če pravni temelj za to izdajo ni povečanje osnovnega kapitala izdajatelja,
2. vrednostnih papirjev, ki so kot nadomestni vrednostni papirji predmet prevzemne ponudbe, in:
– pri prevzemnih ponudbah, za katere se uporablja ZPre-1: če je izdajatelj pridobil dovoljenje za prevzemno ponudbo in objavil prospekt v skladu z ZPre-1, ali
– pri drugih prevzemnih ponudbah: če je bil v zvezi s to ponudbo objavljen dokument z vsebino, ki je po presoji agencije enakovreden vsebini prospekta po tem zakonu,
3. vrednostnih papirjev, ki se ponujajo ali naj bi bili zagotovljeni v zvezi z izvedbo združitve ali delitve, in:
– pri združitvah in delitvah, za katere se uporablja ZGD-1: če so družbe, udeležene pri združitvi ali delitvi, objavile informacije in dokumente v skladu z ZGD-1, ali
– pri drugih združitvah in delitvah: če je bil v zvezi s to ponudbo objavljen dokument z vsebino, ki je po presoji agencije enakovreden vsebini prospekta po tem zakonu,
4. delnic, ki se:
– izdajo obstoječim delničarjem na podlagi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe, ali
– v drugih primerih ponujajo ali naj bi bile zagotovljene obstoječim delničarjem brezplačno ali kot izplačilo dividend,
če tvorijo isti razred z delnicami, iz katerih izhaja pravica do novih delnic in ki so že uvrščene v trgovanje na istem organiziranem trgu, in če je na razpolago dokument, ki vsebuje informacije o številu in značilnostih teh delnic ter razlogih za in podrobnostih take ponudbe,
5. vrednostnih papirjev, ki jih izdajatelj ali družba, ki pripada isti skupini kot izdajatelj, ponuja ali naj bi jih zagotovila svojim sedanjim ali nekdanjim poslovodjem ali zaposlenim, če ti vrednostni papirji tvorijo isti razred ali vrsto z vrednostnimi papirji, ki so že uvrščeni v trgovanje na istem organiziranem trgu, in če je na razpolago dokument, ki vsebuje informacije o številu in značilnostih teh vrednostnih papirjev ter razlogih za tako ponudbo in njenih podrobnostih.
(2) Drugi odstavek 64. člena tega zakona se ne uporablja za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ki so že uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. ti vrednostni papirji oziroma vrednostni papirji iste vrste ali razreda so uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu že več kot 18 mesecev,
2. glede na čas uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na drugem organiziranem trgu:
– če so bili uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu po 31. decembru 2003: uvrstitev v trgovanje je bila povezana z objavo potrjenega prospekta v skladu s predpisi, sprejetimi za prenos 14. člena Direktive 2003/71/ES, ali
– če so bili uvrščeni v trgovanje na drugem organiziranem trgu po 30. juniju 1983 in pred 31. decembrom 2003: podrobnosti kotacije so bile potrjene v skladu s predpisi, sprejetimi za prenos Direktive Sveta 80/390/EGS z dne 17. marca 1980 o uskladitvi zahtev za sestavo, pregled in dostopnost informacij, ki jih je treba objaviti pri uvrstitvi vrednostnih papirjev v uradno kotacijo (UL L 348, z dne 17. 4. 1980, str. 1, zadnjič spremenjena z Direktivo 2001/34/ES) ali Direktivo 2001/34/ES,
3. izdajatelj je izpolnjeval vse obveznosti glede razkritja informacij in druge obveznosti glede pogojev za trgovanje na tem drugem organiziranem trgu,
4. vlagatelj zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev v trgovanje na novem organiziranem trgu, je v obliki povzetka pripravil dokument, dostopen javnosti v slovenskem jeziku, ki ga je potrdila agencija,
5. dokument iz prejšnje točke je objavljen v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena tega zakona, in
6. vsebina dokumenta iz 4. točke tega odstavka je v skladu z 76. in 77. členom tega zakona in obsega informacijo o mestu, na katerem je mogoče pridobiti najnovejši prospekt, in mestu, na katerem je mogoče pridobiti objavo finančnih informacij, ki jih izdajatelj objavlja zaradi izpolnjevanja svoje stalne obveznosti razkrivanja informacij.
75. člen 
(obvestilo agenciji o uporabi izjeme) 
Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu o uporabi izjeme iz 72., 73. ali 74. člena tega zakona obvesti agencijo tri delovne dni pred začetkom ponudbe javnosti oziroma pred uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu.
2.3 Sestava prospekta
76. člen 
(splošna pravila o sestavi prospekta) 
(1) Če v 84. členu tega zakona ni določeno drugače, mora prospekt vsebovati vse informacije, ki so ob upoštevanju značilnosti izdajatelja in vrednostnih papirjev, ki bodo predmet ponudbe javnosti oziroma uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu potrebne, da vlagatelji na njegovi podlagi lahko opravijo oceno:
1. premoženja in obveznosti, finančnega položaja, poslovnih izidov in razvojnih možnosti izdajatelja in morebitnega poroka, in
2. pravic, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev.
(2) Informacije, vsebovane v prospektu, morajo biti pravilne in popolne.
(3) Informacije v prospektu morajo biti predstavljene tako, da je mogoča njihova preprosta analiza ter da je prospekt pregleden in razumljiv.
(4) Prospekt vsebuje:
1. informacije o izdajatelju,
2. informacije o vrednostnih papirjih, ki bodo predmet ponudbe javnosti oziroma uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu, in
3. povzetek prospekta.
(5) Če se prospekt nanaša na uvrstitev v trgovanje dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na nominalni znesek, ki ni manjši od 100.000 eurov, ni treba, da bi vseboval povzetek prospekta.
77. člen 
(povzetek prospekta) 
(1) V povzetku prospekta so predstavljene ključne informacije.
(2) Povzetek vsebuje tudi opozorila, da:
1. ga je treba razumeti kot uvod k prospektu,
2. mora vsaka odločitev o nakupu vrednostnih papirjev temeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kot celote,
3. bo moral vlagatelj, če bo kot tožnik začel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišča pred začetkom takega postopka, in
4. osebe, ki so pripravile povzetek, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo notifikacijo, odškodninsko odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se presoja skupaj z drugimi deli prospekta.
(3) Povzetek prospekta se sestavi v enotni obliki tako, da se olajša primerljivost s povzetki prospektov podobnih vrednostnih papirjev.
78. člen 
(enotni in deljeni prospekt) 
(1) Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu lahko prospekt sestavi kot:
1. en dokument (v nadaljnjem besedilu: enotni prospekt), ali
2. več ločenih dokumentov (v nadaljnjem besedilu: deljeni prospekt).
(2) V deljenem prospektu so informacije, ki jih vsebuje, razdeljene na naslednje dokumente:
1. registracijski dokument, ki mora vsebovati informacije o izdajatelju,
2. opis vrednostnih papirjev, ki mora vsebovati informacije o vrednostnih papirjih, ki bodo predmet ponudbe javnosti oziroma uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu, in
3. dokument s povzetkom prospekta.
79. člen 
(osnovni prospekt za nekatere vrste dolžniških vrednostnih papirjev) 
(1) Posebna pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za naslednje vrste vrednostnih papirjev:
1. za dolžniške vrednostne papirje, vključno z nakupnimi boni, ki se izdajajo na podlagi ponudbenega programa, in
2. za dolžniške vrednostne papirje, ki jih banka stalno ali ponavljajoče se izdaja, če:
– se vplačila v zvezi z izdajo teh vrednostnih papirjev po pravu, ki se uporablja za te vrednostne papirje, nalagajo v premoženje, ki zagotavlja zadostno kritje za izpolnitev vseh obveznosti banke izdajateljice, ki izhajajo iz teh vrednostnih papirjev do njihove dospelosti, in
– je v primeru insolventnosti banke izdajateljice premoženje iz prejšnje alinee namenjeno prednostnemu poplačilu glavnice in zapadlih obresti iz teh vrednostnih papirjev, ne da bi bila s tem izključena uporaba Direktive 2001/24/ES.
(2) Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka v trgovanje na organiziranem trgu lahko prospekt namesto po 78. členu tega zakona sestavi kot osnovni prospekt, ki vsebuje vse potrebne informacije o izdajatelju in o vrednostnih papirjih, ki bodo predmet ponudbe javnosti oziroma uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu.
(3) Informacije, vsebovane v osnovnem prospektu, se v skladu s 103. členom tega zakona dopolnijo, po potrebi, z novejšimi informacijami o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki bodo predmet ponudbe javnosti oziroma uvrstitve v trgovanje na organiziranem trgu.
(4) Če v osnovnem prospektu ali v dodatkih k prospektu niso vključeni končni pogoji ponudbe, ki vsebujejo informacije o vrednostnih papirjih, morajo biti ti dani na razpolago vlagateljem in predloženi agenciji oziroma pristojnemu nadzornemu organu matične države članice, ki jih pošlje pristojnim nadzornim organom držav članic gostiteljic, ko je dana ponudba javnosti, in sicer kakor hitro je mogoče in, če je le mogoče, pred začetkom veljavnosti te ponudbe oziroma pred uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje. Agencija sporoči končne pogoje ESMA. Končni pogoji se ne uporabljajo za dopolnitev osnovnega prospekta in lahko vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na pojasnilo o vrednostnih papirjih. V primerih iz prvega stavka tega odstavka se uporablja 1. točka prvega odstavka 82. člena tega zakona.
(5) Sporočilo o končnih pogojih ponudbe, ki je dano v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more nadomestiti dodatka k prospektu, kot je opredeljen s 103. členom tega zakona.
80. člen 
(podrobnejša pravila o sestavi prospekta in o najmanjšem obsegu informacij) 
(1) Prospekt mora biti sestavljen z uporabo ustrezne sheme oziroma modula ali ustrezne kombinacije teh shem oziroma modulov iz II. poglavja Uredbe 809/2004/ES, v katere so vključene vse informacije v skladu z Uredbo 809/2004/ES.
(2) Vsebina enotnega prospekta, dokumentov, ki sestavljajo deljeni prospekt, ali osnovnega prospekta mora biti razčlenjena v skladu s III. poglavjem Uredbe 809/2004/ES.
81. člen 
(odgovornost v zvezi s prospektom) 
(1) Prospekt vključuje podatke o vseh osebah, ki so odgovorne za pravilnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, in sicer glede na namen priprave prospekta najmanj o:
1. izdajatelju,
2. članih organov vodenja ali nadzora izdajatelja,
3. ponudniku ali vlagatelju zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če ponudnik oziroma vlagatelj zahteve ni hkrati izdajatelj, in
4. morebitnem poroku za obveznosti iz vrednostnih papirjev.
(2) V zvezi z osebami iz prejšnjega odstavka mora prospekt vsebovati:
1. podatke, na podlagi katerih je te osebe mogoče jasno identificirati, in sicer
– za fizične osebe: osebno ime in njihova funkcija v pravni osebi, za katero je sodelovala pri pripravi prospekta,
– za pravne osebe: firmo in sedež, in
2. izjavo vsake od teh oseb, da so informacije, ki jih vsebuje prospekt, po njenem najboljšem vedenju v skladu z resničnimi dejstvi in da ni bila izpuščena nobena informacija, ki bi lahko vplivala na pomen prospekta.
(3) Osebe iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena so vlagatelju solidarno odgovorne za škodo, ki mu je bila povzročena zaradi nepravilnih ali nepopolnih informacij, vsebovanih v prospektu, razen če dokažejo enega od teh razbremenilnih razlogov, da:
1. so pri sestavi prospekta in preverjanju pravilnosti in popolnosti informacij, vsebovanih v prospektu, ravnale v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo,
2. je vlagatelj ob nakupu vrednostnih papirjev vedel za nepravilnost oziroma nepopolnost informacij, vsebovanih v prospektu,
3. je imel vlagatelj pravico odstopiti od sprejema ponudbe vrednostnih papirjev javnosti po petem odstavku 103. člena tega zakona in te pravice ni uresničil,
4. so bile posamezne informacije izpuščene iz prospekta v skladu s 84. in 85. členom tega zakona, ali
5. gre za informacijo, za katero ni verjetno, da bi jo razumen vlagatelj upošteval kot pomembno pri odločitvi za nakup vrednostnih papirjev.
(4) Vlagatelj ne more uveljavljati, da ni vedel za nepravilnost oziroma nepopolnost informacij, vsebovanih v prospektu, če je bila, preden je vpisal ali kupil vrednostne papirje:
1. informacija o tej nepravilnosti ali nepopolnosti objavljena na katerikoli način, dostopen splošni javnosti, ali
2. nepravilnost ali nepopolnost odpravljena z objavo dodatka k prospektu v skladu s 103. členom tega zakona.
(5) Če so informacije, ki jih vsebuje prospekt, nepopolne ali nepravilne, se šteje, da je škoda, ki je bila povzročena vlagatelju z zmanjšanjem vrednosti njegove naložbe v vrednostne papirje glede na nakupno ceno, ki jo je plačal, v vzročni zvezi s temi nepopolnimi oziroma nepravilnimi informacijami, razen če odgovorna oseba dokaže, da take vzročne zveze ni.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena osebe, ki so pripravile samo povzetek prospekta, vključno z njegovim prevodom, odškodninsko odgovarjajo samo, če se pri presoji povzetka glede na druge dele prospekta ugotovi, da je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen ali če ne daje ključnih informacij, ki bi bile vlagateljem v pomoč pri sprejemanju njihovih naložbenih odločitev. Povzetek prospekta mora vsebovati opozorilo o omejitvi odškodninske odgovornosti.
82. člen 
(izpustitev podatkov o končni ponudbeni ceni in količini v prospektu) 
(1) Če končne ponudbene cene in količine vrednostnih papirjev, ki bodo predmet ponudbe javnosti, ni mogoče vključiti v prospekt, mora izdajatelj oziroma ponudnik:
1. v prospektu razkriti:
– najvišji znesek končne ponudbene cene, lahko pa tudi merila oziroma pogoje, v skladu s katerimi bo določena končna ponudbena cena vrednostnih papirjev, in
– merila oziroma pogoje, v skladu s katerimi bo določena končna ponudbena količina vrednostnih papirjev, ali
2. zagotoviti, da imajo vlagatelji pravico odstopiti od izjave o sprejemu ponudbe oziroma o vpisu vrednostnih papirjev v obdobju, ki ne sme biti krajše od dveh delovnih dni po dnevu objave končne ponudbene cene in količine vrednostnih papirjev.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka izdajatelj oziroma ponudnik o končni ponudbeni ceni in količini vrednostnih papirjev obvesti agencijo oziroma nadzorni organ druge države članice, ki je matična država članica izdajatelja, in te informacije objavi v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena tega zakona.
83. člen 
(izpustitev podatkov o jamstvu) 
Če za vrednostne papirje jamči država članica, lahko izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg pri pripravi prospekta izpusti informacije o takem jamstvu.
84. člen 
(izpustitev posameznih informacij z dovoljenjem agencije) 
Agencija izdajatelju, ponudniku ali vlagatelju zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu na njegovo zahtevo dovoli, da iz prospekta izpusti posamezne informacije, ki jih mora ta vsebovati po drugih določbah tega zakona in Uredbe 809/2004/ES, če informacija izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1. razkritje informacije bi bilo v nasprotju z javnimi interesi,
2. razkritje informacije bi lahko resno škodovalo izdajatelju, če hkrati ni verjetno, da bi njena izpustitev zavajala javnost glede dejstev in okoliščin, pomembnih za poučeno oceno izdajatelja, ponudnika oziroma morebitnega poroka in pravic, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, na katere se prospekt nanaša, ali
3. informacija je manjšega pomena za konkretno ponudbo oziroma zahtevo za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu in nima značilnosti, ki bi vplivale na oceno finančnega položaja in razvojnih možnosti izdajatelja in morebitnega poroka.
85. člen 
(izpustitev posameznih drugih informacij) 
Če informacija, katere vključitev v prospekt se zahteva na podlagi Uredbe 809/2004/ES, izjemoma ni primerna za področje poslovanja ali pravno obliko izdajatelja ali vrednostne papirje, na katere se prospekt nanaša, prospekt namesto te informacije vsebuje njej enakovredno informacijo, če obstaja.
86. člen 
(veljavnost prospekta, osnovnega prospekta in registracijskega dokumenta) 
(1) Prospekt je za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti oziroma uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu veljaven 12 mesecev po dnevu potrditve, če je bil v skladu s 103. členom tega zakona po potrebi dopolnjen z novejšimi informacijami o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki bodo ponujeni javnosti oziroma uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(2) Za ponudbeni program je prej vloženi osnovni prospekt veljaven do 12 mesecev po dnevu potrditve.
(3) Za dolžniške vrednostne papirje iz 2. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona je prospekt veljaven, dokler ni končano stalno ali ponavljajoče se izdajanje vrednostnih papirjev, na katere se nanaša.
(4) Registracijski dokument iz 1. točke drugega odstavka 78. člena tega zakona je veljaven 12 mesecev po tem, ko ga potrdi agencije.
(5) Veljaven prospekt je sestavljen iz naslednjih veljavnih dokumentov:
1. registracijskega dokumenta iz prejšnjega odstavka, dopolnjenega v skladu z 88. ali 103. členom tega zakona,
2. opisa vrednostnih papirjev, in
3. povzetka prospekta.
87. člen 
(vključitev v prospekt s sklicevanjem) 
(1) Informacije se lahko vključijo v prospekt tudi s sklicevanjem na enega ali več prej ali hkrati objavljenih dokumentov, ki jih je potrdila agencija oziroma nadzorni organ druge države članice, ki je matična država članica izdajatelja, ali ki so bili predloženi agenciji oziroma nadzornemu organu druge države članice, ki je matična država članica izdajatelja. Informacije morajo biti tiste, ki so zadnje dostopne izdajatelju.
(2) Povzetek prospekta ne sme vključevati informacij s sklicevanjem po prejšnjem odstavku.
(3) Če se informacije vključijo v prospekt s sklicevanjem po prvem odstavku tega člena, mora prospekt vsebovati ustrezno preglednico z navzkrižnimi sklici, ki vlagatelju omogoča, da zlahka prepozna in najde posamezne elemente teh informacij.
(4) Vrste informacij iz prvega odstavka tega člena in način njihove vključitve v prospekt s sklicevanjem določa IV. poglavje Uredbe 809/2004/ES.
88. člen 
(posebna pravila za deljeni prospekt) 
(1) Izdajatelj, katerega registracijski dokument je že potrdila agencija oziroma nadzorni organ druge države članice, ki je matična država članica izdajatelja, mora za ponudbo svojih vrednostnih papirjev javnosti ali njihovo uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu sestaviti samo njihov opis in dokument s povzetkom prospekta.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka opis vrednostnih papirjev zajema tudi informacije, ki bi jih sicer vseboval registracijski dokument, če so po zadnji dopolnitvi registracijskega dokumenta z novejšimi informacijami v skladu s 103. členom tega zakona nastopile spremembe ali dogodki, ki lahko vplivajo na oceno vlagateljev.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti posebno potrditev opisa vrednostnih papirjev in dokumenta s povzetkom.
(4) Če je izdajatelj vložil zahtevo za potrditev registracijskega dokumenta, o kateri še ni bilo odločeno, so predmet potrditve vsi dokumenti, ki sestavljajo deljeni prospekt, vključno z novejšimi informacijami iz drugega odstavka tega člena.
2.4 Potrditev prospekta
89. člen 
(uporaba oddelka 2.4 tega zakona) 
(1) Določbe oddelka 2.4 tega zakona o potrditvi prospekta se smiselno uporabljajo tudi za potrditev osnovnega prospekta.
(2) Določbe oddelka 2.4 tega zakona o potrditvi prospekta se smiselno uporabljajo tudi za potrditev posameznih dokumentov deljenega prospekta. V primeru iz prejšnjega stavka je prospekt potrjen, če so potrjeni vsi dokumenti, ki v skladu s petim odstavkom 86. člena tega zakona skupaj tvorijo veljaven prospekt.
90. člen 
(pristojnost in odgovornost agencije za odločanje o potrditvi prospekta) 
(1) Agencija je pristojna za odločanje o potrditvi prospekta glede vrednostnih papirjev, v zvezi s katerimi je matična država članica izdajatelja v skladu s 66. členom tega zakona Republika Slovenija.
(2) Agencija ne odgovarja za resničnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, ki ga je potrdila.
91. člen 
(prenos in prevzem pristojnosti in odgovornosti za odločanje o potrditvi prospekta) 
(1) Agencija lahko svojo pristojnost za odločanje o potrditvi prospekta, v soglasju z nadzornim organom druge države članice, prenese na ta nadzorni organ države članice, če je o tem predhodno obvestila ESMA, ali pa to pristojnost od njega prevzame.
(2) O prenosu pristojnosti po prejšnjem odstavku mora agencija vlagatelja zahteve za potrditev prospekta obvestiti v treh delovnih dneh po sklenitvi ustreznega dogovora z nadzornim organom druge države članice in ne pozneje kot v roku iz prvega odstavka 94. člena tega zakona.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena začne rok za odločitev o zahtevi za potrditev prospekta iz prvega odstavka 94. člena tega zakona teči z dnem obvestila iz prejšnjega odstavka.
92. člen 
(upravičeni vlagatelj zahteve za potrditev prospekta) 
(1) Potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti lahko zahteva izdajatelj ali ponudnik, če to ni ista oseba kot izdajatelj.
(2) Potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu lahko zahteva izdajatelj ali druga oseba, ki je po pravilih, ki se uporabljajo za ta organizirani trg, upravičena zahtevati to uvrstitev.
93. člen 
(zahteva za potrditev prospekta) 
(1) Zahtevi za potrditev prospekta je treba priložiti prospekt, katerega potrditev se zahteva.
(2) Če se zahteva nanaša na potrditev prospekta za prvo prodajo vrednostnih papirjev javnosti, se zahtevi priloži tudi veljaven sklep pristojnega organa izdajatelja o njihovi izdaji.
(3) Če se zahteva nanaša na potrditev prospekta za prodajo javnosti vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je lokalna oblast, mora biti zahtevi priloženo tudi soglasje ministrstva, pristojnega za finance, za tako izdajo v skladu s predpisi o javnih financah.
94. člen 
(roki za odločitev o zahtevi za potrditev prospekta) 
(1) Agencija vlagatelju zahteve za potrditev prospekta vroči odločbo, s katero je odločila o zahtevi za potrditev prospekta, v naslednjih rokih:
1. če se prospekt, ki je predmet zahteve, nanaša na vrednostne papirje izdajatelja, ki še ni izdal vrednostnih papirjev, ki bi bili uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu in jih tudi ni ponudil javnosti: v 20 delovnih dneh od prejema zahteve,
2. v drugih primerih: v desetih delovnih dneh od prejema zahteve.
(2) Če prospekt ni sestavljen v skladu z 2. poglavjem tega zakona ali če je zahteva nepopolna iz drugih razlogov, mora agencija sklep, s katerim naloži ustrezno popravo ali dopolnitev (v nadaljnjem besedilu: popravni sklep), izdati v desetih delovnih dneh od prejema zahteve.
(3) Če agencija v roku iz prejšnjega odstavka izda ustrezen popravni sklep, začne rok iz prvega odstavka tega člena znova teči:
1. če vlagatelj zahteve za potrditev prospekta v roku, določenem s popravnim sklepom, popravi ali dopolni prospekt oziroma zahtevo: z dnem, ko agencija prejme to dopolnitev,
2. v drugih primerih: s potekom roka za dopolnitev, določenega s popravnim sklepom.
(4) Agencija obvesti ESMA o izdani odločbi iz prvega odstavka tega člena, v kateri je agencija ugodila zahtevi za potrditev prospekta. Obvestilu o odločbi agencija priloži elektronsko kopijo ali fizični izvod prospekta.
95. člen 
(odločanje o zahtevi za potrditev prospekta) 
(1) Agencija izda odločbo, s katero potrdi prospekt, če je zahtevo za potrditev prospekta vložil upravičeni vlagatelj in če je prospekt sestavljen v skladu z 2. poglavjem tega zakona.
(2) Agencija zavrne zahtevo za potrditev prospekta, če prospekt ni sestavljen v skladu z 2. poglavjem tega zakona in vlagatelj zahteve za potrditev prospekta v roku, določenem s popravnim sklepom, prospekta ni ustrezno popravil oziroma dopolnil.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena agencija zavrne zahtevo za potrditev prospekta tudi, če:
1. se zahteva nanaša na potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti in je sklep o njihovi izdaji ničen ali je bil razveljavljen,
2. je vlagatelj zahteve za potrditev prospekta izdajatelj, ki mu je agencija izrekla nadzorni ukrep zaradi kršitev obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, in jih izdajatelj še ni odpravil.
(4) Agencija zavrže zahtevo za potrditev prospekta, če:
1. zahteve ni vložil upravičeni vlagatelj,
2. je zahteva nepopolna iz drugih razlogov, in ne zaradi nepravilnosti oziroma nepopolnosti prospekta ter vlagatelj zahteve za potrditev prospekta v roku, določenem s popravnim sklepom, ni ustrezno popravil oziroma dopolnil, ali
3. niso izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje o zahtevi.
(5) Če se zahteva nanaša na potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, in vrednostni papirji, ki so predmet zahteve, še niso izdani v nematerializirani obliki, lahko agencija o zahtevi za potrditev prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu odloči z odložnim pogojem, ki se izpolni, ko so vrednostni papirji izdani v nematerializirani obliki.
2.5 Objava prospekta in dodatkov ter oglaševanje
96. člen 
(obveznost predložitve in objave prospekta) 
(1) Ko je prospekt potrjen, izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu dokončno oblikovani prospekt predloži agenciji v elektronski obliki, ga objavi in agencijo obvesti o načinu objave.
(2) Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu obveznost iz prejšnjega odstavka izpolniti takoj, ko je to mogoče, in v vsakem primeru najpozneje:
1. šest delovnih dni pred potekom roka za sprejem ponudbe, če je:
– predmet prve ponudbe javnosti razred delnic, ki še niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu in katerih uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu se zahteva prvič, ter
– rok za sprejetje te ponudbe krajši od šestih delovnih dni,
2. v drugih primerih: do dneva začetka ponudbe vrednostnih papirjev javnosti oziroma uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu.
(3) Agencija zagotovi ESMA dostop do prospekta iz prvega odstavka tega člena.
97. člen 
(način objave prospekta) 
(1) Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu izpolni obveznost objave prospekta iz prvega odstavka 73. člena tega zakona, če zagotovi dostopnost prospekta javnosti na enega od naslednjih načinov:
1. z objavo v dnevniku, ki se prodaja na celotnem ali pretežnem območju Republike Slovenije in druge države članice, če se vrednostni papirji ponujajo javnosti tudi v tej državi članici ali se zahteva njihova uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu te države članice,
2. v tiskani obliki prospekta, ki je javnosti na razpolago brezplačno v prostorih:
– upravljavca organiziranega trga, na katerega bodo vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje, oziroma
– na poslovnem naslovu izdajatelja in v vseh poslovalnicah finančnih posrednikov, ki opravljajo storitve in posle v zvezi z izvedbo vpisa oziroma prodaje in vplačila vrednostnih papirjev,
3. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh izdajatelja ali finančnih posrednikov, če se prodaja javnosti opravlja prek finančnih posrednikov,
4. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh organiziranega trga, na katerem se zahteva uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje,
5. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh agencije, če ta zagotavlja tako storitev v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(2) Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organizirani trg, ki objavi prospekt v skladu s 1. ali 2. točko prvega odstavka tega člena, prospekt objavi tudi v skladu s 3. točko prvega odstavka tega člena.
(3) Agencija na svojih spletnih straneh javno objavi seznam vseh prospektov, ki jih je potrdila v zadnjih 12 mesecih. Seznam se oblikuje tako, da omogoča spletno povezavo do javnih spletnih strani iz 3. oziroma 4. točke prvega odstavka tega člena, če se objava prospekta zagotavlja na tak način in če prospekt tudi ni javno objavljen v elektronski obliki na spletnih straneh agencije po prejšnjem odstavku.
(4) Agencija lahko kot storitev izdajateljem, ponudnikom in vlagateljem zahtev za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu omogoči javno objavo prospekta na svojih spletnih straneh, za plačilo nadomestila, določenega s tarifo agencije.
(5) Prospekt in seznam prospektov se objavi v skladu z Uredbo 809/2004/ES.
98. člen 
(skladnost objave s potrjenim prospektom) 
Objavljeno besedilo ter sestava prospekta in morebitnih dodatkov k prospektu sta vedno enaka izvirnemu besedilu ter sestavi prospekta in morebitnih dodatkov k prospektu, ki jih je potrdila agencija.
99. člen 
(posebna pravila za objavo deljenega prospekta in prospekta, ki vključuje informacije s sklicevanjem) 
(1) Če je prospekt deljen ali če so informacije vključene vanj s sklicevanjem, so lahko ti dokumenti oziroma informacije objavljeni ločeno, če je njihova dostopnost javnosti zagotovljena brezplačno v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena tega zakona.
(2) Vsak dokument iz prejšnjega odstavka vsebuje podatek, kje je mogoče pridobiti druge dokumente, ki sestavljajo prospekt.
100. člen 
(posebna pravila za prospekt, ki je objavljen v elektronski obliki) 
Če je prospekt objavljen v elektronski obliki, izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ali finančni posrednik, če se prodaja javnosti opravlja prek finančnih posrednikov, vlagatelju na njegovo zahtevo brezplačno pošlje oziroma izroči tiskani izpis prospekta.
101. člen 
(oglaševanje) 
(1) Vsaka oblika oglaševanja oziroma reklamiranja (v nadaljnjem besedilu: oglas), ki se nanaša na ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali na njihovo uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu, je v skladu s pravili, določenimi v drugem do sedmem odstavku tega člena. Drugi do četrti odstavek tega člena se uporabljajo samo, če izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu po tem zakonu objavi prospekt.
(2) V oglasu je navedeno, da je prospekt bil ali bo objavljen, in mesta, kje vlagatelji lahko pridobijo ali bodo lahko pridobili izvod prospekta.
(3) Oglas je kot tak jasno razpoznaven. Informacije, ki jih vsebuje, ne smejo biti netočne ali zavajajoče. Biti morajo tudi v skladu z informacijami, ki jih vsebuje že objavljeni prospekt, oziroma v skladu z informacijami, ki jih vsebuje prospekt, če še ni bil objavljen.
(4) Vsaka informacija, ki se nanaša na ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali na uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, je v skladu z informacijami, ki jih vsebuje prospekt, ne glede na to ali je bila dana ustno ali pisno in čeprav ni bila dana za oglaševanje ali reklamiranje.
(5) Če v skladu s tem zakonom ni treba objaviti prospekta, izdajatelj ali ponudnik vsem dobro poučenim vlagateljem oziroma posebnim kategorijam vlagateljev, na katere je naslovljena njegova ponudba, zagotovi vse informacije v zvezi s ponudbo, ki jih je razkril posameznim od njih, vključno z informacijami, ki jih je razkril na srečanjih z vlagatelji.
(6) Informacije iz prejšnjega odstavka, razkrite glede ponudbe, v zvezi s katero je treba objaviti prospekt, so vključene v prospekt ali dodatek k prospektu v skladu s 103. členom tega zakona.
(7) Oglas je tudi v skladu z Uredbo 809/2004/ES.
102. člen 
(vpis in vplačilo vrednostnih papirjev pri ponudbi javnosti zunaj borznega trga) 
(1) Če se prodaja vrednostnih papirjev javnosti opravlja zunaj borznega trga, njihov vpis poteka pri osebah, ki so po tem zakonu v Republiki Sloveniji upravičene opravljati investicijske storitve in posle iz 6. ali 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ali pomožne investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona in jih za te storitve pooblasti izdajatelj.
(2) Vplačila vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka se lahko opravijo pri osebah iz prejšnjega odstavka ali pri izvajalcih plačilnega prometa v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet.
103. člen 
(dodatek k prospektu) 
(1) Če od potrditve prospekta do zaključka ponudbe vrednostnih papirjev javnosti oziroma do začetka trgovanja z njimi na organiziranem trgu, kar od tega se zgodi pozneje, nastopi nov pomemben dejavnik ali če se v tem obdobju ugotovi večja nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih v prospekt, ki lahko vpliva na oceno vrednostnih papirjev, izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu dopolni prospekt z informacijami o tem v dodatku k prospektu.
(2) Dodatek k prospektu potrdi agencija oziroma nadzorni organ druge države članice, ki je matična država članica izdajatelja. Za potrditev dodatka k prospektu se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o potrditvi prospekta, le da se rok iz prvega odstavka 94. člena tega zakona skrajša na sedem delovnih dni od prejema zahteve.
(3) Dodatek k prospektu izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu objavi na način, kot je bil objavljen tudi prospekt.
(4) Po potrebi in ob upoštevanju novih informacij, vključenih v dodatek k prospektu, izdajatelj, ponudnik oziroma vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena objavi tudi ustrezen dodatek k povzetku prospekta in njegov prevod.
(5) Vlagatelj, ki je pred objavo dodatka k prospektu kupil ali vpisal vrednostne papirje na podlagi ponudbe vrednostnih papirjev javnosti iz prvega odstavka tega člena, ima pravico odstopiti od sprejema ponudbe oziroma prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena z vpisom ali sprejemom ponudbe, če je pred zaključkom ponudbe vrednostnih papirjev javnosti in izročitvijo vrednostnih papirjev nastopil nov pomemben dejavnik, večja nepravilnost ali nepopolnost glede informacij, vključenih v prospekt, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. To pravico lahko vlagatelj uresniči v dveh delovnih dneh od objave dodatka k prospektu.
(6) Rok iz prejšnjega odstavka lahko podaljša izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organizirani trg vrednostnih papirjev.
(7) Rok, v katerem poteče vlagateljeva pravica iz petega odstavka tega člena, se navede v dodatku k prospektu.
(8) Agencija prouči in primerno upošteva sporočilo ESMA ali nadzornega organa države članice gostiteljice, da je treba že potrjeni prospekt dopolniti v skladu s prvim odstavkom tega člena.
104. člen 
(obveznosti izdajatelja glede izdaje vrednostnih papirjev) 
Izdajatelj s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je opravil prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi ponudbe javnosti, v zvezi s katero je treba v skladu z 2. poglavjem tega zakona objaviti prospekt, vrednostne papirje, ki so bili predmet te ponudbe, izda kot nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralni register.
2.6 Posebna pravila za javne ponudbe in uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu v več državah članicah
105. člen 
(uporaba oddelka 2.6) 
(1) Oddelek 2.6 tega zakona se uporablja za:
1. ponudbe vrednostnih papirjev javnosti v Republiki Sloveniji in zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, v zvezi s katerimi ima Republika Slovenija položaj matične države članice izdajatelja ali države članice gostiteljice, in
2. ponudbe vrednostnih papirjev javnosti in zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu v drugi državi članici, v zvezi s katerimi ima Republika Slovenija položaj matične države članice izdajatelja.
(2) Za ponudbe oziroma zahteve iz prejšnjega odstavka se v Republiki Sloveniji uporabljajo tudi drugi oddelki 2. poglavja tega zakona, če v oddelku 2.6 tega zakona ni določeno drugače.
106. člen 
(učinek potrditve prospekta nadzornega organa matične države članice izdajatelja) 
(1) Prospekt in morebitni dodatek k prospektu, ki ga je potrdil nadzorni organ matične države članice izdajatelja, ima v Republiki Sloveniji učinek prospekta, potrjenega v skladu s tem zakonom, če sta bili ESMA in agencija kot nadzorni organ države članice gostiteljice obveščeni v skladu s 107. členom tega zakona.
(2) Če agencija v zvezi s ponudbo oziroma zahtevo iz 105. člena tega zakona ugotovi nastop pomembnih dejavnikov, večjo nepravilnost ali nepopolnost iz prvega odstavka 103. člena tega zakona glede informacij, vključenih v prospekt iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti nadzorni organ matične države članice izdajatelja.
(3) Agencija na svojih javnih spletnih straneh objavlja seznam vseh prospektov in morebitnih dodatkov k prospektu, ki jih je potrdil nadzorni organ matične države članice izdajatelja, če je bila v skladu s prvim odstavkom tega člena v zadnjih 12 mesecih obveščena o tem. Seznam se oblikuje v skladu s tretjim odstavkom 97. člena tega zakona.
107. člen 
(obvestilo o potrditvi prospekta) 
(1) Če je Republika Slovenija matična država članica izdajatelja, agencija na zahtevo izdajatelja ali osebe, odgovorne za sestavo prospekta, nadzornemu organu države članice gostiteljice pošlje obvestilo o potrditvi prospekta (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o potrditvi prospekta) in mu priloži:
1. certifikat o potrditvi prospekta, ki obsega potrdilo, da je prospekt sestavljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES,
2. kopijo izvoda prospekta, na katerega se nanaša obvestilo o potrditvi prospekta, in
3. po potrebi, v skladu s 108. členom tega zakona, tudi prevod dokumenta s povzetkom prospekta, za izdelavo katerega odgovarja izdajatelj ali oseba, odgovorna za sestavo prospekta.
(2) Agencija sočasno z obvestilom o potrditvi prospekta nadzornemu organu države članice gostiteljice, obvestilo pošlje tudi ESMA, izdajatelju ali osebi, odgovorni za sestavo prospekta.
(3) Če so iz prospekta izpuščene informacije iz 84. ali 85. člena tega zakona, je to navedeno v certifikatu o potrditvi prospekta in njegovi obrazložitvi.
(4) Obvestilo o potrditvi prospekta agencija pošlje v naslednjih rokih:
1. če je bila zahteva iz prvega odstavka tega člena vložena hkrati z zahtevo za potrditev prospekta: naslednji delovni dan po izdaji odločbe, s katero je potrdila prospekt,
2. v drugih primerih: v treh delovnih dneh po prejemu zahteve iz prvega odstavka tega člena.
(5) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obvestilo o potrditvi dodatka k prospektu.
108. člen 
(uporaba jezika v prospektu) 
(1) Če je Republika Slovenija matična država članica izdajatelja in se vrednostni papirji ponujajo javnosti samo v Republiki Sloveniji ali se zahteva njihova uvrstitev v trgovanje samo na borznem trgu, je prospekt sestavljen v slovenskem jeziku.
(2) Če je Republika Slovenija matična država članica izdajatelja in se vrednostni papirji ponujajo javnosti samo v drugi državi članici, in ne tudi v Republiki Sloveniji ali zahteva njihova uvrstitev v trgovanje samo na organiziranem trgu v drugi državi članici, in ne tudi na borznem trgu, lahko izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu sestavi prospekt po lastni izbiri v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(3) Izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu v primeru iz prejšnjega odstavka, za postopek odločanja agencije o potrditvi prospekta, sestavi prospekt po lastni izbiri v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(4) Če je Republika Slovenija matična država članica izdajatelja in se vrednostni papirji ponujajo javnosti v Republiki Sloveniji in drugi državi članici ali se zahteva njihova uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu v drugi državi članici in na borznem trgu, izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu sestavi prospekt v slovenskem jeziku. Zagotovi se, da je prospekt dostopen javnosti tudi v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ vsake države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(5) Če ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice in prospekt ni sestavljen v slovenskem jeziku, lahko agencija od izdajatelja, ponudnika ali vlagatelja zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu zahteva, da zagotovi prevod dokumenta s povzetkom prospekta v slovenski jezik.
(6) Če so predmet zahteve za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah dolžniški vrednostni papirji, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov, izdajatelj ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu sestavi prospekt po lastni izbiri v jezikih, ki jih priznavajo nadzorni organi matične države članice in držav članic gostiteljic, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
2.7 Posebna pravila za vrednostne papirje izdajateljev tretjih držav
109. člen 
(uporaba 2. poglavja tega zakona za vrednostne papirje izdajateljev tretjih držav) 
(1) Oddelek 2.7 tega zakona se uporablja za ponudbe vrednostnih papirjev izdajatelja tretje države javnosti v Republiki Sloveniji in zahteve za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu teh vrednostnih papirjev, v zvezi s katerimi ima Republika Slovenija položaj matične države članice izdajatelja, 110. člen tega zakona pa tudi, če ima Republika Slovenija položaj države gostiteljice.
(2) Za ponudbe oziroma zahteve iz prejšnjega odstavka se v Republiki Sloveniji uporabljajo tudi drugi oddelki 2. poglavja tega zakona, če v oddelku 2.7 tega zakona ni določeno drugače.
110. člen 
(pooblaščeno investicijsko podjetje) 
(1) Izdajatelj tretje države, ponudnik, ki namerava v Republiki Sloveniji ponuditi vrednostne papirje tega izdajatelja javnosti, ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev tega izdajatelja v trgovanje na borznem trgu, za vsa dejanja v zvezi s ponudbo javnosti oziroma uvrstitvijo v trgovanje na borznem trgu, vključno s sestavo in objavo prospekta, pooblasti osebo, ki je po tem zakonu v Republiki Sloveniji upravičena opravljati investicijske storitve in posle iz 6. ali 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeno investicijsko podjetje).
(2) Pooblaščeno investicijsko podjetje solidarno z osebo, ki ga je pooblastila po prejšnjem odstavku, odgovarja za izpolnitev obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona, in za škodo, ki nastane zaradi kršitve teh obveznosti.
111. člen 
(odločanje o potrditvi prospekta izdajatelja tretje države) 
Agencija lahko potrdi tudi prospekt, ki se nanaša na vrednostne papirje izdajatelja tretje države in je sestavljen po pravu tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. prospekt je sestavljen v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je določila mednarodna organizacija organov, pristojnih za nadzor v zvezi z vrednostnimi papirji, vključno s standardi o objavi informacij Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje (International Organisation of Securities Commissions – IOSCO),
2. prospekt glede informacij, ki jih vsebuje, tudi glede finančnih informacij, ustreza zahtevam, ki so enakovredne zahtevam, določenim s tem zakonom.
2.8 Nadzor agencije nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona
112. člen 
(pristojnost in odgovornost agencije za nadzor) 
(1) Agencija je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona, pri ponudbah vrednostnih papirjev javnosti oziroma zahtevah za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu, v zvezi s katerimi ima Republika Slovenija položaj matične države članice izdajatelja.
(2) Agencija je pristojna tudi za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona, pri ponudbah vrednostnih papirjev javnosti oziroma zahtevah za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu, v zvezi s katerimi ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice, v obsegu, določenem v 119. členu tega zakona.
113. člen 
(namen nadzora) 
Agencija opravlja nadzor zaradi preverjanja, ali izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu in druge osebe ravnajo v skladu z 2. poglavjem tega zakona.
114. člen 
(način opravljanja nadzora) 
Agencija opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij ter poročil in obvestil oseb, ki so po tem ali drugem zakonu dolžne poročati agenciji,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja izdajatelja ter njegovih nadrejenih in podrejenih družb,
3. z izrekanjem nadzornih ukrepov iz 116. člena in drugega odstavka 118. člena tega zakona.
115. člen 
(zahteva agencije za predložitev informacij) 
Zaradi preverjanja in presoje, ali izdajatelj, ponudnik ali vlagatelj zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ravna v skladu z 2. poglavjem tega zakona, lahko agencija od:
1. izdajatelja, ponudnika ali vlagatelja zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ali od njegove nadrejene oziroma podrejene družbe zahteva, da ji predloži informacije in dokumente, potrebne za to preverjanje in presojo,
2. revizorjev in poslovodij izdajatelja, ponudnika ali vlagatelja zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu in od finančnih posrednikov, ki opravljajo storitve v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, zahteva, da ji predložijo informacije, potrebne za to preverjanje in presojo.
116. člen 
(nadzorni ukrepi v zvezi s ponudbo javnosti in zahtevo za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu) 
(1) Agencija lahko v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali zahtevo za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu od izdajatelja, ponudnika ali vlagatelja zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu zahteva, da v prospekt vključi dodatne informacije, če je to potrebno za varovanje interesov vlagateljev.
(2) Če agencija utemeljeno sumi, da je kršeno 2. poglavje tega zakona, lahko tudi:
1. začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu,
2. prepove ali začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi oglaševanje ter
3. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu.
(3) Agencija lahko v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali zahtevo za uvrstitev v trgovanje na organiziranem trgu izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:
1. prepove ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, če ugotovi, da je kršeno 2. poglavje tega zakona, ali če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršeno 2. poglavje tega zakona,
2. prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če je kršeno 2. poglavje tega zakona,
3. objavi, da izdajatelj ne izpolnjuje svojih obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona.
117. člen 
(pravica vlagateljev odstopiti od vpisa ali sprejema ponudbe vrednostnih papirjev javnosti) 
(1) Če je agencija v zvezi s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti izrekla nadzorni ukrep iz 1. točke drugega odstavka ali iz 1. točke tretjega odstavka 116. člena tega zakona, ima vlagatelj, ki je pred objavo tega nadzornega ukrepa kupil ali vpisal vrednostne papirje na podlagi te ponudbe, pravico odstopiti od sprejema ponudbe oziroma prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena z vpisom ali sprejemom ponudbe. To pravico lahko vlagatelj uresniči v petih delovnih dneh od objave nadzornega ukrepa agencije.
(2) Agencija v objavi nadzornega ukrepa vlagatelje pouči o pravici iz prejšnjega odstavka.
118. člen 
(nadzor po uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu) 
(1) Po uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu lahko agencija opravi pregled poslovanja izdajatelja in njegovih podrejenih ali nadrejenih družb v Republiki Sloveniji, če je to potrebno zaradi preveritve in presoje, ali izdajatelj ravna v skladu z 2. poglavjem tega zakona.
(2) Po uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu lahko agencija izreče tudi naslednja nadzorna ukrepa:
1. od izdajatelja zahteva, da razkrije vse pomembne informacije, ki lahko vplivajo na ceno vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu zato, da se zagotovi varovanje interesov vlagateljev ali nemoteno delovanje tega trga,
2. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno ustavi trgovanje s posameznimi vrednostnimi papirji oziroma vrednostnimi papirji določenega izdajatelja, če je po njeni oceni položaj izdajatelja tak, da bi trgovanje lahko škodilo interesom vlagateljev.
119. člen 
(nadzorni ukrepi, če ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice) 
(1) Če agencija pri nadzoru po drugem odstavku 112. člena tega zakona ugotovi, da izdajatelj ali institucija, ki odgovarja za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, ravna v nasprotju z 2. poglavjem tega zakona, o tem obvesti matično državo članico izdajatelja in ESMA.
(2) Če kljub ukrepom, ki jih izreče nadzorni organ matične države članice izdajatelja ali ker ti ukrepi niso zadostni, kršitve iz prejšnjega odstavka niso odpravljene, lahko agencija, po tem ko obvesti nadzorni organ matične države članice izdajatelja in ESMA, izreče ustrezne ukrepe, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev.
(3) O ukrepih iz prejšnjega odstavka agencija nemudoma obvesti Komisijo in ESMA.
120. člen 
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi) 
(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic, kadarkoli je to potrebno zaradi izvajanja njenih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad spoštovanjem 2. poglavja tega zakona.
(2) Agencija nadzornim organom drugih držav članic da ustrezno pomoč pri opravljanju njihovih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2003/71/ES v pravni red države članice.
(3) Agencija zlasti sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic, če:
1. ima izdajatelj zaradi različnih vrst ali kategorij vrednostnih papirjev, ki jih je izdal, več kot eno matično državo članico ali
2. je bila prenesena pristojnost in odgovornost za potrditev prospekta v skladu z 91. členom tega zakona.
(4) Če je zahtevana začasna ustavitev ali prepoved trgovanja z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranih trgih v več državah članicah, agencija sodeluje z nadzornimi organi teh držav članic zaradi ustrezne uskladitve med različnimi mesti trgovanja in varovanjem interesov vlagateljev.
(5) Če ima Republika Slovenija položaj matične države članice izdajatelja, agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice na njegovo zahtevo da ustrezno pomoč glede na obseg, v katerem je že proučila zadevo, zlasti glede novih vrst ali redkih pojavnih oblik vrednostnih papirjev.
(6) Če ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice, agencija na zahtevo nadzornega organa matične države članice izdajatelja temu predloži vse informacije o vseh posebnostih, ki so značilne za trge v Republiki Sloveniji.
(7) Če nadzorni organ države članice zavrne ali ne odgovori na prošnjo po sodelovanju, poslano v skladu s prvim odstavkom tega člena, agencija o tem obvesti ESMA.
(8) Če agencija na podlagi drugega odstavka tega člena, v sodelovanju z nadzornim organom države članice, opravi pregled poslovanja posamezne osebe, lahko ESMA sodeluje pri skupnem pregledu poslovanja na podlagi 19. člena Uredbe 1095/2010/ES.
121. člen 
(pridobivanje informacij od nadzornih organov držav članic) 
(1) Agencija lahko od nadzornih organov držav članic zahteva predložitev vseh informacij, ki jih potrebuje zaradi izvajanja njenih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad ravnanjem v skladu z 2. poglavjem tega zakona.
(2) Če nadzorni organ države članice zavrne zahtevo za posredovanje informacij ali ne predloži vseh zahtevanih informacij, agencija o tem obvesti ESMA.
122. člen 
(sodelovanje z upravljavci organiziranih trgov) 
Agencija se lahko posvetuje z upravljavci organiziranih trgov, zlasti če odloča o začasni ustavitvi ali prepovedi trgovanja na organiziranem trgu.
3. poglavje OBVEZNOSTI RAZKRIVANJA NADZOROVANIH INFORMACIJ 
3.1 Temeljna pravila o obveznostih javnih družb
123. člen 
(javna družba) 
Javna družba je izdajatelj, katerega vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici.
124. člen 
(nastanek in prenehanje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij) 
(1) Obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona, nastanejo z uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu.
(2) Obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona, prenehajo za:
1. dolžniške vrednostne papirje, z uvrstitvijo katerih v trgovanje na organiziranem trgu so nastale: z zapadlostjo vseh obveznosti, ki so vsebovane v teh vrednostnih papirjih,
2. vse vrednostne papirje, z uvrstitvijo katerih v trgovanje na organiziranem trgu so nastale: z umikom teh vrednostnih papirjev iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU.
125. člen 
(sklep o umiku delnic z organiziranega trga) 
(1) Skupščina javne družbe s sedežem v Republiki Sloveniji lahko sprejme sklep o umiku delnic ali drugih lastniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu: sklep o umiku delnic z organiziranega trga).
(2) Za sprejetje sklepa o umiku delnic z organiziranega trga je potrebna večina, ki vključuje najmanj 3/4 osnovnega kapitala družbe oziroma višja večina, če tako določa statut družbe. Pri izračunu kapitalske večine se od osnovnega kapitala odštejejo lastne delnice.
(3) Objava umika delnic z organiziranega trga je kot predmet dnevnega reda skupščine iz prvega odstavka tega člena pravilna le, če vključuje izjavo družbe, s katero ta delničarjem, ki nasprotujejo temu umiku, z zapisnikom ponudi, da bo prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine.
(4) V sklepu o umiku delnic z organiziranega trga se navede firma družbe in opredelijo druge značilnosti, ki so nujne za izvedbo tega umika.
(5) Vsak delničar, ki je na skupščini ugovarjal sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, lahko zahteva, da družba od njega prevzame delnice za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, ker mu je bila udeležba protipravno preprečena, ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na njej ni bil pravilno objavljen.
(6) Sklepa skupščine o umiku delnic z organiziranega trga ni mogoče izpodbijati z razlogom, da denarna odpravnina, ki jo ponudi družba, ni primerna ali da sploh ni bila ponujena.
(7) Za pravico do denarne odpravnine iz petega odstavka tega člena se smiselno uporablja 603. člen ZGD-1. Če je bila proti sklepu o umiku delnic z organiziranega trga vložena tožba za izpodbijanje ali ugotovitev ničnosti, začne teči rok za vložitev predloga za določitev primerne denarne odpravnine od dneva pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ali od dneva umika tožbe.
(8) Sklep o umiku delnic z organiziranega trga se vpiše v sodni register in začne učinkovati:
1. če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe: z vpisom tega sklepa v sodni register, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu vpisa tega sklepa v sodni register,
2. v drugih primerih: s potekom dveh let od vpisa tega sklepa v sodni register.
(9) Javna družba o vpisu sklepa o umiku delnic z organiziranega trga v sodni register borzo ali upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se delnice umaknejo iz trgovanja na podlagi sklepa o umiku delnic z organiziranega trga, obvesti naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa.
(10) Prvi do deveti odstavek tega člena se uporablja tudi, če se delnice umaknejo iz trgovanja:
1. na enem organiziranem trgu in uvrstijo v trgovanje na drugem organiziranem trgu ali
2. na enem od več organiziranih trgov, na katere so uvrščene.
(11) Prvi do deseti odstavek tega člena se smiselno uporablja za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer:
1. se namesto pojma »skupščina« uporablja pojem »zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določne izdaje«,
2. se namesto pojma »statut družbe« uporablja pojem »prospekt oziroma, kadar v skladu s 69. členom tega zakona prospekt ni obvezen, pogoji izdaje«,
3. se namesto pojma »delnice« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,
4. se namesto pojma »lastniški vrednostni papirji« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,
5. se namesto pojma »osnovni kapital« uporablja pojem »vsota vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje«,
6. se namesto pojma »delničar« uporablja pojem »imetnik dolžniškega vrednostnega papirja«,
7. se namesto pojma »vpis v sodni register« uporablja pojem »javna objava notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje«,
8. se v zvezi z osmim odstavkom tega člena sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga ne vpiše v sodni register, ampak javna družba javno objavi notarski zapisnik z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, pri čemer začne navedeni sklep učinkovati, ko je za to podano soglasje javne družbe ter:
– če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 vsote vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje: z javno objavo notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
– v drugih primerih: s potekom šestih mesecev od javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
9. v zvezi z devetim odstavkom tega člena, javna družba o objavi notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, obvesti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo dolžniški vrednostni papirji na podlagi sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, naslednji delovni dan po objavi tega notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
10. se za sklic zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje smiselno uporablja 295. člen ZGD-1, pri čemer se smiselno uporabljajo pojmi, kot so navedeni v tem odstavku,
11. se za pravico do denarne odpravnine uporabijo določbe iz prospekta oziroma iz pogojev izdaje, če so pogoji glede denarne odpravnine v prospektu oziroma v pogojih izdaje določeni drugače kot to določa ta člen,
12. se osmi, deveti in smiselno deseti odstavek tega člena ter 8. do 10. točka tega odstavka uporabljajo le, če prospekt oziroma pogoji izdaje ne določajo drugače.
126. člen 
(uporaba 3. poglavja tega zakona) 
(1) Za razkrivanje nadzorovanih informacij javnih družb, katerih matična država članica je Republika Slovenija, se uporablja 3. poglavje tega zakona.
(2) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na znesek, manjši od 1.000 eurov, ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden znesku 1.000 eurov, in v zvezi z izdajo delnic je, če ima javna družba položaj:
1. osebe države članice: država članica, v kateri ima sedež,
2. osebe tretje države: država članica, ki jo izbere javna družba med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji sprejeti v trgovanje.
(3) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo drugih vrednostnih papirjev, razen izdaj iz prejšnjega odstavka, je tista država članica, ki jo med naslednjimi državami članicami izbere javna družba:
1. država članica, v kateri ima javna družba svoj sedež, ali
2. katerakoli država članica, na območju katere so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(4) Javna družba lahko za svojo matično državo članico izbere samo eno državo članico.
(5) Javna družba obvestilo o izbiri matične države članice objavi na način, določen s tem zakonom za objavo nadzorovanih informacij.
(6) Javna družba o izbiri matične države članice obvesti:
1. agencijo, če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji,
2. pristojni nadzorni organ matične države članice in
3. pristojne nadzorne organe držav članic gostiteljic.
(7) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po 2. točki drugega odstavka tega člena ostane veljavna, razen če:
1. javna družba izbere drugo matično državo po devetem odstavku tega člena in
2. svojo izbiro razkrije v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.
(8) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po tretjem odstavku tega člena učinkuje najmanj tri leta od dneva, ko javna družba obvesti agencijo o tej izbiri, razen če so pred potekom tega obdobja:
1. vsi vrednostni papirji javne družbe umaknjeni iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU ali
2. je javna družba izbrala drugo matično državo po drugem ali devetem odstavku tega člena.
(9) Za javno družbo, katere vrednostni papirji:
1. niso več uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ene ali več drugih držav članic, je nova matična država članica javne družbe:
– država članica, v kateri ima javna družba sedež, ali
– država članica, ki jo javna družba izbere med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(10) Če javna družba v treh mesecih od datuma, ko so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti, ne razkrije svoje matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena:
1. je matična država tista država članica, v kateri so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, ali
2. so matične države tiste države članice, v katerih so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, dokler javna družba ne izbere in razkrije ene same matične države članice.
(11) Država članica gostiteljica je država članica, na območju katere so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, če se razlikuje od matične države članice izdajatelja.
(12) Če so vrednostni papirji, glede katerih je matična država članica javne družbe druga država članica, uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, se za javno družbo, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, oziroma osebo, ki je zahtevala njihovo uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, uporablja 158. člen tega zakona.
(13) Za družbo v lasti Republike Slovenije, ustanovljeno zaradi izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank se, kadar ta družba ni izdajateljica vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, a se šteje za javno družbo, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo obveznosti javnih družb glede objave letnega in polletnega poročila, izpolnjevanje teh obveznosti pa v tem primeru nadzoruje ministrstvo, pristojno za finance.
127. člen 
(izjeme od uporabe 3. poglavja tega zakona) 
(1) Za enote kolektivnih naložbenih podjemov, razen podjemov zaprtega tipa, se 3. poglavje tega zakona ne uporablja.
(2) Za Republiko Slovenijo in za regionalno oziroma lokalno oblast kot izdajatelja vrednostnih papirjev se ne uporabljajo drugi do šesti odstavek 153. člena tega zakona.
(3) Določbe 133. do 137. člena in 139. člen tega zakona se ne uporabljajo za javne družbe, ki:
1. imajo položaj:
– države članice,
– organa regionalne ali lokalne oblasti države članice,
– javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic,
– Evropske centralne banke ali centralne banke države članice,
– Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je bil ustanovljen z okvirnim sporazumom o družbi EFSF, in kateregakoli drugega mehanizma, vzpostavljenega zaradi ohranitve finančne stabilnosti Evropske monetarne unije z zagotavljanjem začasne finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro,
2. so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 100.000 eurom,
3. so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organizirani trg EU pred 31. decembrom 2010, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.
128. člen 
(delničar, odvisna družba in obvladujoča oseba) 
(1) Delničar je vsaka fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ki je neposredno ali posredno zakoniti imetnik:
1. delnic javne družbe v svojem imenu in za svoj račun,
2. delnic javne družbe v svojem imenu in za račun druge fizične ali pravne osebe,
3. potrdil o deponiranju delnic.
(2) V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena se imetnik potrdil o deponiranju, ki predstavljajo delnice, šteje za imetnika teh delnic.
(3) Odvisna družba je pravna oseba, v kateri:
1. ima druga oseba večino glasovalnih pravic,
2. je druga oseba delničar ali družbenik in ima pravico imenovati ali razrešiti večino članov organa vodenja ali nadzora,
3. je druga oseba delničar ali družbenik in sama nadzoruje večino glasovalnih pravic, v skladu z dogovorom, sklenjenim z drugimi delničarji ali družbeniki, ali
4. ima druga oseba pravico izvajati prevladujoč vpliv ali dejansko izvaja prevladujoč vpliv.
(4) Druga oseba iz prejšnjega odstavka je obvladujoča oseba odvisne družbe.
(5) Pri presoji, ali ima oseba položaj obvladujoče osebe po 2. točki tretjega odstavka tega člena, se pravicam iz delnic, katerih imetnik je ta oseba za svoj račun, prištejejo pravice, katerih imetnik je:
1. druga odvisna družba te osebe in
2. druga oseba, ki ima delnice za račun te osebe.
129. člen 
(pragovi pomembnega deleža) 
(1) Pragovi pomembnega deleža so deleži glasovalnih pravic v posamezni javni družbi, ki pripadajo posameznemu delničarju ter pomenijo 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 1/3, 50 % ali 75 % vseh glasovalnih pravic v tej javni družbi.
(2) Kot osnova za ugotavljanje pomembnega deleža se upoštevajo vse delnice javne družbe z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe v skladu z zakonom.
130. člen 
(nadzorovana informacija) 
Nadzorovana informacija je vsaka informacija, ki jo razkrije javna družba ali druga oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe:
1. po 3. poglavju tega zakona,
2. kot notranjo informacijo v skladu s 17. členom Uredbe 596/2014/EU ali
3. po predpisih druge države članice, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES v pravni red te države članice ali na podlagi prvega odstavka 3. člena Direktive 2004/109/ES.
131. člen 
(elektronsko sredstvo) 
(1) Elektronsko sredstvo je elektronska oprema za obdelavo podatkov, ki vključuje digitalno kompresijo, shranjevanje in pošiljanje podatkov z uporabo žic, radijskih valov, optičnih tehnologij ali kateregakoli drugega načina prenosa elektromagnetnega valovanja.
(2) Elektronsko sredstvo, ki se uporablja za zbiranje in obdelavo podatkov, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov štejejo za osebne podatke, zagotavlja zavarovanje teh podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem se sprejmejo primerni tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se te podatke zaščiti pred uničenjem, izgubo ali spremembo in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkritja.
132. člen 
(predpis o nadzorovanih informacijah) 
Agencija predpiše podrobnejša pravila za obveščanje o izboru matične države članice javne družbe po 2. točki drugega odstavka ter po tretjem ali devetem odstavku 126. člena tega zakona in druga podrobnejša merila za uporabo 3. poglavja tega zakona.
3.2 Obveznosti glede objave letnega in polletnega poročila
133. člen 
(uporaba ZGD-1 in direktiv EU za letno poročilo in revizorjevo poročilo) 
(1) Če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, se za njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih objavi v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, uporablja osmo poglavje I. dela ZGD-1.
(2) Če ima javna družba sedež v drugi državi članici ali v tretji državi, njeno letno in konsolidirano letno poročilo ter revizorjevo poročilo, ki jih objavi v skladu z oddelkom 3.2 tega zakona, ustreza naslednjim zahtevam:
1. če družba sestavi konsolidirano računovodsko poročilo po predpisu države članice, sprejetim za prenos Direktive 2013/34/EU, njeno računovodsko poročilo vsebuje konsolidirane računovodske izkaze, sestavljene v skladu z Uredbo 1606/2002/ES, letno poročilo nadrejene družbe v skupini pa je sestavljeno v skladu s pravom države sedeža nadrejene družbe,
2. če družba ni zavezana h konsolidaciji, njeno revidirano računovodsko poročilo vsebuje računovodske izkaze in pojasnila k tem izkazom, sestavljene v skladu s pravom države njenega sedeža,
3. računovodsko poročilo je revidirano v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos prvega odstavka 34. člena in 35. člena Direktive 2013/34/EU, in če je družba zavezana h konsolidaciji, tudi v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos drugega odstavka 34. člena Direktive 2013/34/EU,
4. poslovno poročilo je sestavljeno v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos 19. člena Direktive 2013/34/EU in če je družba zavezana h konsolidaciji tudi v skladu s predpisom države članice, sprejetim za prenos 29. člena Direktive 2013/34/EU.
(3) Če je javna družba po 56. členu ZGD-1 oziroma po 1. točki drugega odstavka tega člena zavezana h konsolidaciji, se pravila o obveznostih v zvezi z letnim in polletnim poročilom, določenih v oddelku 3.2 tega zakona, uporabljajo tudi za obveznosti v zvezi s konsolidiranim letnim oziroma polletnim poročilom.
134. člen 
(obveznost objave letnega poročila in revizorjevega poročila) 
(1) Javna družba objavi svoje letno poročilo najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta in zagotovi, da ostane javno dostopno najmanj deset let po njegovi objavi.
(2) Letno poročilo vsebuje:
1. revidirano računovodsko poročilo,
2. poslovno poročilo, in
3. izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo letnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi je jasno razkrit, da je po njihovem najboljšem vedenju:
– računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in
– v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim družba in morebitne druge družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene.
(3) Hkrati z objavo letnega poročila javna družba na način iz prvega odstavka tega člena objavi tudi revizorjevo poročilo, ki ga je podpisal revizor, odgovoren za revidiranje letnega poročila družbe.
135. člen 
(objava sprejetja letnega poročila) 
(1) Če letnega poročila do roka iz prvega odstavka 134. člena tega zakona še ni sprejel pristojni organ družbe, javna družba v navedenem roku objavi letno poročilo, ki ga je sestavilo poslovodstvo družbe, in na to v objavi opozoriti.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka javna družba v 15 dneh po dnevu, ko letno poročilo sprejme njen pristojni organ, objavi tudi sprejeto letno poročilo. Če pristojni organ družbe pri sprejetju letnega poročila ni spremenil letnega poročila, ki ga je sestavilo poslovodstvo družbe, lahko družba namesto ponovne objave celotnega letnega poročila objavi samo informacijo, da je pristojni organ družbe sprejel letno poročilo z vsebino, ki jo je sestavilo poslovodstvo družbe.
136. člen 
(obveznost objave polletnega poročila) 
Javna družba objavi svoje polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kot v treh mesecih po koncu tega obdobja. Javna družba zagotovi, da njeno polletno poročilo ostane javno dostopno najmanj deset let po objavi.
137. člen 
(vsebina polletnega poročila) 
(1) Polletno poročilo vsebuje:
1. povzetek računovodskega poročila,
2. vmesno poslovno poročilo, in
3. izjavo članov poslovodstva in drugih oseb javne družbe, ki so odgovorni za sestavo polletnega poročila in katerih imena in položaj v javni družbi so jasno razkriti, da je po njihovem najboljšem vedenju:
– povzetek računovodskega poročila sestavljen v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe in morebitnih drugih družb, vključenih v konsolidacijo kot celote, in
– v vmesno poslovno poročilo vključen pošten prikaz informacij iz petega in šestega odstavka tega člena.
(2) Če je javna družba po 56. členu ZGD-1 oziroma po 1. točki drugega odstavka 133. člena tega zakona zavezana h konsolidaciji, se povzetek računovodskega poročila sestavi v skladu z ustreznim mednarodnim računovodskim standardom o vmesnem finančnem poročanju, sprejetem po postopku iz 6. člena Uredbe 1606/2002/ES.
(3) Povzetek polletnega računovodskega poročila javnih družb, ki niso zavezana h konoslidaciji po 56. členu ZGD-1 oziroma 1. točki drugega odstavka 133. člena tega zakona, vsebuje najmanj:
1. povzetek bilance stanja,
2. povzetek izkaza poslovnega izida in
3. prilogo s pojasnili k izkazoma iz 1. in 2. točke tega odstavka.
(4) Pri sestavi povzetka bilance stanja in povzetka izkaza poslovnega izida družba upošteva enaka načela pripoznavanja in vrednotenja, kot jih upošteva pri sestavi letnega računovodskega poročila.
(5) Vmesno poslovno poročilo vsebuje vsaj opis vseh pomembnejših poslovnih dogodkov, ki so nastopili v prvih šestih mesecih po koncu prejšnjega poslovnega leta, in njihovega vpliva na povzetek računovodskega poročila, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj in negotovosti v zvezi s preostalimi šestimi meseci tekočega poslovnega leta ali navedbo, da navedenih pomembnejših poslovnih dogodkov ali bistvenih vrst tveganj in negotovosti ni.
(6) Vmesno poslovno poročilo javne družbe, ki je izdala delnice, vsebuje tudi opis pomembnih poslov s povezanimi osebami in je sestavljeno v skladu z ustreznim računovodskim standardom.
(7) Če je bilo polletno računovodsko poročilo revidirano, javna družba hkrati z objavo polletnega poročila na način iz 136. člena tega zakona objavi revizorjevo poročilo. Če polletno računovodsko poročilo ni bilo revidirano, se obveznost objave smiselno uporablja za revizorjev pregled.
(8) Če polletno računovodsko poročilo ni bilo predmet revidiranja ali pregleda, je v polletnem poročilu to izrecno navedeno.
138. člen 
(poročanje določenih javnih družb o plačilih vladam) 
Javna družba iz prvega odstavka 70.b člena ZGD-1 v skladu z drugim do petim odstavkom 70.b člena ZGD-1 objavi konsolidirano poročilo o plačilih vladam najpozneje šest mesecev po koncu vsakega poslovnega leta, in zagotovi, da je javno dostopno še najmanj deset let po objavi.
139. člen 
(odgovornost za pravilno izpolnitev obveznosti javne družbe) 
(1) Člani organov vodenja in nadzora javne družbe zagotovijo, da javna družba pravilno izpolnjuje obveznosti, določene v oddelku 3.2 ter v 151. členu tega zakona.
(2) Javna družba in člani njenih organov vodenja in nadzora solidarno odgovarjajo vlagateljem za škodo, ki jim nastane zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Javna družba ali član njenega organa vodenja ali nadzora se odškodninske odgovornosti iz prejšnjega odstavka lahko razbremeni, če dokaže, da je v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz prvega odstavka tega člena ravnal v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
3.3 Obveznosti glede informacij o pomembnih deležih v javni družbi, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu
140. člen 
(uporaba oddelkov 3.3 in 3.5 tega zakona) 
(1) Oddelek 3.3 tega zakona se uporablja za javne družbe, katerih delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.
(2) Oddelka 3.3 in 3.5 tega zakona se smiselno uporabljata tudi za nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1.
(3) CDD agenciji do 15. januarja tekočega leta pošlje seznam družb, ki so izdale delnice kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru, in imajo na zadnji dan preteklega leta najmanj 250 delničarjev.
(4) Javno družbo o spremembi pomembnih deležev obvesti tudi oseba, ki na podlagi vsote glasovalnih pravic iz prvega odstavka 141. člena, 142. in 143. člena tega zakona doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža.
(5) Za obveščanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 146. in 156. člen tega zakona, pri čemer je število glasovalnih pravic navedeno ločeno za primere iz prvega odstavka 141. člena ter ločeno za primere iz 142. in 143. člena tega zakona.
141. člen 
(obveznost delničarjev obveščati javno družbo o spremembi pomembnih deležev) 
(1) Delničar obvesti javno družbo, če doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža, na podlagi enega od naslednjih dejstev:
1. pravnih poslov razpolaganja z delnicami ali drugih pravnih poslov, katerih posledica je sprememba deleža glasovalnih pravic, ali
2. korporacijskih dejanj javne družbe ali drugih pravnih dejstev iz 149. člena tega zakona.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za:
1. delnice, ki so bile pridobljene izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
2. delnice, katerih imetnik je depozitar v zvezi z opravljanjem storitev hrambe, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih hrani, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za pridobitve in odsvojitve delnic, s katerimi vzdrževalec trga pri opravljanju poslov vzdrževanja trga preseže 5 % prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod 5 % prag pomembnega deleža, če vzdrževalec trga izpolnjuje naslednja pogoja:
1. ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov agencije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa države članice in
2. ne posega v poslovodenje javne družbe niti ne izvaja vpliva na javno družbo za nakup teh delnic ali kritje njihove nakupne cene.
(4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige banke, banke države članice, banke tretje države ali investicijskega podjetja na podlagi trgovalne knjige, kot jo ureja Uredba 575/2013/EU, če:
1. delež glasovalnih pravic iz trgovalne knjige ne presega 5 % in
2. se glasovalne pravice iz delnic iz trgovalne knjige ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.
(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za stabilizacijo finančnih instrumentov v skladu s 5. členom Uredbe 596/2014/EU, če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.
142. člen 
(obveznost imetnikov finančnih instrumentov obveščati o spremembi pomembnih deležev) 
(1) Javno družbo o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 141. člena tega zakona obvešča tudi imetnik finančnih instrumentov, ki:
1. vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico, in
2. niso zajeti v prejšnji točki ter se nanašajo na delnice in imajo podoben gospodarski vpliv kot ga imajo finančni instrumenti iz prejšnje točke, ne glede na to, ali dajejo pravico do fizične poravnave ali ne.
(2) Za finančni instrument iz prejšnjega odstavka se šteje:
1. prenosljivi vrednostni papir,
2. opcija,
3. terminska pogodba,
4. menjalni posel,
5. dogovor o terminski obrestni meri,
6. pogodba na razliko in
7. vse druge pogodbe ali dogovori, ki imajo podoben gospodarski vpliv in jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini.
(3) Drugi, tretji in četrti odstavek 141. člena, 145. člen in tretji odstavek 146. člena tega zakona se smiselno uporabljajo glede obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena obveščati o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka tega člena.
143. člen 
(obveznost drugih oseb obveščati javno družbo o spremembi pomembnih deležev) 
O spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 141. člena tega zakona obvešča javno družbo tudi oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za obveščanje), ki je upravičena pridobiti ali razpolagati ali uresničevati glasovalne pravice iz delnic v katerem od naslednjih primerov glasovalnih pravic ali kombinaciji primerov glasovalnih pravic:
1. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je zavezanec za obveščanje sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja javne družbe,
2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je zavezanec za obveščanje sklenil pogodbo, na podlagi katere je na tretjo osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje teh pravic,
3. vsebovanih v delnicah, ki so začasno prenesene zavezancu za obveščanje kot zavarovanje, če nadzoruje te pravice in izrazi namero, da jih bo uresničeval,
4. vsebovanih v delnicah, glede katerih ima zavezanec za obveščanje pravico užitka,
5. ki jih ima ali jih lahko uresničuje v pomenu iz 1. do 4. točke tega člena odvisna družba zavezanca za obveščanje,
6. vsebovanih v delnicah, ki so v hrambi pri zavezancu za obveščanje in jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če od delničarjev ne prejme ustreznih navodil,
7. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun zavezanca za obveščanje,
8. ki jih zavezanec za obveščanje lahko uresničuje kot pooblaščenec in jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če od delničarjev ne prejme ustreznih navodil.
144. člen 
(izjeme pri obveznosti obveščanja za članice ESCB) 
(1) Obveznosti iz prvega odstavka 141. člena in iz 3. točke 143. člena tega zakona ne nastanejo, če so delnice prenesene članici ESCB pri opravljanju njenih nalog osrednje monetarne oblasti, vključno z delnicami, prenesenimi članici ESCB na podlagi zastave, posla začasne prodaje ali odkupa ali podobnega posla, da se zagotovi likvidnost za namene monetarne politike ali znotraj plačilnega sistema.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja samo za posle, ki trajajo krajše obdobje, če se glasovalne pravice iz delnic, ki so predmet teh poslov, ne uresničujejo.
145. člen 
(druge izjeme) 
(1) Pri presoji, ali je bil dosežen oziroma presežen prag pomembnega deleža, družba, ki je nadrejena družbi za upravljanje, deležem glasovalnih pravic iz 141. in 143. člena tega zakona, katerih imetnik je sama, ni dolžna prištevati deležev kolektivnih naložbenih podjemov ali drugih naložb, ki jih pod pogoji, določenimi v ZISDU-3 ali predpisu države članice, sprejetim za prenos Direktive 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in
2. družba za upravljanje ne uresničuje glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(3) Pri presoji, ali je bil dosežen oziroma presežen prag pomembnega deleža, družba, nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu s tem zakonom ali predpisom države članice, sprejetim za prenos Direktive 2014/65/EU upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, deležem glasovalnih pravic iz 141. in 143. člena tega zakona, katerih imetnik je sama, ni dolžna prištevati deležev iz naložb v delnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 11. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in
2. investicijsko podjetje:
– lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega sredstva, ali
– je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v ZISDU-3 oziroma predpisu države članice, sprejetim za prenos Direktive 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
3. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.
(4) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
2. investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
146. člen 
(postopek obveščanja o spremembi pomembnih deležev) 
(1) Obvestilo o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka 141. člena in 143. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o spremembi pomembnih deležev) vsebuje:
1. skupni delež glasovalnih pravic po spremembi, ki je predmet obvestila,
2. če je javna družba izdala več razredov delnic z glasovalno pravico, tudi skupni delež glasovalnih pravic za vsak razred teh delnic,
3. če se imetništvo uresničuje prek odvisnih družb, tudi zaporedje povezave do teh odvisnih družb,
4. dan, ko je bil prag pomembnega deleža, ki je predmet obvestila, dosežen ali presežen, ali se je delež, ki je predmet obvestila, zmanjšal pod ta prag,
5. osebno ime, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe:
– delničarja, tudi če ta v primerih iz 143. člena tega zakona ni upravičen uresničevati glasovalnih pravic, in
– v primerih iz 143. člena tega zakona tudi zavezanca za obveščanje, ki je upravičen uresničevati glasovalne pravice za račun delničarja iz prejšnje alineje.
(2) Delničar ali zavezanec za obveščanje javni družbi pošlje obvestilo o spremembi pomembnih deležev takoj, ko je mogoče, in najpozneje četrti trgovalni dan po dnevu, ko je:
1. izvedel za pridobitev oziroma odsvojitev delnic ali za možnost uresničevanja glasovalnih pravic ali ko bi za ta dejstva lahko izvedel, ne glede na to, kdaj so nastopili pravni učinki pridobitve oziroma odsvojitve delnic ali možnosti uresničevanja glasovalnih pravic, ali
2. na podlagi objave iz 149. člena tega zakona obveščen o dejstvu iz 2. točke prvega odstavka 141. člena tega zakona.
(3) Delničar ali zavezanec za obveščanje je oproščen obveznosti obveščanja, če je obvestilo poslala njegova nadrejena družba ali nadaljnja nadrejena družba te družbe.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz 142. člena tega zakona.
147. člen 
(objava informacij o spremembi pomembnih deležev) 
(1) Javna družba objavi informacije iz obvestila o spremembi pomembnih deležev takoj, ko je mogoče, in najpozneje tretji trgovalni dan po prejemu obvestila.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če se informacija iz obvestila o spremembi pomembnega deleža objavi v sistemu za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij iz 159. člena tega zakona najpozneje tretji trgovalni dan po prejemu obvestila.
148. člen 
(objava informacij glede lastnih delnic javne družbe) 
Javna družba objavi informacijo o spremembi deleža lastnih delnic, če:
1. neposredno ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu in za račun javne družbe, pridobi ali odsvoji lastne delnice in
2. zaradi take pridobitve oziroma odsvojitve delež glasovalnih pravic iz lastnih delnic javne družbe doseže ali preseže 5 % ali 10 % vseh delnic javne družbe z glasovalno pravico oziroma se zmanjša pod enega od teh pragov.
149. člen 
(objave glede sprememb skupnega števila delnic z glasovalno pravico) 
Za izračun pragov pomembnega deleža po 129. členu tega zakona javna družba ob koncu vsakega meseca, v katerem se je zaradi korporacijskega dejanja javne družbe ali drugega pravnega dejstva spremenilo skupno število delnic z glasovalno pravico, na katere je razdeljen osnovni kapital javne družbe, ali skupno število glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh delnic, objavi informacijo o tej spremembi in o novem skupnem številu glasovalnih pravic.
150. člen 
(predpis o informacijah o pomembnih deležih) 
Agencija predpiše:
1. podrobnejša merila za presojo nastopa obveznosti in izjem iz 141. člena tega zakona,
2. v zvezi z obvestili in informacijami o spremembi pomembnih deležev:
– določi standardni obrazec obvestila o spremembi pomembnih deležev,
– opredeli način določitve koledarja trgovalnih dni,
– podrobneje določi primere, v katerih mora delničar ali zavezanec za obveščanje obvestiti javno družbo o spremembi pomembnega deleža,
– podrobneje določi merila za presojo, kdaj bi delničar ali zavezanec za obveščanje lahko zvedel za pridobitev oziroma odtujitev,
– podrobneje določi merila za uporabo izjem iz 145. člena tega zakona,
3. v zvezi z obveznostmi imetnikov finančnih instrumentov:
– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 142. člena tega zakona in način izračunavanja skupnega deleža glasovalnih pravic za presojo pragov pomembnega deleža,
– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 142. člena tega zakona glede izpolnjevanja naročila oziroma zahteve delničarja, da trguje kako drugače kot za lastni račun,
– podrobnejša pravila o vsebini obvestila iz prvega odstavka 142. člena tega zakona z določitvijo standardiziranega obrazca obvestila,
– podrobnejša pravila o rokih in naslovniku obvestila,
4. podrobnejša pravila o objavi informacij glede lastnih delnic javne družbe.
3.4 Druge obveznosti javne družbe
151. člen 
(obveznost objave informacij o spremembah vsebine pravic iz vrednostnih papirjev) 
(1) Javna družba brez odlašanja objavi vse spremembe glede vsebine pravic iz različnih razredov njenih delnic, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, vključno z vsemi spremembami glede pravic, ki izhajajo iz izvedenih vrednostnih papirjev, ki jih je izdala in katerih vsebina je katerikoli finančni instrument iz 142. člena tega zakona glede pridobitve teh delnic.
(2) Javna družba, katere drugi vrednostni papirji, razen delnic, so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, brez odlašanja objavi vse spremembe glede vsebine pravic iz teh vrednostnih papirjev, vključno s spremembami, ki lahko posredno vplivajo na te pravice, zlasti spremembe, ki nastanejo zaradi spremembe pogojev za izplačilo obveznosti iz teh vrednostnih papirjev ali obrestnih mer.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja za spremembo elementa obrestne mere, ki je objektivno določljiv in neodvisen od volje javne družbe, na primer EURIBOR ali LIBOR.
152. člen 
(obveznost glede informacij za imetnike delnic, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu) 
(1) Javna družba, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, delničarje, ki so v enakem položaju do družbe, obravnava enako.
(2) Javna družba zagotovi, da so v njeni matični državi članici dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic iz delnic, in da je v zvezi s tem zagotovljena ustrezna integriteta podatkov. Javna družba delničarju, v skladu s pravom svojega sedeža, omogoči uresničevanje glasovalnih pravic tudi prek pooblaščenca.
(3) Za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka javna družba zlasti:
1. v zvezi z zasedanjem posamezne skupščine delničarjev zagotovi informacije o:
– mestu, času in dnevnem redu zasedanja skupščine,
– skupnem številu delnic in glasovalnih pravic in
– pravici delničarjev do udeležbe na skupščini,
2. delničarjem zagotovi obrazec pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice v pisni oziroma v primeru iz četrtega odstavka tega člena v elektronski obliki, in sicer hkrati z obvestilom o sklicu skupščine ali na zahtevo delničarja za objavo sklica skupščine,
3. za plačilnega zastopnika določi finančno družbo, prek katere lahko delničarji uresničujejo svoje premoženjske pravice iz delnic, in
4. objavi ali pošlje delničarjem ustrezna obvestila o:
– določitvi in izplačilu dividend in
– izdaji novih delnic, ki vključujejo tudi informacije o prednostni pravici in načinu vpisa novih delnic, ter o razveljavitvi ali zamenjavi delnic.
(4) Javna družba lahko pošlje informacije delničarjem z uporabo elektronskega sredstva, če tako določa statut javne družbe in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. uporaba elektronskega sredstva ne sme biti odvisna od kraja sedeža ali bivališča delničarja ali osebe ali v primerih iz 143. člena tega zakona druge osebe, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice;
2. zagotovljeni so ustrezni identifikacijski postopki, ki omogočajo, da delničar ali druga oseba, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice, dejansko prejme obvestilo;
3. javna družba delničarja oziroma v primerih iz 1. do 5. točke 143. člena tega zakona osebo, ki je upravičena pridobiti, odtujiti ali uresničevati glasovalne pravice, pisno zaprosi za dovoljenje, da ji informacije pošilja z uporabo elektronskega sredstva. Delničar oziroma druga oseba, ki je pod pogoji iz te točke dala soglasje za pošiljanje informacij z uporabo elektronskega sredstva, lahko kadarkoli pozneje zahteva, da se ji informacije v prihodnje pošiljajo v pisni obliki;
4. javna družba porazdelitev stroškov v zvezi s pošiljanjem informacij z uporabo elektronskega sredstva opravi v skladu z načelom enakega obravnavanja delničarjev iz prvega odstavka tega člena.
153. člen 
(obveznost glede informacij za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu) 
(1) Javna družba, katere dolžniški vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, vse imetnike dolžniških vrednostnih papirjev iste vrste enako obravnava glede vseh pravic, vsebovanih v teh vrednostnih papirjih.
(2) Javna družba zagotovi, da so v njeni matični državi članici javno dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic iz dolžniških vrednostnih papirjev, in da je v zvezi s tem zagotovljena ustrezna integriteta podatkov.
(3) Za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka javna družba zlasti:
1. objavi ali pošlje imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev ustrezna obvestila o:
– mestu, času in dnevnem redu zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev,
– izplačilu obresti,
– uresničitvi katerekoli zamenjave, vpisa ali razveljavitve pravic in odkupa, pa tudi o pravici imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev, da sodelujejo pri teh dejanjih,
2. vsaki osebi, ki je upravičena glasovati na zasedanju imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev, zagotovi obrazec pooblastila za uresničevanje glasovalne pravice v pisni obliki oziroma v primeru iz petega odstavka tega člena z uporabo elektronskega sredstva, in sicer hkrati z obvestilom o sklicu zasedanja ali na zahtevo te osebe po objavi sklica zasedanja,
3. za plačilnega zastopnika določi finančno družbo, prek katere lahko imetniki dolžniških vrednostnih papirjev uresničujejo svoje premoženjske pravice iz teh vrednostnih papirjev.
(4) Če je treba na zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev povabiti samo imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, ki se vsak glasi najmanj na znesek 100.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob izdaji teh vrednostnih papirjev najmanj enakovreden 100.000 eurom, lahko javna družba za mesto zasedanja izbere kraj v katerikoli državi članici, če so v tej državi članici dostopne ustrezna oprema in informacije, potrebne za uresničevanje pravic teh imetnikov.
(5) Prejšnji odstavek velja tudi za imetnike dolžniških vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organizirani trg EU pred 31. decembrom 2010, ki se vsak glasi najmanj na znesek 50.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob izdaji teh vrednostnih papirjev najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.
(6) Javna družba lahko pošlje informacije imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev z uporabo elektronskega sredstva, če je tako odločilo zasedanje imetnikov teh vrednostnih papirjev in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. uporaba elektronskega sredstva ne sme biti odvisna od kraja sedeža ali bivališča imetnika dolžniških vrednostnih papirjev ali osebe, ki je upravičena uresničevati glasovalne pravice za imetnika;
2. zagotovljeni so ustrezni identifikacijski postopki, ki omogočajo, da imetnik dolžniških vrednostnih papirjev dejansko prejme obvestilo;
3. javna družba imetnika dolžniških vrednostnih papirjev pisno zaprosi za dovoljenje, da mu informacije pošilja z uporabo elektronskega sredstva. Imetnik dolžniških vrednostnih papirjev, ki je pod pogoji iz te točke dal soglasje za pošiljanje informacij z uporabo elektronskega sredstva, lahko kadarkoli pozneje zahteva, da se mu informacije v prihodnje pošiljajo v pisni obliki;
4. javna družba porazdelitev stroškov v zvezi s pošiljanjem informacij z uporabo elektronskega sredstva opravi v skladu z načelom enakega obravnavanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena.
154. člen 
(predpis o uresničevanju pravic imetnikov vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu) 
Agencija predpiše podrobnejša pravila o načinu izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja pravic iz 152. in 153. člena tega zakona.
3.5 Druga pravila glede nadzorovanih informacij
155. člen 
(predložitev nadzorovanih informacij agenciji) 
(1) Če javna družba oziroma oseba, ki je brez soglasja javne družbe zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, objavi nadzorovano informacijo, hkrati vsebino te objave predloži agenciji in jo obvesti o načinu te objave.
(2) Agencija lahko javno objavi nadzorovane informacije, ki so ji bile predložene po prejšnjem odstavku, na svojih spletnih straneh.
156. člen 
(predložitev obvestila o spremembi pomembnih deležev) 
(1) Delničar, imetnik finančnega instrumenta iz 142. člena tega zakona in zavezanec za obveščanje obvestilo o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka 146. člena tega zakona hkrati s predložitvijo javni družbi predložijo tudi agenciji.
(2) Obvestilo o spremembi pomembnih deležev je lahko po izbiri delničarja, imetnika finančnega instrumenta iz 142. člena tega zakona ali zavezanca za obveščanje namesto v slovenskem jeziku sestavljeno v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(3) Če je obvestilo o spremembi pomembnih deležev sestavljeno v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih, agencija ni upravičena zahtevati prevoda v slovenski jezik.
157. člen 
(uporaba jezika v objavi nadzorovanih informacij) 
(1) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, je objava nadzorovanih informacij sestavljena v slovenskem jeziku.
(2) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na borznem trgu in na organiziranem trgu v drugi državi članici, je objava nadzorovanih informacij sestavljena:
1. v slovenskem jeziku in
2. po izbiri javne družbe v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(3) Če je Republika Slovenija matična država članica javne družbe in so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje samo na organiziranem trgu v drugi državi članici, je objava nadzorovanih informacij sestavljena po izbiri javne družbe v jeziku, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(4) Če javna družba v primeru iz prejšnjega odstavka izbere jezik, ki ga priznava nadzorni organ države članice gostiteljice, so nadzorovane informacije objavljene tudi po izbiri javne družbe v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(5) Če so bili vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, obveznosti iz prvega do četrtega odstavka tega člena ne nastanejo za javno družbo, temveč za osebo, ki je zahtevala to uvrstitev.
(6) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena je objava nadzorovanih informacij pri izdaji vrednostnih papirjev, ki se vsak glasi najmanj na znesek 100.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob uvrstitvi teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu najmanj enakovreden 100.000 eurom, sestavljena po izbiri javne družbe oziroma osebe, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, v jezikih, ki jih priznavajo nadzorni organi matične države članice javne družbe in držav članic gostiteljic, ali v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih.
(7) Prejšnji odstavek velja tudi za dolžniške vrednostne papirje, uvrščene v trgovanje na organizirani trg EU pred 31. decembrom 2010, ki se vsak glasi najmanj na znesek 50.000 eurov ali znesek, izražen v drugi valuti, ki je bil ob uvrstitvi teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organizirani trg najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.
(8) Če je Republika Slovenija država gostiteljica, se glede jezika objave nadzorovanih informacij uporabljajo predpisi matične države članice javne družbe.
158. člen 
(dostop do nadzorovanih informacij) 
(1) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, nadzorovane informacije:
1. objavi na način, ki omogoča hiter dostop do teh informacij na nediskriminatorni podlagi, in
2. jih predloži sistemu za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij iz 159. člena tega zakona.
(2) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, za objavo in predložitev nadzorovanih informacij po prejšnjem odstavku vlagateljem ne sme zaračunavati nobenih stroškov.
(3) Javna družba oziroma oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, za objavo iz 1. točke prvega odstavka tega člena uporabi medij, ki razumno zanesljivo omogoča razširitev informacij javnosti na celotnem območju EU.
159. člen 
(sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij) 
(1) Agencija sama upravlja sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij ali imenuje vsaj enega upravljavca, ki bo sistem upravljal v njenem imenu in za njen račun.
(2) Sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij izpolnjuje naslednje zahteve:
1. ustreza minimalnim kakovostnim standardom glede varnosti, zanesljivosti informacijskega vira, zapisa časa in enostavnega dostopa končnim uporabnikom in
2. je usklajen s postopkom predložitve nadzorovanih informacij agenciji po 155. in 156. členu tega zakona.
(3) Oseba, ki jo je imenovala agencija za upravljanje sistema iz prvega odstavka tega člena, s tarifo določi nadomestila za storitve v zvezi z upravljanjem sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij.
(4) Če agencija v skladu s prvim odstavkom tega člena imenuje upravljavca, mora upravljavec k tarifi iz prejšnjega odstavka in njenim spremembam dobiti soglasje agencije.
(5) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, ki ga upravlja, dostopen tudi prek evropske točke za elektronski dostop, ki jo vzpostavi ESMA.
160. člen 
(predpis o predložitvi in dostopu do nadzorovanih informacij) 
(1) Agencija predpiše:
1. podrobnejša pravila o predložitvi informacij iz 155. člena tega zakona in v zvezi s tem zlasti o:
– predložitvi informacij z uporabo elektronskega sredstva in
– uskladitvi predložitve letnega poročila iz 134. člena tega zakona,
2. podrobnejša pravila o dostopu do nadzorovanih informacij in v zvezi s tem zlasti:
– minimalne standarde glede mesta objave,
– minimalne standarde za učinkovito predložitev nadzorovanih informacij,
– minimalne standarde sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij,
– pravila za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo sistemi iz 159. člena tega zakona,
– pravila za dostop do informacij iz 159. člena tega zakona na ravni EU.
(2) Agencija oblikuje ustrezne usmeritve glede zagotavljanja javne dostopnosti informacij, ki se objavljajo po 2. in 3. poglavju tega zakona.
3.6 Posebna pravila za osebe tretjih držav
161. člen 
(posebna pravila za javne družbe tretjih držav) 
(1) Agencija lahko javno družbo tretje države oprosti izpolnjevanja obveznosti, določenih v 133. do 139. členu, prvem odstavku 147. člena, 148. členu, 149. členu in 151. do 153. členu tega zakona, če pravo te tretje države določa enakovredne zahteve ali če javna družba ravna v skladu z zahtevami prava tretje države, ki so po presoji agencije enakovredne.
(2) Tudi v primeru iz prejšnjega odstavka nastanejo obveznosti glede predložitve in objave nadzorovanih informacij, določene v 155, 157. in 158. členu tega zakona.
(3) O izjemah iz prvega odstavka tega člena agencija obvesti ESMA.
162. člen 
(posebna pravila za druge osebe tretjih držav) 
(1) Izjema, določena v prvem odstavku 145. člena tega zakona, se uporablja tudi v zvezi z družbo tretje države, ki bi, če bi imela položaj osebe države članice, po prvem odstavku 5. člena Direktive 2009/65/ES potrebovala dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice, če glede neodvisnosti izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz Direktive 2009/65/ES.
(2) Izjema, določena v tretjem odstavku 145. člena tega zakona, se uporablja tudi v zvezi z družbo tretje države, ki bi, če bi imela položaj osebe države članice in bi potrebovala dovoljenje agencije ali pristojnega nadzornega organa države članice za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 11. člena tega zakona oziroma predpisu države članice, sprejetim za prenos 4. točke oddelka A priloge I k Direktivi 2014/65/EU, če glede neodvisnosti izpolnjuje pogoje, enakovredne tistim iz tretjega odstavka 145. člena tega zakona.
163. člen 
(predpis o posebnih pravilih za osebe tretjih držav) 
Agencija predpiše podrobnejša pravila za uporabo 161. in 162. člena tega zakona.
3.7 Nadzor agencije nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona
164. člen 
(pristojnost in odgovornost agencije za nadzor) 
(1) Agencija je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, v zvezi z javnimi družbami, glede katerih ima Republika Slovenija položaj matične države članice javne družbe.
(2) Agencija je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, tudi v zvezi z javnimi družbami, glede katerih ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice, v obsegu, določenem v 171. členu tega zakona.
(3) Agencija je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v oddelku 3.3 tega zakona, tudi v zvezi z družbami iz drugega odstavka 140. člena tega zakona.
165. člen 
(namen nadzora) 
Agencija opravlja nadzor zaradi preverjanja, ali javna družba, oseba, ki je zahtevala uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu brez soglasja javne družbe, delničarji, imetniki finančnega instrumenta iz 142. člena tega zakona in zavezanci za obveščanje ravnajo v skladu s 3. poglavjem tega zakona.
166. člen 
(način opravljanja nadzora) 
Agencija opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil oseb, ki so po tem ali drugem zakonu dolžne poročati agenciji,
2. s spremljanjem, ali javna družba pravočasno objavlja informacije, in preverjanjem pravilnosti vsebine objavljenih informacij,
3. z opravljanjem pregledov poslovanja oseb iz 165. člena tega zakona v Republiki Sloveniji v obsegu, potrebnem za dosego namena nadzora,
4. z izrekanjem nadzornih ukrepov iz drugega odstavka 167. člena in 168. člena tega zakona.
167. člen 
(zahteva agencije za predložitev in objavo informacij) 
(1) Za presojo, ali osebe iz 165. člena tega zakona ravnajo v skladu s 3. poglavjem tega zakona, lahko agencija:
1. od osebe iz 165. člena tega zakona, od njene obvladujoče osebe, od njene odvisne družbe in od revizorja, ki je revidiral računovodsko poročilo osebe iz 165. člena, njene obvladujoče osebe ali njene odvisne družbe, zahteva, da ji predloži informacije in dokumente, vključno z osebnimi podatki, potrebne za to preverjanje in presojo,
2. od oseb iz 165. člena tega zakona ali od njihovih poslovodij zahteva, da ji predložijo nadzorovane informacije v skladu s 155. ali 156. členom tega zakona in, če je to potrebno za dosego namena nadzora, da ji predložijo dodatne informacije in dokumente, vključno z osebnimi podatki.
(2) Agencija lahko javni družbi odredi objavo informacije iz 1. točke prvega odstavka tega člena ali objavo spremembe oziroma dopolnitve objavljene informacije iz 3. poglavja tega zakona v roku, ki ga določi z odredbo. Če javna družba ne ravna v skladu s to odredbo, lahko agencija sama na stroške javne družbe zagotovi objavo te informacije.
(3) Predložitev informacij in dokumentov agenciji po 1. točki prvega odstavka tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.
168. člen 
(nadzorni ukrepi agencije) 
(1) Agencija lahko izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:
1. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu, če utemeljeno sumi, da javna družba, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona,
2. prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če ugotovi, da je kršeno 3. poglavje tega zakona, ali če utemeljeno sumi, da bo kršeno 3. poglavja tega zakona,
3. objavi, da osebe iz 165. člena tega zakona ne izpolnjujejo svojih obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona,
4. izreče druge ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna družba izpolnjuje svoje obveznosti do delničarjev iz 152. člena oziroma do imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz 153. člena tega zakona,
5. začasno ukine izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic v primeru hujših kršitev četrtega in petega odstavka 140. člena, prvega odstavka 141. člena, 142. člena in 143. člena ter drugega odstavka 146. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam iz 143. člena tega zakona, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora izreče ukrepe nadzora, pri čemer upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in prepreči nadaljnje ravnanje ali opustitve, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, še zlasti:
1. resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja,
2. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti,
3. izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti,
4. sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve,
5. predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.
169. člen 
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih) 
(1) Agencija zaradi preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona.
(2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije po končanju postopka z izdajo ukrepa ali sankcije, razen če je bil začet postopek sodnega varstva na podlagi šestega odstavka 170. člena tega zakona. V tem primeru agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– naziv in sedež pravne osebe, če je agencija zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona pravni osebi izrekla ukrep nadzora ali sankcijo zaradi prekrška, ali
– osebno ime in leto rojstva fizične osebe, če je agencija zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona fizični osebi izrekla ukrep nadzora ali sankcijo zaradi prekrška;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
(4) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne, se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.
170. člen 
(razkritje identitete kršitelja) 
(1) Ne glede na prejšnji člen agencija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz tretjega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna, ali
2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, ali
3. bi vpletenim osebam z objavo verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(2) Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi. Za oceno ali je podan razlog iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, agencija predhodno pridobi mnenje pristojnega državnega tožilca, ki agencijo pri oceni zavezuje.
(3) Če agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja objavi, določi rok trajanja objave, na podlagi meril iz prvega odstavka tega člena, in svojo odločitev ustrezno utemelji ter kršitelja pouči, da v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navede v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(4) Agencija odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja agencija ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.
(6) Kršitelj lahko zoper odločbo, s katero agencija zavrne ugovor, vloži zahtevo za sodno varstvo.
(7) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena lahko agencija na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja, če obstojijo razlogi iz prvega odstavka tega člena, po javni objavi na spletni strani agencije umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.
171. člen 
(nadzorni ukrepi, če ima Republika Slovenija položaj države članice gostiteljice) 
(1) Če agencija pri nadzoru po drugem odstavku 164. člena tega zakona ugotovi, da oseba iz 165. člena tega zakona ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona, o tem obvesti nadzorni organ matične države članice javne družbe in ESMA.
(2) Če kljub ukrepom, ki jih izreče nadzorni organ matične države članice javne družbe, ali ker ti ukrepi niso zadostni, kršitve iz prejšnjega odstavka niso odpravljene, lahko agencija potem, ko o tem obvesti nadzorni organ matične države članice javne družbe, izreče ustrezne ukrepe iz 168. člena tega zakona, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev.
(3) O ukrepih iz prejšnjega odstavka agencija nemudoma obvesti Komisijo in ESMA.
172. člen 
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi) 
(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic, kadarkoli je to potrebno zaradi izvajanja njenih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad ravnanjem v skladu s 3. in 11. poglavjem tega zakona.
(2) Agencija nadzornim organom drugih držav članic nudi ustrezno pomoč pri opravljanju njihovih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES in Direktive 2001/34/ES.
(3) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic pri zadevah, ki se obravnavajo v Republiki Sloveniji in še vsaj v eni državi članici, da se zagotovi učinkovito izrekanje sankcij in nadzornih ukrepov.
173. člen 
(sporazum o sodelovanju o izmenjavi informacij) 
(1) Agencija lahko z nadzornimi organi drugih držav članic, ESMA in nadzornimi organi tretjih držav sklepa sporazume o sodelovanju, ki opredeljujejo izmenjavo informacij (vključno z osebnimi podatki ali drugim enoličnim identifikatorjem, kot je na primer določen v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU), potrebne za izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona.
(2) Agencija o sklenjenih sporazumih z nadzornimi organi drugih držav članic iz prejšnjega odstavka obvesti ESMA.
(3) Za izmenjavo informacij iz prvega odstavka tega člena se uporabljata 488. in 488.a člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 9/17; v nadaljnjem besedilu: ZTFI).
(4) Agencija posreduje osebne podatke nadzornim organom tretje države, če:
1. je tretja država navedena na seznamu tretjih držav, za katere je državni nadzorni organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov ugotovil, da imajo v celoti ali delno zagotovljeno ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ali
2. državni nadzorni organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov izda odločbo, da tretja država, v katero se osebni podatki iznašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov.
(5) Agencija posreduje osebne podatke nadzornemu organu tretje države, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, če:
1. je posredovanje podatkov nujno potrebno za zagotovitev izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona, in
2. nadzorni organ tretje države izkaže, da bo zagotavljal ustrezno raven varstva osebnih podatkov v skladu s predpisi in standardi, ki veljajo v EU na področju varovanja osebnih podatkov.
(6) Pred posredovanjem osebnih podatkov nadzornemu organu tretje države agencija pridobi zagotovila, da bo nadzorni organ tretje države uporabil osebne podatke izključno za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona.
(7) Agencija zagotovi, da se v evidenci, iz katere je bil podatek posredovan, zaznamuje, kateri osebni podatki so bili posredovani, kdaj, komu, za kakšne namene in na kakšni podlagi.
4. poglavje OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 
4.1 Statusna ureditev borznoposredniških družb
174. člen 
(organiziranost kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo) 
Borznoposredniška družba je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo.
175. člen 
(uporaba ZGD-1 za borznoposredniške družbe) 
(1) Za borznoposredniško družbo se uporabljajo določbe ZGD-1 v zvezi z delniškimi družbami, evropskimi delniškimi družbami in družbami z omejeno odgovornostjo, če v tem zakonu ni določeno drugače.
(2) Za pridobitev poslovnih deležev in imetnike teh deležev v borznoposredniški družbi, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi delnic in delničarjih borznoposredniške družbe, ki je organizirana kot delniška družba.
176. člen 
(dejavnosti borznoposredniške družbe) 
(1) Borznoposredniška družba lahko opravlja:
1. investicijske storitve in posle iz 11. člena tega zakona,
2. pomožne investicijske storitve iz 19. člena tega zakona,
3. finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke drugega odstavka 5. člena ZBan-2,
4. dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-2 ter
5. skrbniške in druge storitve ali posle, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je borznoposredniška družba pri njihovem opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot storitve in posli iz 1. do 4. točke tega odstavka.
(2) Borznoposredniška družba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.
(3) Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se uporabljajo ZISDU-3, ZUAIS in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.
(4) Borznoposredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Za opravljanje storitev in poslov iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba pridobi dovoljenje agencije. Za pridobitev, prenehanje in odvzem tega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za investicijske storitve in posle.
(6) V register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »borznoposredniška družba« ali »borzno posredovanje« ali izpeljanke iz teh besed, če oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
177. člen 
(ustanovni kapital borznoposredniške družbe) 
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 730.000 eurov, če v 178. členu tega zakona ni določeno drugače.
(2) Ustanovni kapital borznoposredniške družbe vključuje eno ali več postavk iz (a) do (e) točke prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.
178. člen 
(posebna pravila o ustanovnem kapitalu borznoposredniške družbe) 
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 125.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje naslednje pogoje:
– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in
– je upravičena opravljati eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona in če sme sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank.
(2) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 50.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona niti sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ali
– ima položaj lokalnega podjetja iz 4. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(3) Posedovanje pozicij v finančnih instrumentih, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige, za namen vlaganja kapitala, se ne šteje za opravljanje investicijskih poslov iz 3. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(4) Agencija lahko borznoposredniški družbi iz prvega odstavka tega člena, ki izvršuje naročila za račun strank dovoli, da ne glede na 285. člen tega zakona vodi finančne instrumente strank v svojem imenu in za svoj račun, če:
1. je borznoposredniška družba imetnik finančnega instrumenta zato, ker ni natančno izpolnila naročila stranke;
2. skupna tržna vrednost finančnih instrumentov, ki se vodijo v imenu in za račun borznoposredniške družbe, ne presega 15 % ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe;
3. borznoposredniška družba izpolnjuje zahteve iz 92. do 95. člena in 4. dela Uredbe 575/2013/EU;
4. so takšne pozicije naključne in začasne ter strogo omejene na čas, ki je potreben za izvedbo zadevnega posla.
179. člen 
(ustanovni kapital male borznoposredniške družbe) 
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe je 50.000 eurov.
(2) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.
(3) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.
180. člen 
(ustanovni kapital male borznoposredniške družbe, ki opravlja storitev zavarovalnega posredovanja) 
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, opravlja storitve zavarovalnega posredovanja in ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti, kakršno za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnega posrednika zahteva zakon, ki ureja zavarovalništvo, znaša 25.000 eurov.
(2) Mala borznoposredniška družba iz prejšnjega odstavka lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 750.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.
(3) Mala borznoposredniška družba iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.
181. člen 
(delnice borznoposredniške družbe) 
(1) Delnice borznoposredniške družbe se lahko glasijo le na ime.
(2) Delnice borznoposredniške družbe se lahko vplačajo le v denarju.
(3) Delnice borznoposredniške družbe morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve ali povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4) Delnice borznoposredniške družbe morajo biti izdane kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.
(5) Borznoposredniška družba ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je udeležena z najmanj 20 % deležem.
(6) Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.
(7) Peti odstavek tega člena se uporablja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je borznoposredniška družba oziroma družbe, v katerih je borznoposredniška družba udeležena z najmanj 20 % deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe.
(8) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja ob:
1. ustanovitvi borznoposredniške družbe ali povečanju njenega osnovnega kapitala zaradi združitve ali delitve,
2. povečanju osnovnega kapitala borznoposredniške družbe s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge borznoposredniške družbe, če prva borznoposredniška družba za tako povečanje pridobi dovoljenje agencije.
(9) Za dovoljenje iz 2. točke osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev ali delitev.
182. člen 
(delničarji borznoposredniške družbe) 
(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 59. do 74. člen, razen drugega do osmega odstavka 64. člena in četrtega odstavka 69. člena, 76. do 78. člen in 266. do 269. člen ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«, razen pri uporabi 77. člena ZBan-2,
3. namesto splošnega sklicevanja na pravila ZBan-2 uporabi splošno sklicevanje na pravila tega zakona,
4. pri drugem odstavku 65. člena ZBan-2 namesto pojmov »borznoposredniška družba ali družba za upravljanje« uporablja pojem »banka«,
5. pri drugem odstavku 74. člena ZBan-2 namesto besedne zveze »banka, z delnicami katere se trguje na organiziranem trgu« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
6. pri tretjem odstavku 268. člena ZBan-2 namesto napotila na 339. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 513. člen tega zakona.
(3) Ne glede na druge določbe tega zakona se na podlagi zahteve vložnika za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža na spletnih straneh agencije javno objavi izvleček odločitve agencije o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev. Izvleček odločitve agencije ne vsebuje zaupnih informacij, zaupnih in osebnih podatkov v zvezi z drugimi osebami. Izvleček lahko agencija javno objavi tudi brez vložnikove zahteve.
183. člen 
(predpis o kvalificiranih imetnikih) 
Agencija na podlagi 182. člena tega zakona predpiše:
1. podrobnejšo vsebino meril za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 66. člena ZBan-2,
2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in ki morajo biti sorazmerne naravi bodočega kvalificiranega imetnika in pridobitvi kvalificiranega deleža,
3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 74. člena ZBan-2.
184. člen 
(izbira sistema upravljanja borznoposredniške družbe) 
(1) Borznoposredniška družba lahko izbere dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom.
(2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.
185. člen 
(smiselna uporaba ZBan-2 za organe vodenja in nadzora borznoposredniške družbe) 
(1) Za člane uprave oziroma nadzornega sveta borznoposredniške družbe z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 36. do 58., 136., 137. ter 270. do 273. člen ZBan-2 in določbe tega zakona o upravi oziroma nadzornemu svetu borznoposredniške družbe.
(2) Za upravni odbor borznoposredniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 48. do 58., 137., 270. in 273. člen ZBan-2 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borznoposredniške družbe, za izvršne direktorje pa tudi 36. do 47., 136., ter 271. in 272. člen ZBan-2 ter določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.
(3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,
4. namesto napotila na ZBan-2 uporablja napotilo na ta zakon,
5. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«,
6. namesto pojma »bančni sistem« uporablja pojem »finančni sistem«,
7. namesto pojma »Evropski bančni organ«, uporablja pojem »ESMA«.
(4) Revizijske komisije iz 49. člena ZBan-2 ni treba imenovati borznoposredniški družbi, ki se v skladu z 58. členom tega zakona šteje za malo ali srednje veliko podjetje. Naloge komisije v takšnem primeru izvaja nadzorni svet borznoposredniške družbe, pri čemer predsednik nadzornega sveta ne sme biti predsednik revizijske komisije.
(5) Za borznoposredniško družbo se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, glede predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem svetu borznoposredniške družbe.
(6) Ne glede na 136. in 137. člen ZBan-2 nadzorni svet oziroma uprava borznoposredniške družbe opredelita, potrdita in nadzorujeta tudi:
1. organizacijo borznoposredniške družbe za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, vključno s spretnostmi, znanjem in izkušnjami, ki se zahtevajo od zaposlenih in, ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti teh storitev in poslov ter ostalih zahtev, ki jih mora izpolnjevati borznoposredniška družba, tudi vire, postopke in ustrezne dogovore glede opravljanja investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev,
2. politiko glede investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ostalih storitev ali produktov, ki jih borznoposredniška družba ponuja, v skladu z dovoljenim tveganjem družbe ter značilnostmi in potrebami strank družbe, ki jim bodo navedene storitve ali produkti ponujeni ali zagotovljeni, vključno z opravljanjem stresnih testov,
3. politiko prejemkov oseb, ki opravljajo storitve za stranke, katere cilj je spodbujati odgovorno poslovanje, pošteno obravnavanje strank in preprečevanje nasprotja interesov v odnosih s strankami.
(7) Nadzorni svet spremlja in redno presoja primernost in izvajanje strateških ciljev borznoposredniške družbe pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, učinkovitost ureditve upravljanja borznoposredniške družbe in ustreznosti politik glede zagotavljanja storitev strankam ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Člani nadzornega sveta imajo ustrezen dostop do informacij in dokumentov, ki so potrebni za nadziranje in spremljanje odločitev glede vodenja.
(8) Borznoposredniška družba v petih dneh po sprejetju sklepa o imenovanju ali razrešitvi člana uprave ali nadzornega sveta o tem obvesti agencijo in ji predloži informacije, ki so potrebne za presojo ustreznosti člana uprave ali nadzornega sveta.
186. člen 
(posebna pravila za upravni odbor borznoposredniške družbe) 
(1) Upravni odbor borznoposredniške družbe imenuje najmanj dva izvršna direktorja, ki morata biti člana upravnega odbora.
(2) Za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora borznoposredniške družbe.
(3) Člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov borznoposredniške družbe.
(4) Predsednik upravnega odbora ne more biti imenovan za izvršnega direktorja v isti borznoposredniški družbi.
(5) Agencija lahko na zahtevo borznoposredniške družbe dovoli, da funkcijo izvršnega direktorja v borznoposredniški družbi začasno opravlja predsednik upravnega odbora, če so pri borznoposredniški družbi za to podani utemeljeni razlogi.
187. člen 
(redna likvidacija borznoposredniške družbe ter prenehanje opravljanja investicijskih storitev in poslov) 
(1) Če skupščina borznoposredniške družbe sprejme sklep o prenehanju borznoposredniške družbe in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borznoposredniške družbe spremeni tako, da ta ne bo več opravljala investicijskih storitev in poslov, se smiselno uporabljajo 79. do 85. člen ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in
3. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«.
(3) Borznoposredniška družba v primeru iz prvega odstavka tega člena:
1. opravi vsa dejanja, ki so potrebna za prenos:
– finančnih instrumentov in drugega premoženja strank, ki ga upravlja,
– vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in
– drugih storitev, ki jih opravlja za stranke,
na drugo osebo, ki je v skladu z 59. členom tega zakona upravičena v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle;
2. zagotovi, da oseba iz 1. točke tega odstavka prevzame:
– celotno dokumentacijo v zvezi z investicijskimi storitvami in posli, ki jo je bila dolžna voditi borznoposredniška družba, in
– vse obveznosti in odgovornosti borznoposredniške družbe v zvezi z vodenjem in hrambo te dokumentacije ter dostopom do te dokumentacije.
(4) Borznoposredniška družba v enem mesecu po tem, ko izpolni vse obveznosti iz prejšnjega odstavka, agenciji predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila za izpolnitev teh obveznosti, in poročilo s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da je borznoposredniška družba te obveznosti izpolnila.
188. člen 
(stečaj borznoposredniške družbe) 
Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za stečaj borznoposredniške družbe uporabljajo določbe ZFPPIPP o stečaju gospodarske družbe.
189. člen 
(prepoved prisilne poravnave) 
Nad borznoposredniško družbo ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave, postopka poenostavljene prisilne poravnave ali katerega od postopkov prisilnega prenehanja na podlagi ZFPPIPP.
190. člen 
(začetek stečaja) 
(1) Ne glede na določbe ZFPPIPP o stečaju gospodarske družbe lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo vloži tudi agencija.
(2) Izvod sklepa o začetku stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo sodišče nemudoma vroči tudi agenciji in Banki Slovenije.
191. člen 
(stečajni upravitelj) 
(1) Stečajnega upravitelja borznoposredniške družbe imenuje sodišče na predlog agencije. Agencija predlaga sodišču v izbor in imenovanje za stečajnega upravitelja več oseb s seznama stečajnih upraviteljev, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja trga finančnih instrumentov ali pretekle izkušnje z vodenjem zahtevnih stečajnih postopkov. Za izbor in imenovanje stečajnega upravitelja se ne upošteva pogoj, da je sodišče, ki vodi postopek, na seznamu upraviteljev vpisano kot sodišče, pri katerem predlagana oseba opravlja funkcijo upravitelja.
(2) Agencija lahko predlaga sodišču razrešitev stečajnega upravitelja, če se med postopkom ugotovi, da stečajni upravitelj ne razpolaga s posebnimi strokovnimi znanji in izkušnjami, ki se zahtevajo v zvezi s stečajem borznoposredniške družbe. Če nastopijo razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja na podlagi ZFPPIPP, sodišče pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih obvesti agencijo in jo pozove, naj se o razlogih izreče v roku, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od osmih dni. Kadar agencija predlaga razrešitev stečajnega upravitelja ali če se s svojo izjavo strinja s predlogom sodišča glede razrešitve stečajnega upravitelja ter ob upoštevanju prejšnjega odstavka, agencija hkrati predlaga sodišču v izbor in imenovanje za stečajnega upravitelja novo osebo oziroma več oseb.
(3) Stečajni upravitelj nemudoma omogoči agenciji neposreden dostop do vse dokumentacije in vseh podatkov borznoposredniške družbe v stečaju ter ji, na njeno zahtevo, omogoči tudi zaslišanje zaposlenih v borznoposredniški družbi v stečaju. Stečajni upravitelj agenciji redno poroča o poteku postopka stečaja in o poplačilu terjatev upnikov.
(4) Stečajni upravitelj banki prevzemnici po tem zakonu zagotovi vse razpoložljive podatke in informacije, vključno z osebnimi podatki, ki jih ta potrebuje za izvedbo svojih nalog po tem zakonu, vključno z vpogledom v dokumentacijo, kadar je to potrebno za razjasnitev identitete posameznih vlagateljev v zvezi z izplačilom zajamčene terjatve vlagatelja po tem zakonu.
192. člen 
(prijava in obravnava terjatev vlagateljev) 
(1) Ne glede na ZFPPIPP se šteje, da so izločitvene pravice in upravičene terjatve vlagateljev po tem zakonu prijavljene v stečajnem postopku z dnem, ko agencija sodišču predloži potrjeni zapisnik iz prvega odstavka 457. člena tega zakona.
(2) Potrjeni zapisnik iz 457. člena tega zakona se v nadaljnjem postopku obravnava kot osnovni seznam preizkušenih terjatev, kot ga določa ZFPPIPP. Pri tem ima terjatev, ki je nastala zaradi poplačila zajamčene terjatve, kot jo opredeljuje 450. člen tega zakona, naravo prednostne terjatve. Del upravičene terjatve vlagatelja iz prejšnjega odstavka, ki presega višino zajamčene terjatve po tem zakonu, nima narave prednostne terjatve, in se v postopkih obravnava kot navadna terjatev v skladu z ZFPPIPP.
193. člen 
(oblikovanje upniškega odbora) 
(1) V primeru stečaja borznoposredniške družbe sodišče, ne glede na določbe ZFPPIPP o oblikovanju upniškega odbora, oblikuje upniški odbor tudi na zahtevo agencije, Banke Slovenija ali člana sistema jamstva iz 450. člena tega zakona.
(2) Če se v primeru stečaja borznoposredniške družbe oblikuje upniški odbor, sodišče na zahtevo člana sistem jamstva v upniški odbor imenuje vsaj enega člana sistema jamstva iz 450. člena tega zakona.
4.2 Opravljanje investicijskih storitev in poslov borznoposredniških družb
4.2.1 Splošne določbe
194. člen 
(upravičenost opravljati investicijske storitve in posle) 
(1) Borznoposredniška družba sme v Republiki Sloveniji opravljati tiste investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve, za katere pridobi dovoljenje agencije.
(2) Borznoposredniška družba sme investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve, ki jih je upravičena opravljati v Republiki Sloveniji po prejšnjem odstavku, opravljati tudi:
1. v drugi državi članici: prek podružnice ali prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici ali neposredno ali prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 4.2.3 tega zakona;
2. v tretji državi: prek podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v pododdelku 4.2.4 tega zakona.
(3) Borznoposredniška družba sme pomožne investicijske storitve v posamezni državi opravljati samo v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov v tej državi.
(4) Borznoposredniška družba, ki želi dovoljenje iz prvega odstavka tega člena razširiti na dodatne investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve, ki niso vključeni v prvotnem dovoljenju, agenciji predloži zahtevo za razširitev svojega dovoljenja. Za razširitev dovoljenja iz prvega stavka tega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev.
(5) Organi vodenja in nadzora borznoposredniške družbe s sedežem v Republiki Sloveniji morajo delovati v Republiki Sloveniji.
195. člen 
(register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov) 
(1) Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov, v katerega se vpisujejo vse:
1. borznoposredniške družbe, ki jim je agencija izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, in
2. banke, ki jim je Banka Slovenije izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
(2) Register iz prejšnjega odstavka za vsako borznoposredniško družbo oziroma banko iz prejšnjega odstavka vsebuje informacije o firmi in sedežu borznoposredniške družbe oziroma banke ter o investicijskih storitvah in poslih ter pomožnih investicijskih storitvah, ki jih je ta oseba upravičena opravljati.
(3) Banka Slovenije agencijo obvešča o izdaji ali odvzemu dovoljenj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prvega odstavka tega člena.
(5) Agencija v register iz prvega odstavka tega člena vpiše informacijo, da je bilo dovoljenje odvzeto, kdaj je bilo odvzeto in razlog odvzema. Ta informacija je javnosti na voljo pet let po odvzemu dovoljenja. Agencija lahko javno objavi odločbo oziroma povzetek odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov v skladu s 357. členom tega zakon in drugim odstavkom 488. člena ZTFI.
196. člen 
(predpisi o opravljanju investicijskih storitev in poslov) 
Agencija predpiše:
1. podrobnejše značilnosti storitev in poslov iz 3. točke prvega odstavka 176. člena tega zakona,
2. podrobnejšo vsebino informacij iz drugega odstavka 203. člena tega zakona.
4.2.2 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji
197. člen 
(dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov) 
(1) Borznoposredniška družba dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov pridobi pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za vpis spremembe dejavnosti v sodni register.
(3) Agencija obvesti ESMA o vsakem izdanem dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
198. člen 
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov) 
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov je treba priložiti vse dokumente in druga dokazila, kot jih določajo delegirani akti Evropske komisije, izdani na podlagi četrtega in petega odstavka 7. člena in 11. odstavka 18. člena Direktive 2014/65/EU.
199. člen 
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih) 
Agencija hkrati odloči o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:
1. borznoposredniške družbe za opravljanje investicijskih storitev in poslov, na katere se zahteva nanaša,
2. bodočih kvalificiranih imetnikov delnic borznoposredniške družbe iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3. kandidatov za člane uprave borznoposredniške družbe iz 1. točke tega člena za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe.
200. člen 
(odločanje o dovoljenju za opravljanje investicijskih storitev in poslov) 
(1) Agencija izda borznoposredniški družbi dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, če:
1. je statusna ureditev borznoposredniške družbe v skladu z oddelkom 4.1 tega zakona,
2. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
3. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave borznoposredniške družbe vsem članom njene uprave,
4. je načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2 ustrezna in primerna za upravljanje s tveganji, ki jim bo borznoposredniška družba pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena,
5. borznoposredniška družba izpolnjuje organizacijske zahteve iz oddelka 7.1 tega zakona in kadar se zahteva za dovoljenje nanaša na storitve upravljanja MTF ali OTF, tudi če izpolnjuje dodatne organizacijske zahteve iz pododdelka 7.3.2 tega zakona,
6. obstoj razmerja tesne povezanosti ne preprečuje učinkovitega nadzora nad borznoposredniško družbo.
(2) Če načrtovana ureditev notranjega upravljanja iz 128. člena ZBan-2 ni ustrezna ali primerna za upravljanje z vsemi tveganji, ki bi jim bila borznoposredniška družba lahko izpostavljena pri opravljanju vseh poslov, obseženih s posameznimi investicijskimi storitvami in posli, lahko agencija omeji dovoljenje za opravljanje teh investicijskih storitev in poslov na določene vrste oziroma obseg poslov ali veže dovoljenje na druge pogoje.
(3) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov morajo biti določno navedene vse investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve, na katere se dovoljenje nanaša.
(4) Dovoljenja ni mogoče izdati samo za opravljanje pomožnih investicijskih storitev.
(5) Agencija se v zvezi s presojo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov posvetuje s pristojnim organom države članice, če bo:
1. borznoposredniška družba podrejena investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga ali kreditni instituciji države članice,
2. borznoposredniška družba podrejena nadrejeni družbi investicijske družbe ali kreditne institucije države članice,
3. borznoposredniško družbo obvladovala ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje investicijsko podjetje ali kreditno institucijo države članice.
201. člen 
(prenehanje dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov) 
(1) Dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov preneha:
1. če borznoposredniška družba ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
2. če borznoposredniška družba preneha opravljati investicijske storitve in posle za več kot šest mesecev,
3. z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borznoposredniško družbo,
4. če borznoposredniška družba v skladu s 187. členom tega zakona preneha opravljati investicijske storitve in posle s predložitvijo poročil iz četrtega odstavka 187. člena tega zakona ali
5. če se borznoposredniška družba dovoljenju izrecno odpove.
(2) Če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(3) Borznoposredniška družba ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov:
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: po roku, s potekom katerega dovoljenje preneha veljati,
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko začne učinkovati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad borznoposredniško družbo,
3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko predloži poročili iz četrtega odstavka 187. člena tega zakona.
(4) Če borznoposredniška družba hudo in sistematično krši ta zakon ali Uredbo 600/2014/EU, agencija ravna v skladu z 263. do 265. členom ZBan-2 v povezavi s prvim odstavkom 347. člena tega zakona.
(5) Za namen iz prejšnjega odstavka se šteje, da borznoposredniška družba hudo in sistematično krši ta zakon ali Uredbo 600/2014/EU, če:
1. stori kršitev enakih značilnosti že drugič v triletnem obdobju ali
2. je zaradi kršitve stranki borznoposredniške družbe ali drugi osebi nastala škoda.
(6) Agencija obvesti ESMA o vsakem prenehanju ali odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
202. člen 
(dovoljenje za združitev oziroma delitev) 
(1) Če je borznoposredniška družba udeležena pri združitvi ali delitvi družb, pridobi dovoljenje agencije za to združitev oziroma delitev.
(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 197. do 200. člen tega zakona.
(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala investicijske storitve in posle, ta pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobi dovoljenje agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena borznoposredniška družba.
4.2.3 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v drugi državi članici
203. člen 
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice borznoposredniške družbe v državi članici) 
(1) Borznoposredniška družba, ki namerava ustanoviti podružnico v drugi državi članici ali poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v drugi državi članici, kjer nima ustanovljene podružnice, o tem najprej obvesti agencijo in navede državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico oziroma poslovati prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika.
(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka borznoposredniška družba priloži naslednje informacije:
1. poslovni načrt, ki vsebuje nabor investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ki jih namerava opravljati v tej državi članici, ter, kadar namerava ustanoviti podružnico, organizacijsko ureditev podružnice in navedbo, ali namerava podružnica poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov, vključno z navedbo, kateri so ti zastopniki,
2. naslov v državi članici gostiteljici, kjer bo mogoče pridobiti dokumentacijo o poslovanju,
3. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika,
4. v primeru uporabe odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, opis poslovanja prek zastopnika in njegovo organizacijsko strukturo, vključno z opisom komunikacije z zastopnikom in njegov položaj v poslovanju borznoposredniške družbe.
(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena obsega zahtevo, da agencija obvestilo s prilogami predloži nadzornemu organu države članice, v kateri namerava borznoposredniška družba ustanoviti podružnico ali poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v tej drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: zahteva za predložitev obvestila nadzornemu organu države članice).
(4) Če borznoposredniška družba posluje prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, se ta zastopnik za potrebe tega zakona šteje kot ena oseba skupaj s podružnico, če je v tej državi članici ustanovljena, in se za njegovo poslovanje uporabljajo določbe tega zakona o podružnici borznoposredniške družbe v državi članici.
204. člen 
(predložitev obvestila nadzornemu organu države članice) 
(1) Agencija zavrne zahtevo za predložitev obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava borznoposredniška družba opravljati prek podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici oziroma finančnega položaja borznoposredniške družbe.
(2) Če agencija ne zavrne zahteve po prejšnjem odstavku, v treh mesecih po prejemu obvestila borznoposredniške družbe s prilogami iz 203. člena tega zakona to obvestilo s prilogami predloži nadzornemu organu države članice in o tem obvesti borznoposredniško družbo.
(3) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka agencija nadzornemu organu države članice predloži tudi ustrezne podrobnosti o sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.
(4) Če agencija v roku iz drugega odstavka tega člena ne obvesti borznoposredniške družbe o predložitvi obvestila nadzornemu organu države članice oziroma ji vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za predložitev tega obvestila, se šteje, da je zahtevo za predložitev obvestila zavrnila.
205. člen 
(začetek poslovanja podružnice v državi članici) 
Borznoposredniška družba lahko začne opravljati posle prek podružnice ali odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici:
1. z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih, v skladu s katerimi zaradi zaščite javnih koristi opravlja posle v državi članici, ali
2. po dveh mesecih od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo agencije v skladu z 204. členom tega zakona, če do poteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice iz 1. točke tega člena.
206. člen 
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici) 
(1) Če namerava borznoposredniška družba spremeniti katerokoli dejstvo ali okoliščino iz drugega odstavka 203. člena tega zakona, o tem pisno obvesti agencijo en mesec pred izvedbo take spremembe. Agencija o tem obvesti nadzorni organ države članice.
(2) Za spremembo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 203. do 205. člen tega zakona, le da se roki skrajšajo na en mesec.
207. člen 
(neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov v državi članici) 
(1) Borznoposredniška družba, ki namerava začeti z neposrednim opravljanjem investicijskih storitev in poslov v državi članici, o tem obvesti agencijo in navede državo članico, v kateri namerava začeti z neposrednim opravljanjem. Obvestilu priloži poslovni načrt z opisom vrste in obsega nameravanih poslov v tej državi članici ter navedbo, ali bo v tej državi članici uporabljala odvisne borznoposredniške zastopnike s sedežem v Republiki Sloveniji, pri čemer navede kateri so ti zastopniki.
(2) Če namerava borznoposredniška družba v drugi državi članici poslovati prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v Republiki Sloveniji, agencija sporoči podatke, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za identifikacijo teh zastopnikov nadzornemu organu države članice gostiteljice borznoposredniške družbe.
(3) Agencija obvestilo borznoposredniške družbe iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu s prilogo in podatki iz prejšnjega odstavka predloži nadzornemu organu države članice gostiteljice borznoposredniške družbe in o tem obvesti borznoposredniško družbo.
(4) Borznoposredniška družba lahko začne neposredno opravljati investicijske storitve in posle, navedene v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo agencije iz prvega odstavka tega člena.
(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vsako spremembo podatkov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka tega člena. Spremembo je treba agenciji sporočiti en mesec pred začetkom uporabe spremembe.
208. člen 
(posebna pravila za MTF in OTF) 
(1) Upravljavec MTF ali OTF s sedežem v Republiki Sloveniji, ki namerava omogočiti oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem v drugi državi članici, o tem obvesti agencijo, pri čemer navede to državo članico.
(2) Agencija obvestilo iz prejšnjega odstavka v enem mesecu po prejemu predloži nadzornemu organu države članice, na katero se nanaša.
(3) Agencija na zahtevo nadzornega organa države članice iz prvega odstavka tega člena temu brez nepotrebnega odlašanja sporoči podatke o članih ali udeležencih MTF, na katerega se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.
(4) Upravljavec MTF ali OTF iz prvega odstavka tega člena lahko osebam s sedežem v drugi državi članici omogoči oddaljeni dostop in uporabo tega sistema, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo iz drugega odstavka tega člena.
4.2.4 Opravljanje investicijskih storitev in poslov v tretji državi
209. člen 
(podružnica borznoposredniške družbe v tretji državi) 
(1) Borznoposredniška družba sme investicijske storitve in posle ter pomožne investicijske storitve v tretji državi opravljati samo prek podružnice.
(2) Borznoposredniška družba za ustanovitev podružnice v tretji državi pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev te podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi).
(3) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 203. člena, prvi odstavek 204. člena in 206. člen tega zakona.
(4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice borznoposredniške družbe v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri jo borznoposredniška družba namerava ustanoviti, ali ob upoštevanju prakse pri izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.
210. člen 
(neposredno opravljanje investicijskih poslov v tretji državi) 
(1) Ne glede na prvi odstavek 209. člena tega zakona sme borznoposredniška družba investicijske posle poslovanja s finančnimi instrumenti za svoj račun iz 3. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona v tretji državi opravljati tudi neposredno.
(2) Borznoposredniška družba o nameri neposrednega opravljanja poslov obvesti agencijo.
(3) Za obvestilo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja prvi odstavek 207. člena tega zakona.
4.3 Opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij držav članic
211. člen 
(opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij držav članic) 
(1) Investicijsko podjetje druge države članice sme investicijske storitve in posle, ki jih je upravičeno opravljati v državi članici svojega sedeža, in s tem povezane pomožne investicijske storitve opravljati tudi v Republiki Sloveniji prek podružnice ali prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji ali neposredno ali prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v drugi državi članici pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Za investicijsko podjetje države članice, ki opravlja investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji, se uporabljajo:
1. določbe 7. in 8. poglavja tega zakona v obsegu, kot se z njimi v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2014/65/EU,
2. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javnih koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja in se uporabljajo za borznoposredniške družbe v Republiki Sloveniji, in
3. določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.
(3) Za investicijsko podjetje države članice, ki opravlja investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji prek podružnice, se uporabljajo tudi:
1. drugi odstavek 89. člena in 92. člen ZBan-2 v zvezi z 230. členom tega zakona,
2. 451. člen tega zakona,
3. v primeru iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona: 14. poglavje tega zakona,
4. 394. in 395. člen Uredbe 575/2013/EU v delu, v katerem se nanašata na poročila in informacije, potrebne za statistične namene, ter
5. predpisi, izdani v zvezi z izvrševanjem zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.
(4) Agencija lahko za statistične namene zahteva, da ji investicijsko podjetje države članice, ki investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji opravlja prek podružnice, periodično poroča o dejavnosti teh podružnic.
(5) Agencija lahko zahteva, da ji podružnica investicijskega podjetja države članice v Republiki Sloveniji, predloži informacije, potrebne za spremljanje skladnosti njegovega poslovanja s pravili, ki veljajo v Republiki Sloveniji in ki se zanj uporabljajo. Te zahteve agencije ne smejo biti strožje od tistih, ki jih naloži za enak namen družbam s sedežem v Republiki Sloveniji.
(6) Če investicijsko podjetje države članice posluje prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika s sedežem v Republiki Sloveniji, se ta zastopnik za potrebe tega zakona šteje kot ena oseba skupaj s podružnico, če je ustanovljena v Republiki Sloveniji, in se za njegovo poslovanje uporabljajo določbe tega zakona o podružnici investicijskega podjetja države članice.
212. člen 
(opravljanje investicijskih storitev in poslov prek podružnice) 
(1) Investicijsko podjetje države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji ter začeti opravljati investicijske storitve in posle prek te podružnice s potekom dveh mesecev od dneva, ko agencija od nadzornega organa države članice sedeža tega investicijskega podjetja prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 203. člena ter iz tretjega odstavka 204. člena tega zakona.
(2) Če namerava investicijsko podjetje države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katero od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 203. člena tega zakona, o tem pisno obvesti pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja en mesec pred izvedbo take spremembe.
(3) Terjatve vlagateljev pri podružnici investicijskega podjetja države članice so vključene v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v državi članici sedeža investicijskega podjetja.
(4) Podružnica investicijskega podjetja države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene terjatve v sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih terjatev v Republiki Sloveniji.
213. člen 
(neposredno opravljanje investicijskih storitev in poslov) 
(1) Investicijsko podjetje države članice sme začeti z neposrednim opravljanjem investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji, ko agencija od nadzornega organa države članice sedeža tega investicijskega podjetja prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega odstavka 207. člena tega zakona.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za vsako spremembo podatkov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka 207. člena tega zakona.
(3) Agencija objavi seznam odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v drugi državi članici, ki jih bodo pri neposrednem opravljanju investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji uporabljala investicijska podjetja ali banke drugih držav članic.
214. člen 
(posebna pravila za MTF in OTF) 
(1) Upravljavec MTF ali OTF s sedežem v drugi državi članici, ki je v državi članici svojega sedeža upravičen upravljati MTF ali OTF, lahko omogoči oddaljeni dostop in uporabo tega sistema osebam s sedežem v Republiki Sloveniji, ko agencija prejme obvestilo nadzornega organa te države članice z vsebino iz prvega odstavka 208. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko od nadzornega organa države članice iz prejšnjega odstavka zahteva podatke o članih ali udeležencih MTF ali OTF, na katerega se nanaša obvestilo iz prejšnjega odstavka.
4.4 Opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskih podjetij tretjih držav
215. člen 
(opravljanje investicijskih storitev in poslov investicijskega podjetja tretje države) 
(1) Investicijsko podjetje tretje države sme v Republiki Sloveniji opravljati investicijske storitve in posle prek podružnice, pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Investicijsko podjetje tretje države lahko za stranko s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji opravi posamezno investicijsko storitev ali posel, če je stranka izključno na lastno pobudo zaprosila za to storitev. Oglaševanje investicijskih storitev in poslov ter opravljanje teh, v nasprotju s prejšnjim stavkom, je dopustno le prek podružnice.
216. člen 
(dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države) 
(1) Investicijsko podjetje tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države).
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države je treba priložiti:
1. izpisek iz sodnega ali drugega ustreznega registra države sedeža za matično investicijsko podjetje,
2. statut ali druga ustrezna pravila matičnega investicijskega podjetja,
3. podatke o članih organov vodenja in nadzora matičnega investicijskega podjetja ter poslovodij podružnice in dokazila, da te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje svojih funkcij v skladu z zahtevami iz tega zakona,
4. revidirana poslovna poročila matičnega investicijskega podjetja za zadnja tri leta poslovanja,
5. če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic matičnega investicijskega podjetja, ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike delnic in njihove deleže pri upravljanju tega podjetja,
6. izpisek iz sodnega ali drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v matičnem investicijskem podjetju,
7. organizacijsko strukturo podružnice, opis investicijskih storitev in poslov, ki jih bo opravljala podružnica, opis morebitnega prenosa pomembnih poslovnih procesov na drugo osebo in poslovni načrt za prva tri leta poslovanja,
8. naziv nadzornega organa matičnega investicijskega podjetja in njegovo dovoljenje za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tega podjetja ni potrebno,
9. izjavo investicijskega podjetja tretje države, da bo podružnica vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, vodila v slovenskem jeziku in jo hranila na svojem sedežu ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
10. podrobnejši opis sistema jamstva za terjatve vlagateljev, v katerega je vključeno investicijsko podjetje tretje države,
11. podatke o ustanovnem kapitalu, s katerim bo podružnica lahko prosto razpolagala,
12. drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati investicijske storitve in posle, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(3) Agencija lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države zahteva, da matično investicijsko podjetje v Republiki Sloveniji deponira denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih v Republiki Sloveniji.
(4) Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, presodi, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu s tem zakonom.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža matičnega investicijskega podjetja ali ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.
(6) Investicijsko podjetje tretje države, ki je pridobilo dovoljenje za ustanovitev podružnice, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja tiste investicijske storitve in posle, katerih opis je priložilo zahtevi iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če namerava investicijsko podjetje tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge investicijske storitve in posle, katerih opisa ni priložilo zahtevi iz drugega odstavka tega člena, predhodno pridobi dodatno dovoljenje agencije za opravljanje teh storitev.
(8) Za dodatno dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 7. in 11. točka drugega odstavka ter četrti in peti odstavek tega člena.
(9) Agencija o zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države odloči v šestih mesecih od prejema popolne zahteve.
(10) Ne glede na druge določbe tega zakona se za podružnico investicijskega podjetja tretje države ne morejo uporabljati ugodnejši pogoji kot za investicijska podjetja s sedežem v državi članici.
(11) Dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države preneha, če podružnica ne začne opravljati investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji v enem letu od izdaje dovoljenja, če več kot šest mesecev ne opravlja investicijskih storitev in poslov v Republiki Sloveniji ali če se dovoljenju izrecno odpove. Dovoljenje preneha tudi v drugih primerih, določenih z zakonom.
217. člen 
(uporaba določb) 
(1) Za investicijsko podjetje tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovilo podružnico, se uporabljata drugi odstavek 89. člena in 92. člen ZBan-2 v zvezi z 230. členom tega zakona.
(2) Za investicijsko podjetje iz prejšnjega odstavka oziroma njegovo podružnico in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:
1. določbe 5. in 6. poglavja tega zakona, določbe 7. in 8. poglavja tega zakona v obsegu, kot se z njimi v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2014/65/EU, ter določbe 10., 11., 13. in 16. poglavja tega zakona,
2. določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za borznoposredniške družbe s sedežem v Republiki Sloveniji,
3. v primeru iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona: 14. poglavje tega zakona,
4. določbe 3. do 26. člena Uredbe 600/2014/EU,
5. določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb predpisov iz 1. do 4. točke tega odstavka,
6. določbe Uredbe 596/2014/EU, ki se nanašajo na investicijska podjetja.
(3) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi borznoposredniške družbe.
(4) Agencija odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države tudi, če:
1. je nadzorni organ sedeža tega podjetja matičnemu investicijskemu podjetju odvzel dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov,
2. podružnica v primeru iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za terjatve vlagateljev.
218. člen 
(pogoji za opravljanje investicijskih storitev in poslov podružnice investicijskega podjetja tretje države) 
(1) Za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice investicijskega podjetja tretje države morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. za investicijske storitve in posle, ki jih želi podružnica investicijskega podjetja tretje države opravljati v Republiki Sloveniji, je investicijsko podjetje tretje države pridobilo dovoljenje pristojnega nadzornega organa v tej državi, ki je dovoljenje izdalo ob upoštevanju ustreznih zahtev glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
2. nadzorni organ investicijskega podjetja tretje države in agencija imata sklenjen ustrezni sporazum o izmenjavi podatkov, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za varovanje vlagateljev in celovitosti trgov,
3. podružnica investicijskega podjetja tretje države prosto razpolaga z ustreznim ustanovnim kapitalom,
4. podružnica investicijskega podjetja tretje države ima vsaj eno poslovodno osebo, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave iz tega zakona,
5. Republika Slovenija in država sedeža investicijskega podjetja tretje države imata sklenjen sporazum, ki je v celoti skladen s standardi, določenimi v 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in premoženju, in ki skupaj z drugimi morebitnimi sklenjenimi večstranskimi davčnimi sporazumi zagotavljajo učinkovito izmenjavo informacij pri davčnih zadevah,
6. investicijsko podjetje tretje države je vključeno v sistem jamstva za terjatve vlagateljev, ki je skladen z zahtevami iz Direktive 1997/9/ES.
(2) Raven in obseg jamstva za terjatve vlagateljev pri podružnici investicijskega podjetja tretje države ne smeta presegati ravni in obsega, kot sta določena s tem zakonom.
(3) Če je obseg jamstva v sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v državi, v kateri ima sedež investicijsko podjetje tretje države, manjši kot v Republiki Sloveniji, se podružnica tega investicijskega podjetja vključi v sistem jamstva za terjatve v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve podružnice investicijskega podjetja tretje države v sistem jamstva za terjatve v Republiki Sloveniji predpiše agencija z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.
4.5 Borzni posredniki
219. člen 
(pogoji za opravljanje poslov borznega posrednika) 
(1) Kandidat za borznega posrednika lahko zahteva izdajo dovoljenja za vse ali nekatere od naslednjih vrst poslov borznega posrednika:
1. izvrševanje naročil za račun strank,
2. investicijsko svetovanje in
3. gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank.
(2) Za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika kandidat za borznega posrednika izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima najmanj enoletne delovne izkušnje iz poslovanja s finančnimi instrumenti,
2. je uspešno opravil preizkus strokovnega znanja za tiste vrste poslov borznega posrednika, ki so predmet zahteve za izdajo dovoljenja,
3. zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje ali zoper gospodarstvo ni bil pravnomočno obsojen na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(3) Agencija za vsako vrsto poslov iz prvega odstavka tega člena predpiše program in način opravljanja preizkusa strokovnega znanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena.
(4) Agencija lahko državljanu države članice ali OECD namesto na podlagi opravljenega preizkusa iz 2. točke drugega odstavka tega člena izda dovoljenje tudi na podlagi zakona, ki ureja postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
(5) Agencija lahko za izvajanje preizkusov strokovnega znanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena in za presojo strokovnih znanj iz prejšnjega odstavka na podlagi javnega razpisa pooblasti gospodarsko interesno združenje, ki deluje na področju kapitalskih trgov, ki bo izvajalo te preizkuse v njenem imenu in za njen račun. Gospodarsko interesno združenje ima ustrezne:
– poslovne prostore za izvajanje dejavnosti izobraževanja in
– izvajalce programov.
(6) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika se določno navedejo vrste poslov iz prvega odstavka tega člena, na katere se dovoljenje nanaša.
220. člen 
(dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika) 
(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika, če kandidat za borznega posrednika izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 219. člena tega zakona in če ne obstajajo okoliščine iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika, če kandidat za borznega posrednika ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 219. člena tega zakona.
(3) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo lahko zaradi storitev in poslov, ki jih opravlja, ali zaradi ravnanj, ki jih je storil, ogroženo poslovanje borznoposredniške družbe v skladu s 7. poglavjem tega zakona.
221. člen 
(pravila ravnanja borznih posrednikov) 
(1) Borzni posrednik pri opravljanju poslov, zajetih v investicijskih storitvah in poslih, ki jih za svoje stranke opravlja borznoposredniška družba, ravna v skladu:
1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2. z drugimi zakoni in predpisi, ki urejajo opravljanje investicijskih storitev in poslov, in
3. s pravili in standardi stroke opravljanja investicijskih storitev.
(2) Borzni posrednik ne sme priporočati nakupa ali prodaje finančnih instrumentov le zaradi pridobitve provizije.
222. člen 
(odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika) 
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika, če:
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. borzni posrednik stori prepovedano ravnanje zlorabe trga,
3. borzni posrednik huje krši druge obveznosti, določene s predpisi in pravili iz prvega odstavka 221. člena tega zakona,
4. je borzni posrednik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja navedenega v 3. točki drugega odstavka 219. člena tega zakona,
5. se borzni posrednik sam izrecno odpove dovoljenju.
(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima značilnosti hujše kršitve če:
1. borzni posrednik stori kršitev enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali
2. je zaradi kršitve stranki borznoposredniške družbe ali drugi osebi nastala škoda.
223. člen 
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika) 
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika lahko agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvedel, če borzni posrednik v preizkusnem obdobju, ki ga določi agencija in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let, šteto od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če borzni posrednik v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
224. člen 
(opomin) 
Agencija izreče borznemu posredniku opomin, če krši obveznosti, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 221. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika.
5. poglavje UPRAVLJANJE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE S TVEGANJI 
225. člen 
(opredelitev pojmov) 
(1) Za opredelitev pojmov v zvezi z upravljanjem s tveganji se smiselno uporabljata 7. in 8. člen ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«.
226. člen 
(smiselna uporaba določb ZBan-2 o upravljanju s tveganji) 
(1) Za upravljanje borznoposredniške družbe s tveganji se smiselno uporabljajo 128. do 183. člen in prvi odstavek 205. člena ZBan-2.
(2) Za borznoposredniško družbo, ki ima dovoljenje za poslovanje za svoj račun ali izvedbo prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, se smiselno uporabljajo 206. do 233. člen ZBan-2. Ta odstavek v zvezi s smiselno uporabo 206. do 209. člena ZBan-2 se ne uporablja za tiste borznoposredniške družbe, ki se v skladu z 58. členom tega zakona štejejo za mala in srednje velika podjetja. Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz tega odstavka.
(3) Če mora borznoposredniška družba izpolnjevati obveznosti na konsolidirani podlagi po četrtem ali petem odstavku tega člena, se smiselno uporabljata 133. in 134. člen ZBan-2.
(4) Borznoposredniška družba izpolnjuje obveznosti na konsolidirani podlagi, če ima položaj nadrejenega investicijskega podjetja Republike Slovenije, razen če je hkrati podrejena banki, ki ima položaj nadrejene banke Republike Slovenije.
(5) Borznoposredniška družba, ki je podrejena finančnemu holdingu, izpolnjuje obveznosti na podlagi konsolidiranega položaja finančnega holdinga, če finančnemu holdingu ni podrejena nobena kreditna institucija.
(6) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« ali »Evropska centralna banka« uporablja pojem »agencija«,
3. namesto pojmov »nadrejena banka« in »EU nadrejena banka« uporabljata pojma »nadrejeno investicijsko podjetje« in »EU nadrejeno investicijsko podjetje«,
4. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,
5. namesto pojma »bančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«.
(7) Ne glede na prvi odstavek 141. člena ZBan-2 in prvi odstavek 143. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom tega člena lahko borznoposredniška družba, namesto da bi organizirala lastno službo notranjega revidiranja, opravljanje nalog notranjega revidiranja prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.
227. člen 
(predpisi agencije o upravljanju s tveganji) 
Agencija v predpisih o upravljanju s tveganji, ki jih izda na podlagi 135. in 233. člena ZBan-2 v zvezi s prvim in drugim odstavkom prejšnjega člena, smiselno upošteva predpise o upravljanju s tveganji, ki jih na podlagi 135. in 233. člena ZBan-2 izda Banka Slovenije, in posebnosti, ki se nanašajo na borznoposredniške družbe.
6. poglavje POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE 
228. člen 
(revidiranje letnega poročila borznoposredniške družbe) 
Letno poročilo borznoposredniške družbe pregleda revizor.
229. člen 
(zamenjava revizijske družbe) 
Borznoposredniška družba najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo.
230. člen 
(smiselna uporaba določb ZBan-2 o poslovnih knjigah in letnih poročilih, revidiranju in razkritjih) 
(1) Za poslovne knjige in letna poročila, revidiranje in razkritja borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 86., 87. in 89. do 92. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka in drugi odstavek 93. člena ter 140. člen ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in
3. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«.
231. člen 
(dodatna razkritja) 
(1) Borznoposredniška družba razkritja iz 8. dela Uredbe 575/2013/EU javno objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Agencija predpiše pravila o pogostejših razkritjih informacij iz prejšnjega odstavka, če je to potrebno zaradi spremenjenih pogojev poslovanja borznoposredniških družb in delovanja finančnega sistema.
(3) Borznoposredniška družba na svojih spletnih straneh javno objavi pojasnilo o načinu izpolnjevanja zahtev, ki so določene s predpisi iz drugega odstavka 9. člena ZBan-2 glede:
1. ureditve notranjega upravljanja borznoposredniške družbe in organizacijske strukture borznoposredniške družbe,
2. politike izbora članov uprave in nadzornega sveta,
3. politik prejemkov iz 169. do 171. člena ZBan-2.
(4) Nadrejena borznoposredniška družba v Republiki Sloveniji na svojih spletnih straneh letno javno objavi opis pravne in organizacijske strukture investicijske skupine, vključno z opisom ureditve notranjega upravljanja v skladu s 128. členom ZBan-2, ureditve glede razmerij tesne povezanosti in ureditve upravljanja v podrejenih družbah v skladu s 134. členom ZBan-2, ali se namesto objave tega opisa sklicuje na enakovredne javno objavljene informacije.
7. poglavje PRAVILA POSLOVANJA PRI OPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 
7.1 Organizacijske zahteve za opravljanje investicijskih storitev in poslov
232. člen 
(politike in postopki pravilnega poslovanja) 
(1) Borznoposredniška družba vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki so potrebni za zagotovitev, da:
1. posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in z drugimi zakoni ali predpisi, ki se uporabljajo za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ter predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov, in
2. v skladu s predpisi iz 1. točke tega odstavka pri opravljanju poslov zanjo ali za njene stranke in v skladu z obveznostmi, določenimi s predpisi, ki urejajo njihove osebne posle s finančnimi instrumenti ravnajo:
– poslovodstvo borznoposredniške družbe,
– borzni posredniki in druge osebe, ki na podlagi zaposlitve ali na drugi podlagi opravljajo posle zanjo, in
– njeni odvisni borznoposredniški zastopniki.
(2) Borznoposredniška družba za dosego namena iz prejšnjega odstavka uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja.
(3) Borznoposredniška družba po pridobitvi dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ves čas izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za pridobitev tega dovoljenja, in o vsaki spremembi, ki bi vplivala na izpolnjevanje pogojev, ki so potrebni za pridobitev tega dovoljenja, obvesti agencijo.
233. člen 
(ukrepi za upravljanje nasprotij interesov) 
(1) Borznoposredniška družba vzpostavi in uresničuje ustrezne ukrepe za ugotavljanje nasprotij interesov, ki nastanejo pri opravljanju posameznih investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev ali kombinacije teh storitev:
1. nasprotij med interesi borznoposredniške družbe, ki vključujejo tudi razmerja z osebami iz 2. točke 232. člena tega zakona, ali interesi katerekoli osebe, ki je z borznoposredniško družbo povezana z obvladovanjem, in interesi strank borznoposredniške družbe ter
2. nasprotij med interesi strank borznoposredniške družbe pri opravljanju investicijskih storitev in poslov, vključno s prejemanjem spodbud tretjih oseb ali s politiko nagrajevanja pri borznoposredniški družbi.
(2) Borznoposredniška družba uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje in za upravljanje nasprotji interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, za preprečitev, da bi nasprotja interesov iz prejšnjega odstavka neugodno vplivala na uresničitev interesov njenih strank.
(3) Če ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo, da bi borznoposredniška družba lahko razumno zaupala v preprečitev neugodnega vplivanja nasprotja interesov iz prvega odstavka tega člena na uresničitev interesov posamezne stranke, tej stranki, preden začne zanjo opravljati investicijske storitve in posle ali pomožne investicijske storitve, razumljivo in jasno razkrije splošne značilnosti in vire teh nasprotij interesov ter postopke za blažitev teh tveganj.
(4) Razkritje iz prejšnjega odstavka mora:
1. biti na trajnem nosilcu podatkov in
2. vsebovati dovolj podrobnosti, da se lahko stranka razumno odloči o storitvi, v zvezi s katero je nastalo nasprotje interesov, ob upoštevanju vrste posamezne stranke.
(5) Če borznoposredniška družba pripravlja finančne instrumente za prodajo strankam, vzpostavi in uresničuje postopek potrjevanja teh finančnih instrumentov. Postopek potrjevanja finančnih instrumentov je potreben tudi pri pomembnih spremembah obstoječih finančnih instrumentov, ki jih je pripravila borznoposredniška družba in jih ponuja svojim strankam. Postopek potrjevanja je treba redno preverjati.
(6) V postopku potrjevanja iz prejšnjega odstavka se opredeli ciljni trg končnih strank v kategoriji strank, ki jim je namenjen posamezni finančni instrument, zagotovi, da so bila ob določanju ciljnega trga končnih strank upoštevana vsa tveganja, ki so za te stranke primerna ter opredeli primerna prodajna strategija teh finančnih instrumentov. Finančni instrument je potrjen, ko borznoposredniška družba izda dokument, v katerem so navedene vse zahtevane kategorije iz tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: potrditev finančnega instrumenta).
(7) Borznoposredniška družba redno pregleduje finančne instrumente, ki jih ponuja ali oglašuje, in pri tem upošteva vsako spremembo, ki bi lahko pomembno vplivala na tveganja, ki jih vsebuje posamezni finančni instrument, ter določi, ali so ta tveganja še sprejemljiva za posamezni ciljni trg končnih strank ter ali je prodajna strategija finančnih instrumentov primerna za te stranke. To navede v potrditvi finančnega instrumenta.
(8) Borznoposredniška družba, ki pripravlja finančne instrumente, osebam, ki zanjo opravljajo prodajo teh finančnih instrumentov, zagotovi vse pomembne informacije o instrumentih in potrditev finančnega instrumenta z opredelitvijo ciljnega trga končnih strank, ki jim je namenjen posamezni finančni instrument.
(9) Če borznoposredniška družba ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki jih ni pripravila sama, zagotovi, da razpolaga z informacijami iz prejšnjega odstavka in da pozna lastnosti posameznih finančnih instrumentov ter ciljni trg končnih strank, ki jim je namenjen posamezni finančni instrument.
(10) Postopek potrjevanja finančnih instrumentov in obveznosti iz petega do devetega odstavka tega člena ne vplivajo na ostale dolžnosti, ki jih ima borznoposredniška družba do svojih strank.
234. člen 
(ukrepi za neprekinjeno poslovanje) 
(1) Borznoposredniška družba opravi vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega in rednega opravljanja investicijskih storitev in poslov.
(2) Za dosego namena iz prejšnjega odstavka borznoposredniška družba uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja.
235. člen 
(prenos pomembnih poslovnih procesov na drugo osebo) 
(1) Če borznoposredniška družba na drugo osebo prenese poslovne procese, ki so nujni za neprekinjeno ter varno in skrbno opravljanje investicijskih storitev za stranke oziroma za neprekinjeno in ustrezno opravljanje investicijskih poslov, opravi vse razumne ukrepe, da se izogne nepotrebnemu dodatnemu operativnemu tveganju.
(2) Borznoposredniška družba na drugo osebo ne sme prenesti opravljanja pomembnih poslovnih procesov na način, ki bi onemogočal ali znatno oteževal kakovostno izvajanje sistema notranjih kontrol ali izvajanje nadzora nad poslovanjem družbe v skladu s tem zakonom.
236. člen 
(sistemi upravljanja glede investicijskih storitev in poslov) 
(1) Borznoposredniška družba vzpostavi in vzdržuje:
1. ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke,
2. učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja ali ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri opravljanju investicijskih storitev in poslov, in
3. učinkovite ukrepe za nadzor in varovanje informacijskih sistemov za obdelavo podatkov, vključno z osebnimi podatki, ki jih potrebuje za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
(2) Borznoposredniška družba vzpostavi in vzdržuje zanesljive varnostne mehanizme, ki zagotavljajo varnost in preverjanje prenosa informacij, zmanjšujejo tveganje spreminjanja in izgube informacij, nepooblaščenega dostopa do informacij in preprečijo odtekanje informacij. Ti mehanizmi ves čas zagotavljajo tudi zaupnost informacij.
237. člen 
(vodenje evidenc in dokumentacije) 
(1) Borznoposredniška družba za namen opravljanja investicijskih storitev in poslov, zaradi izvajanja nadzora nad skladnostjo poslovanja v skladu z 232. členom tega zakona, zaradi omogočanja izvajanja nadzora s strani agencije ter zaradi izvajanja obveznosti po ZPPDFT-1 vodi naslednje evidence:
1. evidenco strank,
2. evidenco naročil in poslov s finančnimi instrumenti ter drugih investicijskih storitvah in poslih,
3. poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence.
(2) Borznoposredniška družba v evidenci strank vodi:
1. matične podatke o stranki (osebno ime oziroma firma, stalno in začasno prebivališče oziroma sedež, EMŠO oziroma matično številko, davčno številko oziroma ID številko za DDV, datum, kraj in državo rojstva, državljanstvo, rezidentstvo RS oziroma državo za nerezidenta, davčno rezidenstvo, vrsto, številko in naziv izdajatelja osebnega dokumenta, na podlagi privolitve stranke pa še telefonsko številko, faks številko, elektronski naslov);
2. podatke o zakonitih zastopnikih in pooblaščencih za pravne osebe (osebno ime, stalno in začasno prebivališče, EMŠO, davčno številko, datum, kraj in državo rojstva, vrsto, številko in naziv izdajatelja osebnega dokumenta, delovno mesto, na podlagi privolitve zastopnika oziroma pooblaščenca pa še telefonsko številko, faks številko, elektronski naslov);
3. podatke o poslovnem razmerju s stranko (datum sklenitve pogodbe, datum prenehanja pogodbe, vrsta storitev, ki jih družba opravlja za stranko, podatke o pritožbah stranke, ocena tveganja stranke);
4. podatke, potrebne za izvedbo storitev (transakcijski račun stranke, številka trgovalnega računa nematerializiranih vrednostnih papirjev stranke);
5. podatke o razvrstitvi strank na neprofesionalne, profesionalne in primerne nasprotne stranke, skupaj z razlogi za razvrstitev;
6. podatke o znanju in izkušnjah strank, potrebnih za izvajanje pojasnilne obveznosti iz 254. člena tega zakone (izobrazba in poklic, informacija o dejavnosti stranke, podatki o izkušnjah stranke na področju naložb v vrednostne papirje in njenih finančnih zmožnostih, podatki o imetju in finančnih obveznostih);
7. podatke o stranki, ki jih mora voditi v skladu z VIII. poglavjem ZPPDFT-1.
(3) Borznoposredniška družba v evidenci naročil in poslov vodi podatke o:
1. stranki transakcije ter njenem naročilu (osebno ime oziroma firma ter številka računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, način izročitve naročila, datum in natančen čas izročitve naročila, datum in natančen čas prejema naročila, vrsta naročila, tip naročila, oznaka finančnega instrumenta, naročena količina, odklonitev, preklic oziroma sprememba naročila, datum in natančen čas sklenitve posla);
2. datumu in času izvedbe naročila ali posla s finančnimi instrumenti oziroma druge investicijske storitve ali posla, denarnemu znesku opravljenih transakcij in valuti, v katerih so bile opravljene, namne teh transakcij;
3. osebnem imenu in stalnem in začasnem prebivališču oziroma firmi in sedežu osebe, ki ji je transakcija namenjena;
4. borznem posredniku (osebno ime oziroma šifra borznega posrednika);
5. naročilu oziroma poslu, ki jih mora voditi v skladu z VIII. poglavjem ZPPDFT.
(4) Boznoposredniška družba poleg podatkov v evidencah iz prejšnjega odstavka vodi tudi morebitne druge podatke, določene v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi tretjega odstavka 25. člena ali devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU.
(5) Borznoposredniška družba evidence in dokumentacijo vodi na način, ki omogoča nadzor nad poslovanjem v skladu z 232. členom tega zakona ter zlasti nad pravilnim izpolnjevanjem obveznosti do strank in morebitnih strank oziroma tako, da je mogoče kadarkoli preveriti potek posameznega posla, ki ga je opravila za svoj račun oziroma za račun stranke.
(6) Borznoposredniška družba vse dokumente o poslovanju s posamezno stranko hrani ločeno od dokumentov o poslovanju z drugimi strankami in od dokumentov o lastnem poslovanju.
(7) Borznoposredniška družba hrani vse dokumente o posameznem poslu po kronološkem zaporedju za vsak posel, ki ga je opravila za račun posamezne stranke ali za svoj račun.
(8) Borznoposredniška družba za vsako stranko ločeno vodi vse dokumente o pogodbah o investicijskih storitvah in poslih, ki jih je sklenila z njo, in druge listine, ki določajo njune medsebojne pravice in obveznosti ter druge pogoje, pod katerimi opravlja storitve za to stranko.
(9) Borznoposredniška družba podatke iz prvega odstavka tega člena hrani najmanj pet let po koncu leta, v katerem je bil sklenjen posel, vso dokumentacijo in podatke o vseh poslih s finančnimi instrumenti, ki jih je opravila za svoj račun ali za račun strank.
238. člen 
(elektronska komunikacija in telefonski pogovori) 
(1) Evidence in dokumentacija iz prejšnjega člena vsebujejo tudi zabeleženo vsebino telefonskih pogovorov in elektronsko komunikacijo v zvezi s:
1. posli sklenjenimi za svoj račun,
2. izvajanjem storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun strank ter vsebujejo podatke o prejemu naročil za trgovanje, posredovanju in izvršitvi teh naročil.
(2) Beleženje telefonskih pogovorov in elektronska komunikacija iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke in informacije, ki vodijo ali bi lahko vodili k sklenitvi posla za svoj račun ali k prejemu naročila stranke za trgovanje, posredovanje ali izvršitev naročila, ne glede na to, ali je bil posel za svoj račun sklenjen ali je borznoposredniška družba prejela strankino naročilo za trgovanje.
(3) Borznoposredniška družba za izpolnitev določb iz tega člena zagotovi beleženje vseh telefonskih pogovorov in shranjevanje vse elektronske komunikacije, ki bi lahko vodila do sklenitve posla za svoj račun ali prejema strankinega naročila in je bila prejeta, poslana ali ustvarjena z opremo, ki jo je borznoposredniška družba zagotovila osebam, ki zanjo izvajajo investicijske storitve in posle, ali pa jim je borznoposredniška družba takšno opremo dovolila uporabljati.
(4) Borznoposredniška družba pred začetkom opravljanja investicijskih storitev in poslov obvesti svojo stranko, da se telefonski pogovori, ki vodijo ali lahko vodijo k prejemu naročila stranke za trgovanje, beležijo. Stranke so v komunikaciji predhodno obveščene tudi o namenu in trajanju hrambe posnetka.
(5) Če stranka ni bila obveščena v skladu s prejšnjim odstavkom, borznoposredniška družba ne sme opraviti investicijske storitve ali posla, povezane s sprejemom, posredovanjem ali izvršitvijo naročila te stranke, ki je bilo oddano po telefonu.
(6) Stranka lahko odda naročilo za trgovanje tudi prek drugih komunikacijskih sredstev, če je to sredstvo trajni nosilec podatkov, na primer pismo, telefaks, elektronsko sporočilo ali podpisani zapisnik sestanka, na katerem je stranka oddala naročilo. Naročila stranke, ki so bila oddana v osebnem pogovoru s stranko, se pisno evidentirajo v podpisanem zapisniku. Vsa naročila iz tega odstavka so enakovredna.
(7) Borznoposredniška družba zagotovi, da osebe, ki zanjo izvajajo investicijske storitve in posle, ne prejemajo, pošiljajo ali ustvarjajo telefonskih pogovorov in druge elektronske komunikacije z lastno opremo, ki borznoposredniški družbi ne omogoča beleženja oziroma shranjevanja.
(8) Vse evidence in dokumentacija iz tega člena so stranki na voljo na njeno zahtevo in se hranijo vsaj pet let. Če je to potrebno zaradi izvedbe danega postopka nadzora, lahko agencija s sklepom od borznoposredniške družbe zahteva, da rok hrambe začasno podaljša na sedem let.
239. člen 
(skrbno ravnanje s finančnimi instrumenti strank) 
(1) Če borznoposredniška družba razpolaga s finančnimi instrumenti v svojem imenu in za račun strank ali v imenu in za račun strank, ravna v skladu s pododdelkom 7.2.5 tega zakona in opravi druge ustrezne ukrepe za:
1. varovanje premoženjskih pravic imetnika finančnih instrumentov, ki jih ima za račun svojih strank, zlasti za primer postopka insolventnosti nad borznoposredniško družbo, in
2. preprečitev uporabe teh finančnih instrumentov za lasten račun borznoposredniške družbe ali za račun drugih strank borznoposredniške družbe, razen z izrecnim soglasjem stranke.
(2) Soglasje iz 2. točke prejšnjega odstavka je lahko dano kot splošno soglasje za posamezno vrsto poslov uporabe finančnih instrumentov stranke ali kot posebno soglasje za posamezen posel uporabe finančnih instrumentov stranke.
240. člen 
(skrbno ravnanje z denarnim dobroimetjem strank) 
Če borznoposredniška družba razpolaga z denarnim dobroimetjem svojih strank, ravna v skladu s pododdelkom 7.2.5 tega zakona in uresničuje druge ustrezne ukrepe za:
1. varovanje pravic strank in
2. preprečitev uporabe tega denarnega dobroimetja za lasten račun borznoposredniške družbe ali za račun drugih strank borznoposredniške družbe.
241. člen 
(prepoved prenosa lastninske pravice v zavarovanje) 
Borznoposredniška družba za zavarovanje obstoječega ali prihodnjega, dejanskega, mogočega ali pričakovanega dolga z neprofesionalno stranko ne sme sklepati dogovorov o prenosu lastninske pravice v zavarovanje.
242. člen 
(algoritemsko trgovanje) 
(1) Borznoposredniška družba, ki uporablja algoritemsko trgovanje, ima učinkovite sisteme in nadzor tveganj, ki so primerni njenim dejavnostim in zagotavljajo, da so njeni trgovalni sistemi odporni in dovolj zmogljivi, imajo ustrezne trgovalne pragove in omejitve ter preprečujejo pošiljanje napačnih naročil in onemogočajo delovanje, ki bi lahko škodilo ali škodi trgom. Z njimi se zagotavlja, da se trgovalni sistemi borznoposredniške družbe ne uporabljajo na način, ki ni skladen z Uredbo 596/2014/EU ali pravili mesta trgovanja s katerim je trgovalni sistem povezan. Borznoposredniška družba ima učinkovit sistem neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja nemoteno delovanje v primeru odpovedi trgovalnega sistema. Trgovalne sisteme se redno testira in nadzoruje, da ustrezajo zahtevam iz tega zakona.
(2) Borznoposredniška družba, ki uporablja algoritemsko trgovanje na območju Republike Slovenije ali druge države članice, o tem obvesti agencijo in pristojni organ države mesta trgovanja, kjer takšno trgovanje uporablja kot član ali udeleženec mesta trgovanja.
(3) Borznoposredniška družba na zahtevo agencije predloži opis delovanja algoritma in strategij, ki jih algoritem uporablja pri trgovanju, podrobnosti trgovalnih pragov in omejitev algoritma, ključne kontrole skladnosti in tveganj, ki zagotavljajo, da algoritem izpolnjuje zahteve iz tega zakona, ter podrobne rezultate testiranj sistema. Agencija lahko zahteva tudi druge informacije, ki so potrebne za nadzor nad sistemom algoritemskega trgovanja.
(4) Borznoposredniška družba v zvezi z algoritemskim trgovanjem hrani vso dokumentacijo in informacije, ki so potrebne, da lahko agencija nadzoruje delovanje takšnega trgovanja.
(5) Borznoposredniška družba, ki uporablja tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, v skladu z delegiranima uredbama 2017/578/EU in 2017/589/EU, hrani točne in časovno razdelane podatke o vseh oddanih in preklicanih naročilih, izvršenih naročilih in kotacijah cen na mestih trgovanja in jih na zahtevo predloži agenciji.
(6) Borznoposredniška družba, ki uporablja algoritemsko trgovanje pri izvajanju vzdrževanja trga, upošteva likvidnost, obseg in naravo posameznega trga ter lastnosti finančnih instrumentov na tem trgu in zagotavlja, da:
1. opravlja vzdrževanje trga neprekinjeno v znatnem obsegu trgovalnega časa mesta trgovanja, razen v izjemnih primerih, in mestu trgovanja zagotovi redno in predvidljivo likvidnost,
2. ima sklenjeno pisno pogodbo z mestom trgovanja, v kateri opredeli obveznosti iz 1. točke tega odstavka,
3. ima učinkovite sisteme in nadzorne postopke, ki ves čas zagotavljajo izpolnitev obveznosti iz pogodbe iz 2. točke tega odstavka.
(7) Šteje se, da borznoposredniška družba uporablja algoritemsko trgovanje pri izvajanju vzdrževanja trga, če kot član ali udeleženec enega ali več mest trgovanja trguje za svoj račun in objavlja zavezujoče kotacije v zvezi s ponudbo in povpraševanjem in so te kotacije, ki so vezane na posamezni finančni instrument, primerljivih cen in velikosti, ne glede na to, ali se pojavljajo na enem ali več mestih trgovanja, za zagotavljanje redne in pogoste likvidnosti na celotnem trgu.
243. člen 
(uporaba neposrednega elektronskega dostopa) 
(1) Borznoposredniška družba, ki omogoča neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja, ima učinkovite sisteme in nadzor, ki zagotavlja ustrezno presojo primernosti strank, ki uporabljajo neposredni elektronski dostop, in takšno presojo redno preverja. Sistem strankam onemogoča prekoračitev vnaprej nastavljenih trgovalnih in kreditnih pragov, trgovanje strank prek neposrednega elektronskega dostopa pa je ustrezno nadzorovano. Vzpostavljene so ustrezne kontrole tveganj, ki preprečujejo neustrezne ravni tveganj, ki jim je borznoposredniška družba izpostavljena zaradi ponujanja neposrednega elektronskega dostopa. Borznoposredniška družba pri omogočanju neposrednega elektronskega dostopa strankam onemogoči trgovanje v nasprotju z zahtevami Uredbe 596/2014/EU. Neposredni elektronski dostop, ki je v nasprotju s tem odstavkom, je prepovedan.
(2) Borznoposredniška družba, ki omogoča neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja je odgovorna da njene stranke, ki tak dostop uporabljajo, upoštevajo zahteve iz tega zakona in pravila mesta trgovanja. Borznoposredniška družba nadzoruje trgovanje svojih strank na način, da lahko zazna kršitve tega zakona ali pravil mesta trgovanja, nenavadno trgovanje ali znake zlorab trga, in to sporoči agenciji.
(3) Borznoposredniška družba s stranko, ki ji omogoča neposredni elektronski dostop, sklene ustrezno pogodbo v pisni obliki. Pogodba določa vse bistvene pravice in dolžnosti obeh strank ter vsebuje določbo, da borznoposredniška družba obdrži odgovornost na podlagi tega zakona.
(4) Borznoposredniška družba, ki omogoča neposredni elektronski dostop do mesta trgovanja, o tem obvesti agencijo in pristojni organ države mesta trgovanja, do katerega je tak dostop omogočen.
(5) Borznoposredniška družba na zahtevo agencije predloži opis sistemov in nadzora iz prvega odstavka tega člena ter dokaze, da so bili izvedeni.
(6) Borznoposredniška družba v zvezi z neposrednim elektronskim dostopom hrani vso dokumentacijo in informacije, ki so potrebne, da lahko agencija nadzoruje delovanje takšnega dostopa.
244. člen 
(poravnalni član za druge osebe) 
Borznoposredniška družba, ki nastopa kot poravnalni član za druge osebe, ima učinkovite sisteme in nadzor, ki zagotavlja, da poravnalne storitve opravlja le za osebe, ki so primerne in ustrezajo jasnim merilom. Vzpostaviti mora ustrezne zahteve za osebe, za katere opravlja poravnalne storitve, da se zmanjša tveganje za borznoposredniško družbo in celotni trg. Borznoposredniška družba z osebo, za katero nastopa kot poravnalni član, sklene ustrezno pogodbo v pisni obliki.
7.2 Pravila varnega in skrbnega poslovanja pri opravljanju investicijskih storitev in poslov za stranke
7.2.1 Uporaba pravil za neprofesionalne in profesionalne stranke
245. člen 
(uporaba oddelka 7.2 in pravil obligacijskega prava) 
(1) Za pravno razmerje med borznoposredniško družbo in njenimi strankami se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o mandatni pogodbi, če v tem zakonu ni določeno drugače.
(2) Določb oddelka 7.2 tega zakona s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu stranke borznoposredniške družbe.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja v razmerju med borznoposredniško družbo in stranko, ki jo borznoposredniška družba v skladu z 246. do 249. členom tega zakona obravnava kot profesionalno stranko.
(4) Borznoposredniška družba ima za zavarovanje svojih terjatev do stranke, ki so nastale na podlagi pogodbe o opravljanju investicijskih storitev in poslov ali pomožnih investicijskih storitev za stranko, zastavno pravico na vseh finančnih instrumentih in denarnih zneskih, ki jih je dobila pri opravljanju teh storitev za stranko. Za tako zastavno pravico na finančnih instrumentih se domneva obstoj dogovora o izvensodni prodaji po zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja.
246. člen 
(osebe, za katere se šteje, da so profesionalne stranke) 
(1) Šteje se, da so profesionalne stranke:
1. osebe, ki morajo pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice ali tretje države oziroma drugače pridobiti pravico delovati na finančnih trgih, in sicer:
– kreditne institucije,
– investicijska podjetja,
– druge nadzorovane finančne družbe,
– zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe,
– kolektivni naložbeni podjemi in družbe za upravljanje teh podjemov,
– pokojninski skladi in družbe, ki upravljajo te sklade,
– osebe, ki trgujejo z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago,
– lokalna podjetja v pomenu, opredeljenem v 4. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU,
– drugi institucionalni vlagatelji,
2. velika podjetja, ki na ravni podjetja ustrezajo najmanj dvema od teh meril:
– bilančna vrednost njihove aktive dosega 20.000.000 eurov,
– njihovi čisti letni prihodki od prodaje dosegajo 40.000.000 eurov,
– vrednost njihovega lastnega kapitala dosega 2.000.000 eurov,
3. Republika Slovenija in druge države ali organi nacionalnih ali regionalnih oblasti, osebe javnega prava, ki upravljajo javni dolg, Banka Slovenije in druge centralne banke, mednarodne in nadnacionalne institucije, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in druge podobne mednarodne organizacije,
4. drugi institucionalni vlagatelji, katerih redna dejavnost je vlaganje v finančne instrumente, vključno s subjekti, ki se ukvarjajo s sekuritizacijo premoženja ali drugimi posli financiranja.
(2) Borznoposredniška družba osebo iz prejšnjega odstavka obravnava kot profesionalno stranko, razen če ta zahteva, da jo obravnava kot neprofesionalno stranko.
(3) Borznoposredniška družba, preden začne za osebo iz prvega odstavka tega člena opravljati investicijske storitve in posle, to osebo obvesti, da:
1. se po podatkih, s katerimi razpolaga, šteje, da je profesionalna stranka in da jo bo obravnavala kot tako, če se borznoposredniška družba in stranka ne bosta dogovorili drugače,
2. lahko zahteva, da se obravnava kot neprofesionalna stranka in da se ustrezno spremenijo pogoji pogodbe o investicijskih storitvah in poslih, tako da ji bo zagotovljena višja raven varstva, ki se uporablja za neprofesionalne stranke.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena zahteva višjo raven varstva, pisna pogodba o storitvah, ki jo borznoposredniška družba sklene z njo, določa:
1. da se oseba obravnava kot neprofesionalna stranka in
2. ali se obravnava iz prejšnje točke uporablja za vse ali posamezne storitve ali posle oziroma za vse ali posamezne vrste produktov ali poslov.
(5) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za osebo, ki jo borznoposredniška družba obravnava kot profesionalno stranko na njeno zahtevo v skladu z 247. in 248. členom tega zakona.
247. člen 
(pogoji za obravnavo drugih oseb kot profesionalnih strank) 
(1) Obravnavo kot profesionalna stranka lahko zahteva tudi oseba, ki nima položaja osebe iz prvega odstavka 246. člena tega zakona, vključno z osebami javnega prava, lokalnimi oblastmi, in zasebnimi vlagatelji posamezniki (v nadaljnjem besedilu: zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka).
(2) Borznoposredniška družba lahko osebo iz prejšnjega odstavka obravnava kot profesionalno stranko, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega do šestega odstavka tega člena, in če je zahtevo te osebe obravnavala po postopku, določenem v 248. členu tega zakona.
(3) Borznoposredniška družba pri obravnavi osebe iz prvega odstavka tega člena kot profesionalne stranke ne sme domnevati, da ima ta oseba enako znanje in izkušnje kot jih imajo osebe iz prvega odstavka 246. člena tega zakona.
(4) Zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka ima pravni učinek odpovedi varstvu in drugim pravicam, ki jih borznoposredniška družba zagotavlja neprofesionalnim strankam na podlagi svojih splošnih pogojev poslovanja v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona, samo, če je borznoposredniška družba opravila ustrezno presojo strokovnega znanja in izkušenj stranke, ki ob upoštevanju značilnosti poslov in storitev, ki jih namerava stranka naročati pri borznoposredniški družbi, daje razumno zagotovilo, da je stranka sposobna sama sprejemati lastne investicijske odločitve in razumeti pomen tveganj, povezanih s temi odločitvami.
(5) Pri presoji po prejšnjem odstavku borznoposredniška družba presoja strokovno znanje in izkušnje članov organa vodenja stranke in njenih drugih vodilnih delavcev po merilih, primerljivih s tistimi, ki so podlaga za presojo primernosti članov organa vodenja nadzorovanih finančnih družb. Če ima stranka položaj mikro ali majhne družbe po ZGD-1, so v presojo iz prejšnjega stavka zajete osebe, ki so pooblaščene za sklepanje poslov v imenu te družbe.
(6) Pri presoji po četrtem odstavku tega člena se presoja, če sta izpolnjena najmanj dva od naslednjih pogojev:
1. stranka je že opravila več poslov znatne vrednosti na ustreznih trgih, s povprečno pogostnostjo najmanj deset poslov na trimesečje v zadnjem letu,
2. vrednost portfelja njenih naložb v finančne instrumente, vključno z denarnimi depoziti, presega 500.000 eurov,
3. stranka najmanj eno leto dela ali je delala v finančnem sektorju na položaju, ki zahteva poznavanje poslov in storitev, ki jih namerava stranka naročati pri borznoposredniški družbi.
(7) Za posel znatne vrednosti na ustreznem trgu iz 1. točke šestega odstavka tega člena se šteje posel, ki nezanemarljivo presega običajne vrednosti poslov, ki se sklepajo na tem trgu.
248. člen 
(postopek z zahtevo za obravnavo kot profesionalna stranka) 
(1) Zahteva za obravnavo kot profesionalna stranka ima pravni učinek odpovedi iz četrtega odstavka 247. člena tega zakona samo, če so bila spoštovana ta pravila o postopku z zahtevo:
1. stranka je dala pisno zahtevo, v kateri je izrecno navedla, da želi obravnavo kot profesionalna stranka na splošno ali glede v zahtevi določene posamezne storitve oziroma posla ali glede v zahtevi določene vrste storitev oziroma produktov,
2. borznoposredniška družba je stranki dala jasno pisno opozorilo o varstvu in pravicah iz četrtega odstavka 247. člena tega zakona ter o pravicah na podlagi jamstva za terjatve vlagateljev, ki jih stranka lahko izgubi z obravnavo kot profesionalna stranka,
3. stranka v posebnem zapisu, ki ni obsežen v pogodbi o storitvah, da pisno izjavo, da razume posledice izgube varstva in pravic iz prejšnje točke.
(2) Pred odločitvijo, ali bo sprejela zahtevo za obravnavo kot profesionalna stranka, borznoposredniška družba opravi ustrezne postopke, potrebne za preverjanje, ali stranka izpolnjuje pogoje iz četrtega do šestega odstavka 247. člena tega zakona.
249. člen 
(politike in postopki razvrščanja strank) 
(1) Borznoposredniška družba v pisni obliki določi in uresničuje primerne notranje politike in postopke za razvrščanje strank.
(2) Stranke, ki jih borznoposredniška družba obravnava kot profesionalne v skladu z 246. do 248. členom tega zakona, morajo borznoposredniško družbo obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njihovo trenutno razvrstitev.
(3) Če borznoposredniška družba na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka ali na podlagi drugih informacij, s katerimi razpolaga, ugotovi, da stranka ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih jo je borznoposredniška družba začela obravnavati kot profesionalno stranko, opravi ustrezne postopke, da se stranka začne obravnavati kot neprofesionalna.
7.2.2 Temeljna načela opravljanja investicijskih storitev in poslov za stranke
250. člen 
(profesionalna skrbnost borznoposredniške družbe) 
(1) Borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev ravna v skladu s predpisi iz 1. točke 232. člena tega zakona in s standardi stroke opravljanja teh storitev.
(2) Posle v zvezi s storitvami izvrševanja naročil strank, gospodarjenja s finančnimi instrumenti in investicijskega svetovanja za stranke borznoposredniške družbe opravlja borzni posrednik, ki ima dovoljenje za opravljanje ustrezne vrste teh poslov.
(3) Borznoposredniška družba na zahtevo agencije dokaže, da fizične osebe, ki v imenu borznoposredniške družbe opravljajo investicijsko svetovanje ali dajejo strankam informacije o finančnih instrumentih, investicijskih storitvah in poslih ter pomožnih investicijskih storitvah, razpolagajo z ustreznim znanjem in so usposobljene za izpolnitev zahtev do strank iz oddelka 7.2. tega zakona.
(4) Agencija predpiše podrobnejše merila zahtevanih znanj in usposobljenosti iz prejšnjega odstavka.
251. člen 
(obveznosti borznoposredniške družbe, informacije strankam in tržna sporočila) 
(1) Vse informacije, ki jih daje ali objavlja borznoposredniška družba, vključno s tržnimi sporočili, in ki so naslovljene na njene stranke ali morebitne stranke, so poštene in jasne ter niso zavajajoče.
(2) Tržna sporočila borznoposredniške družbe so jasno in vidno označena kot taka.
(3) Borznoposredniška družba strankam oziroma morebitnim strankam pravočasno zagotovi ustrezne in razumljive informacije o:
1. borznoposredniški družbi in njenih storitvah,
2. finančnih instrumentih in predlaganih naložbenih strategijah,
3. mestu sklepanja poslov s finančnimi instrumenti in
4. stroških in nadomestilih, povezanih s tem.
(4) Pri opravljanju investicijskega svetovanja borznoposredniška družba stranko pravočasno in še preden začne svetovati obvesti ali:
1. je svetovanje neodvisno,
2. svetovanje temelji na širši ali ožji analizi različnih vrst finančnih instrumentov in ali je njihov nabor omejen na finančne instrumente, ki jih izdajajo ali ponujajo subjekti, ki so z borznoposredniško družbo v razmerju tesne povezanosti ali v kakšnem drugem pravnem ali ekonomskem odnosu, ki bi lahko pomenil tveganje za neodvisno svetovanje stranki,
3. bo borznoposredniška družba zagotovila stranki redno ocenjevanje ustreznosti finančnih instrumentov, ki jih je svetovala stranki.
(5) Informacije o finančnih instrumentih in predlaganih naložbenih strategijah vključujejo ustrezne usmeritve in opozorila glede tveganj, povezanih z naložbami v te finančne instrumente, oziroma glede tveganj, povezanih s posameznimi naložbenimi strategijami in ali je finančni instrument namenjen profesionalnim ali neprofesionalnim strankam ob upoštevanju ciljnega trga končnih strank v skladu z 253. členom tega zakona.
(6) Informacije o stroških in nadomestilih vključujejo vse stroške investicijskih in pomožnih investicijskih storitev, vključno s stroški morebitnega svetovanja in, kjer je to relevantno, stroške finančnega instrumenta, ki ga borznoposredniška družba priporoča ali prodaja, načinom plačila in morebitna plačila tretjih oseb ali tretjim osebam.
(7) Stroške in nadomestila, vključno s stroški, povezanimi z investicijsko storitvijo in poslom in finančnim instrumentom, ki niso posledica tržnega tveganja, je treba stranki podati v zbirni obliki kot enoten strošek, da stranka lahko prepozna skupni strošek in učinek na donos svoje investicije. Če stranka to zahteva, ji borznoposredniška družba stroške in nadomestila razčleni po posameznih postavkah. Ti stroški se stranki redno poročajo vsakič, kadar je to primerno, najmanj pa enkrat letno v času trajanja investicije.
(8) Informacije iz tretjega, četrtega in štirinajstega odstavka tega člena povprečno razumni osebi omogočajo, da spozna in razume značilnosti in tveganja investicijskih storitev in poslov in posameznih vrst finančnih instrumentov iz 2. točke tretjega odstavka tega člena in da na tej podlagi sprejme ustrezno naložbeno odločitev.
(9) Informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena borznoposredniška družba lahko da v standardizirani obliki.
(10) Če je investicijska storitev, ki jo opravlja borznoposredniška družba, del finančnega produkta, ki je glede zahtev o informacijah strankam urejen z drugimi predpisi, ki urejajo bančništvo ali potrošniške kredite, se za to storitev dodatno ne uporabljajo prvi do deveti odstavek tega člena.
(11) Če borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskega svetovanja stranko obvesti o tem, da je svetovanje neodvisno:
1. oceni dovolj velik nabor finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu, katerih značilnosti in izdajatelji so dovolj raznoliki, da se stranki lahko zagotovi doseganje njenih investicijskih ciljev. Ocena ne sme biti omejena le na finančne instrumente, ki jih izdajajo ali ponujajo:
– borznoposredniška družba sama ali subjekti, ki so z njo v razmerju tesne povezanosti, ali
– subjekti, ki so z borznoposredniško družbo v kakšnem drugem pravnem ali ekonomskem odnosu, ki bi lahko pomenil tveganje za neodvisno svetovanje stranki;
2. ne sme sprejeti ali obdržati provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem te investicijske storitve za stranke, ki jih plačajo ali zagotovijo tretje osebe ali osebe, ki delujejo za račun tretjih oseb. Manjše nedenarne koristi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti storitve za stranko in so tako majhne, da jih ne gre šteti kot kršitev varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona, so jasno razkrite in se ne štejejo za kršitev te točke.
(12) Borznoposredniška družba pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti ne sme sprejeti ali obdržati provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem te investicijske storitve za stranke, ki jih plačajo ali zagotovijo tretje osebe ali osebe, ki delujejo za račun tretjih oseb. Manjše nedenarne koristi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti storitve za stranko in so tako majhne, da jih ne gre šteti kot kršitev varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona, so jasno razkrite in se ne štejejo za kršitev tega odstavka.
(13) Borznoposredniška družba ne sme plačati ali prejeti plačila provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev za stranke, s strani tretjih oseb, razen svojih strank, ali oseb, ki delujejo v imenu teh strank. Prejšnji stavek ne velja za plačila in koristi, ki:
1. lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti storitve za stranko in
2. ne vplivajo na obveznost varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona.
(14) Obstoj, narava in znesek plačila ali koristi iz prejšnjega odstavka ali način izračuna tega zneska, če ga ni mogoče točno določiti, se stranki jasno razkrijejo pred začetkom opravljanja posamezne storitve oziroma posla na način, ki je natančen in za posamezno vrsto stranke primeren in razumljiv. Borznoposredniška družba stranko obvesti tudi o načinu prenosa plačil ali koristi na stranko, kadar za stranko nastanejo pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ali pomožnih investicijskih storitev.
(15) Plačila in koristi, ki so potrebni za opravljanje investicijskih storitev in poslov, kot na primer skrbniški stroški, stroški poravnave ali organiziranega trga ali predpisane dajatve, ki po svoji naravi ne morejo predstavljati nasprotja z obveznostjo varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona, se ne štejejo kot plačila ali koristi iz trinajstega odstavka tega člena.
(16) Če borznoposredniška družba krši trinajsti in štirinajsti odstavek tega člena, se šteje, da krši določbe varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona ali obveznost ukrepov za upravljanje nasprotij interesov iz prvega do četrtega odstavka 233. člena tega zakona.
(17) Borznoposredniška družba, ki opravlja investicijske storitve in posle za stranke, zagotovi, da ne nagrajuje ali ocenjuje uspešnosti zaposlenih v nasprotju z obveznostjo varovanja interesov strank iz 252. člena tega zakona. Zlasti ne sme sklepati dogovorov o nagrajevanju ali doseganju prodajnih ciljev in podobnih dogovorov, ki bi pomenili spodbudo zaposlenim, da bi neprofesionalni stranki priporočili neki finančni instrument, če bi ji borznoposredniška družba lahko ponudila drug finančni instrument, ki bi bolje ustrezal strankinim potrebam.
(18) Če borznoposredniška družba ponuja investicijsko storitev in posel skupaj z neko drugo storitvijo ali produktom kot del paketa ali kot pogoj za isti dogovor oziroma paket, stranko obvesti ali je mogoče kupiti posamezno storitev ali produkt posebej, in razkriti strošek teh. Če je verjetno, da so tveganja, ki izhajajo iz teh dogovorov ali paketov drugačna od tveganj posamezne storitve ali produkta, borznoposredniška družba zagotovi ustrezen opis posameznih storitev ali produktov dogovora ali paketa in obrazloži, zakaj njihovo povezovanje spreminja tveganja.
(19) Informacije ali tržna sporočila iz prvega odstavka tega člena, katerih predmet je ponudba ali opravljanje investicijskih storitev in poslov, lahko daje ali objavlja le borznoposredniška družba ali njen odvisni borznoposredniški zastopnik.
252. člen 
(varovanje interesov strank) 
Borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter pazi na interese strank, ki ji morajo biti vodilo pri opravljanju storitev zanje.
253. člen 
(finančni instrumenti borznoposredniške družbe) 
(1) Če borznoposredniška družba pripravlja finančne instrumente za prodajo strankam, zagotovi, da so oblikovani na način, ki ustreza potrebam ciljnega trga končnih strank v kategoriji strank, ki so ji finančni instrumenti namenjeni. Ciljnemu trgu končnih strank je prilagojena tudi prodajna strategija teh finančnih instrumentov, borznoposredniška družba pa zagotovi, da se finančni instrumenti ponujajo le ciljnemu trgu končnih strank.
(2) Borznoposredniška družba dobro pozna in razume finančne instrumente, ki jih ponuja ali priporoča, oceni njihovo primernost za stranke, ki jim ponuja investicijske storitve in posle, ob upoštevanju določenega ciljnega trga končnih strank v skladu s šestim odstavkom 233. člena tega zakona, ter zagotovi, da so finančni instrumenti stranki ponujeni ali priporočeni le, če je to v interesu stranke.
254. člen 
(pojasnilne obveznosti) 
(1) Če borznoposredniška družba opravlja storitve investicijskega svetovanja ali gospodarjenja s finančnimi instrumenti, mora, da bi lahko stranki oziroma morebitni stranki priporočila, katere investicijske storitve in finančni instrumenti so primerni zanjo in so skladni z njeno stopnjo sprejemljivega tveganja in možnostjo pokrivanja izgub, od nje pridobiti vse informacije o njenem znanju in izkušnjah, pomembnih za neko vrsto produkta ali storitve, o njenem finančnem položaju, vključno z njeno zmožnostjo kritja izgub in o njenih naložbenih ciljih, vključno s stopnjo sprejemljivega tveganja (ustreznost).
(2) Če borznoposredniška družba pri investicijskem svetovanju priporoča paket storitev ali produktov v skladu z osemnajstim odstavkom 251. člena tega zakona, zagotovi, da je takšen paket za stranko primeren.
(3) Če borznoposredniška družba opravlja druge investicijske storitve, razen storitev iz prvega odstavka tega člena, mora, da bi ocenila, ali je neka vrsta investicijskih storitev ali produktov primerna za stranko ali morebitno stranko, od nje zahtevati informacije o njenem znanju in izkušnjah, pomembnih za vrsto investicijskih storitev ali produktov, ki jih ponuja tej stranki ali jih namerava ta stranka naročiti (primernost).
(4) Če borznoposredniška družba pri opravljanju storitev iz prejšnjega odstavka priporoča paket storitev ali produktov v skladu z osemnajstim odstavkom 251. člena tega zakona, zagotovi, da je takšen paket za stranko primeren.
(5) Če borznoposredniška družba na podlagi informacij, ki jih prejme po tretjem odstavku tega člena, oceni, da investicijska storitev ali produkt ni primeren za stranko ali morebitno stranko, jo na to opozori, dokončno odločitev o produktu pa sprejme stranka ali morebitna stranka.
(6) Če se stranka ali morebitna stranka odloči, da borznoposredniški družbi ne bo dala informacij iz tretjega odstavka tega člena ali da bo dala samo nepopolne informacije glede svojega znanja in izkušenj, jo borznoposredniška družba opozori, da zaradi take odločitve ne more oceniti, ali je vrsta investicijskih storitev ali produktov, ki jih ponuja tej stranki ali jih namerava ta stranka naročiti, primerna zanjo.
(7) Opozorilo iz petega oziroma šestega odstavka tega člena je lahko v standardizirani obliki.
255. člen 
(izjeme pri pojasnilnih obveznostih) 
Tretji do sedmi odstavek 254. člena tega zakona se ne uporablja za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki pomenijo samo izvrševanje ali sprejemanje in posredovanje naročil strank ter morebitne pomožne investicijske storitve, brez pomožne investicijske storitve dajanja posojil vlagateljem iz 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki ne zajemajo že obstoječih omejitev pri posojilih, tekočih računih in možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računih, povezane z navedenimi investicijskimi storitvami, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. te storitve se nanašajo na enega od naslednjih finančnih instrumentov:
– na delnice, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali enakovrednem trgu v tretji državi ali MTF, če gre za delnice družb in ne za enote alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: enote AIS) ali delnice, ki vsebujejo izvedene finančne instrumente,
– na instrumente denarnega trga, razen tistih, ki vsebujejo izvedene finančne instrumente ali druge elemente, ki strankam otežujejo razumevanje tveganj teh instrumentov,
– na obveznice in druge oblike dolžniških finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali enakovrednem trgu v tretji državi ali MTF, razen tistih, ki vsebujejo izvedene finančne instrumente ali druge elemente, ki strankam otežujejo razumevanje tveganj teh instrumentov,
– na enote KNPVP, razen strukturiranih KNPVP, kot jih določa prvi odstavek 36. člena Uredbe Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali je javno objavljen na spletni strani (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 1),
– na strukturirane vloge, razen tistih, ki vsebujejo elemente, ki strankam otežujejo razumevanje tveganja donosa ali strošek predčasne prekinitve pogodbe, ali
– na druge nezapletene finančne instrumente za namen tega člena,
2. borznoposredniška družba opravlja te storitve na pobudo stranke ali morebitne stranke,
3. borznoposredniška družba je stranko ali morebitno stranko jasno seznanila, lahko tudi z opozorilom v standardizirani obliki, da pri opravljanju teh storitev ni dolžna presojati primernosti finančnih instrumentov ali storitev, ki jih zagotavlja ali ponuja, s čimer stranka tudi ne pridobi varstva v skladu z določbami poslovanja, in
4. borznoposredniška družba je ravnala v skladu s prvim do četrtim odstavkom 233. člena tega zakona.
256. člen 
(enakovredni trg v tretji državi) 
(1) Trg v tretji državi iz prejšnjega člena je enakovreden organiziranemu trgu, če je enakovrednost trga v tretji državi potrdila Komisija.
(2) Agencija lahko Komisiji predlaga potrditev trga v tretji državi kot enakovrednega organiziranemu trgu.
(3) V predlogu iz prejšnjega odstavka agencija navede razloge, zakaj meni, da je pravni in nadzorni okvir zadevne tretje države enakovreden, in predloži ustrezna dokazila.
(4) Pravni in nadzorni okvir tretje države je enakovreden, če:
1. morajo trgi pridobiti dovoljenje in so stalno predmet učinkovitega nadzora ter nadzornih ukrepov,
2. imajo trgi jasna in pregledna pravila glede sprejetja vrednostnih papirjev v trgovanje na tem trgu, da se lahko z njimi trguje na pošten, pravilen in učinkovit način ter da so ti papirji prosto prenosljivi,
3. morajo izdajatelji vrednostnih papirjev zagotavljati redne in ad hoc informacije, ki zagotavljajo visoko stopnjo varovanja vlagateljev, in
4. sta zagotovljeni preglednost in celovitost trgov s prepovedjo zlorab trga, predvsem trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije.
257. člen 
(pogodba o opravljanju investicijskih storitev in poslov) 
(1) Kadar je v tem zakonu določeno, da borznoposredniška družba s stranko sklene pisno pogodbo o opravljanju posameznih vrst investicijskih storitev in poslov ali pomožnih investicijskih storitev, taka pogodba vsebuje določbe o vsebini vseh medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se lahko glede vsebine pravic in obveznosti pogodbenih strank sklicuje na splošne pogoje poslovanja borznoposredniške družbe, če vsebuje izjavo stranke, da so ji bili ti splošni pogoji poslovanja pred sklenitvijo pogodbe izročeni in da je imela pred sklenitvijo možnost seznaniti se z njihovo vsebino.
(3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena, ki ni sklenjena v pisni obliki, je veljavna, za borznoposredniško družbo pa se šteje, da je s tem, ko pogodbe ni sklenila v pisni obliki, kršila pravila varnega in skrbnega poslovanja.
258. člen 
(obveznost poročanja stranki o opravljenih storitvah) 
(1) Borznoposredniška družba stranki na trajnem nosilcu podatkov predloži ustrezna poročila o storitvah, ki jih je opravila zanjo.
(2) Poročila iz prejšnjega odstavka vsebujejo tudi redna sporočila strankam, ki upoštevajo vrsto in zapletenost zadevnih finančnih instrumentov, naravo opravljenih storitev in podatke o morebitnih stroških, povezanih s posli in storitvami, ki jih je borznoposredniška družba opravila za stranko.
(3) Pri investicijskem svetovanju borznoposredniška družba stranki na trajnem nosilcu podatkov predloži izjavo o ustreznosti, ki vsebuje podatke o vsebini svetovanja in kako je svetovanje ustrezno glede na želje, cilje in preostale značilnosti neprofesionalne stranke. Izjavo o ustreznosti je treba predložiti preden stranka opravi posel na podlagi zadevnega svetovanja.
(4) Če je naročilo za nakup ali prodajo finančnega instrumenta dano prek telekomunikacijskih sredstev, ki onemogočajo predhodno predložitev izjave o ustreznosti iz prejšnjega odstavka na trajnem nosilcu podatkov, lahko borznoposredniška družba to izjavo predloži po opravljenem poslu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. stranka se strinja, da izjavo prejme nemudoma po opravljenem poslu, in
2. borznoposredniška družba je stranki ponudila možnost, da posel opravi po prejetju izjave o ustreznosti.
(5) Če borznoposredniška družba opravlja gospodarjenje s finančnimi instrumenti ali je obvestila stranko, da bo opravljala redno ocenjevanje ustreznosti, redna poročila vsebujejo posodobljeno izjavo o ustreznosti naložbe glede na želje, cilje in preostale značilnosti neprofesionalne stranke.
259. člen 
(izjeme pri pojasnilni obveznosti in obveznosti poročanja) 
Če je pogoj za sklenitev kreditne pogodbe v zvezi s stanovanjsko nepremičnino, za katero se uporabljajo določbe predpisov o ocenjevanju kreditne sposobnosti potrošnikov, investicijska storitev v zvezi s hipotekarnimi obveznicami, ki so namenjene zavarovanju financiranja kreditne pogodbe in imajo enake pogoje kot ta pogodba, da se omogoči plačilo, refinanciranje ali odkup posojila, za to storitev ne veljajo obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka 250. člena in 254. do 258. člena tega zakona.
260. člen 
(opravljanje investicijskih storitev in poslov po naročilu druge borznoposredniške družbe) 
(1) Če borznoposredniška družba sprejme naročilo (v nadaljnjem besedilu: borznoposredniška družba prejemnica naročila) borznoposredniške družbe ali investicijskega podjetja države članice (v nadaljnjem besedilu: borznoposredniška družba posredovalka naročila), da za račun stranke opravi investicijske storitve in posle ali pomožne investicijske storitve, se lahko zanese na informacije, ki ji jih je o stranki predložila borznoposredniška družba posredovalka naročila.
(2) Borznoposredniška družba posredovalka naročila ostane odgovorna za popolnost in pravilnost informacij o stranki, ki jih je predložila borznoposredniški družbi prejemnici naročila.
(3) Borznoposredniška družba posredovalka naročila stranki poda ustrezna priporočila, pojasnila in nasvete v zvezi s storitvami in posli, glede katerih je posredovala naročilo, v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona. Borznoposredniška družba prejemnica naročila se lahko zanese, da je borznoposredniška družba posredovalka naročila ravnala v skladu s prejšnjim stavkom.
(4) Borznoposredniška družba posredovalka naročila ostane v razmerju do te stranke odgovorna za pravilnost in ustreznost danih priporočil in nasvetov iz prejšnjega odstavka.
(5) Borznoposredniška družba prejemnica naročila je odgovorna za pravilno izvedbo storitve ali posla v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona ob upoštevanju odgovornosti borznoposredniške družbe posredovalke naročila iz drugega in četrtega odstavka tega člena.
261. člen 
(predpisi o opravljanju investicijskih storitev in poslov) 
(1) Agencija predpiše:
1. podrobnejša pravila o pripravljanju finančnih instrumentov za prodajo strankam in upravljanja teh instrumentov iz 233. in 253. člena tega zakona,
2. podrobnejši način vodenja evidenc in hrambo dokumentacije iz 237. člena tega zakona,
3. podrobnejša pravila o ravnanju s finančnimi instrumenti in denarnim dobroimetjem strank ter prenosu lastninske pravice v zavarovanje iz 239. do 241. člena tega zakona,
4. podrobnejša pravila o prejemanju provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev za stranke od tretjih oseb iz 251. člena tega zakona,
5. podrobnejša pravila o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov,
6. druga podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev in poslov za stranke.
(2) Agencija pred sprejemom predpisov iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka predhodno pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za finance.
7.2.3 Borzno posredovanje
7.2.3.1 Splošne določbe 
262. člen 
(uporaba pododdelka 7.2.3) 
(1) Pododdelek 7.2.3 tega zakona se uporablja za investicijske storitve in posle iz 1. in 2. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona, če jih borznoposredniška družba opravlja za račun stranke.
(2) Pododdelek 7.2.3 tega zakona se smiselno uporablja tudi za investicijske storitve in posle iz 3. do 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ter za pomožne investicijske storitve, če ta zakon za posamezno od teh storitev oziroma poslov ne določa drugače.
263. člen 
(pogodba o borznem posredovanju) 
(1) Pogodba o borznem posredovanju je pogodba, s katero se borznoposredniška družba zaveže opravljati nakupe in prodaje finančnih instrumentov v skladu z naročili in za račun stranke, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.
(2) Borznoposredniška družba pred sprejetjem prvega naročila posamezne stranke za nakup ali prodajo finančnih instrumentov s to stranko sklene splošno pogodbo o borznem posredovanju v pisni obliki.
264. člen 
(mesta prejemanja naročil strank) 
(1) Borznoposredniška družba prejema naročila strank za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov na sedežu družbe ali v poslovalnici, ki izvršuje naročila strank.
(2) Borznoposredniška družba lahko prejema naročila strank tudi v lastni poslovalnici, ki ne izvršuje naročil strank, ali pri odvisnih borznoposredniških zastopnikih, ki v imenu in za račun borznoposredniške družbe sprejemajo naročila strank, če pri tem preveri identiteto stranke.
(3) Če borznoposredniška družba prejema naročila na način iz prejšnjega odstavka, splošni pogoji poslovanja določajo rok, v katerem mora naročilo prispeti na sedež borznoposredniške družbe ali njene poslovalnice, ki izvršuje naročila strank. Na to določbo splošnih pogojev poslovanja je stranka ob izročitvi naročila izrecno opozorjena.
(4) Šteje se, da je naročilo prejeto, ko ga borznoposredniška družba prejme na sedežu ali v svoji poslovalnici, ki izvršuje naročila strank.
(5) Borznoposredniška družba zagotovi ustrezno sledljivost ali evidenco o oddanih naročilih iz prvega in drugega odstavka tega člena na trajnem nosilcu podatkov.
265. člen 
(potrdilo o prejemu naročila stranke) 
(1) Borznoposredniška družba stranki pošlje potrdilo o prejemu naročila najpozneje naslednji delovni dan po prejemu naročila.
(2) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi ob spremembi ali preklicu naročila.
266. člen 
(sprejem in odklonitev sprejema naročila) 
(1) Če borznoposredniška družba noče sprejeti naročila stranke, jo o tej odklonitvi obvesti takoj po prejemu naročila, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena določen drugačen rok. V obvestilu navede razlog odklonitve sprejema naročila.
(2) Če splošni pogoji poslovanja borznoposredniške družbe določajo, da ta ni dolžna sprejeti naročila za prodajo finančnih instrumentov, dokler stranka finančnih instrumentov, ki so predmet naročila, ne prenese na svoj račun nematerializiranih vrednostnih papirjev pri borznoposredniški družbi, ali ji kako drugače omogoči razpolaganje s temi finančnimi instrumenti, teče rok za obvestilo iz prejšnjega odstavka:
1. če so predmet naročila stranke nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralnem registru od takrat, ko borznoposredniška družba lahko ugotovi, da:
– stranka na svojem računu pri borznoposredniški družbi nima vrednostnih papirjev ali zadostne količine vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila stranke, ali
– naloga ni mogoče izvršiti, če stranka hkrati z naročilom za prodajo borznoposredniški družbi predloži ustrezen nalog za prenos vrednostnih papirjev med računi istega imetnika,
2. če so predmet naročila stranke drugi finančni instrumenti: od takrat, ko borznoposredniška družba lahko ugotovi, da ji je stranka omogočila razpolaganje s temi finančnimi instrumenti.
(3) Če pri naročilu za nakup borznoposredniška družba od stranke zahteva, da pred izvršitvijo naročila založi predujem za plačilo cene in stroškov v zvezi z izvršitvijo naročila, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat, ko borznoposredniška družba lahko ugotovi, da predujem v dogovorjenem roku ni bil založen.
(4) Če borznoposredniška družba ne odkloni izvršitve naročila, se šteje, da je naročilo sprejela s potekom roka za obvestilo stranki o odklonitvi sprejema sporočila.
7.2.3.2 Izvrševanje naročil 
267. člen 
(izvrševanje naročil pod najugodnejšimi pogoji za stranko) 
(1) Borznoposredniška družba pri izvrševanju naročil strank opravi vse razumne ukrepe za izvršitev naročila stranke pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, ob upoštevanju dejavnikov, ki so pomembni za izvršitev naročila, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost sklenitve in poravnave posla, vrednost in značilnosti naročila stranke ter druge okoliščine, pomembne za izvršitev naročila.
(2) Če strankino naročilo vsebuje določna navodila glede vseh dejavnikov iz prejšnjega odstavka, ga borznoposredniška družba izvrši v skladu z navodili stranke in ni dolžna opraviti ukrepov po prejšnjem odstavku.
(3) Če strankino naročilo vsebuje določna navodila glede posameznih dejavnikov iz prvega odstavka tega člena, borznoposredniška družba glede dejavnikov, določenih z navodili stranke, naročilo izvrši v skladu s temi navodili stranke, glede drugih dejavnikov pa opravi ukrepe po prvem odstavku tega člena.
(4) Če borznoposredniška družba izvršuje naročilo neprofesionalne stranke, se najugodnejši pogoji za stranko določijo na podlagi skupne ocene, ki jo sestavljajo cena finančnega instrumenta in stroški sklenitve posla, ki zajemajo vse stroške, ki jih stranka plača in so neposredno povezani s sklenitvijo posla, vključno s stroški mesta trgovanja, poravnave ali katerihkoli drugih stroškov, plačanih tretjim osebam, povezanim s sklenitvijo posla.
(5) Kadar obstaja več mest trgovanja, kjer se lahko sklene posel po naročilu stranke, in so navedena v politiki izvrševanja naročil strank borznoposredniške družbe, borznoposredniška družba pri presoji najugodnejših pogojev za stranko upošteva lastne provizije in stroške za sklenitev posla na posameznem mestu trgovanja.
(6) Borznoposredniška družba ne sme prejeti kakršnegakoli plačila, popusta ali nedenarnih koristi za usmerjanje naročil strank na določeno mesto trgovanja, če bi to pomenilo kršenje zahtev glede konflikta interesov ali sprejemanja provizij ali spodbud v nasprotju z 233. členom in oddelkom 7.2 tega zakona.
(7) Mesta trgovanja in sistematični internalizatorji vsaj enkrat letno brezplačno objavijo podatke o kakovosti izvršitve poslov v svojih trgovalnih sistemih za finančne instrumente, za katere veljajo obveznosti iz 23. in 28. člena Uredbe 600/2014/EU. Enaka zahteva velja za mesta izvrševanja naročil s tistimi finančnimi instrumenti, za katere ne veljajo obveznosti iz 23. in 28. člena Uredbe 600/2014/EU. Redna poročila vključujejo podrobnosti glede cene, stroškov, hitrosti in verjetnost sklenitve posla za posamezne finančne instrumente.
(8) Borznoposredniška družba po izvršitvi posla za stranko to obvesti o mestu, kjer je bilo njeno naročilo izvršeno.
268. člen 
(politika izvrševanja naročil strank) 
(1) Borznoposredniška družba vzpostavi in izvaja sistem in postopke, ki omogočajo učinkovito izpolnjevanje njenih obveznosti iz 267. člena tega zakona. Zlasti vzpostavi in uresničuje politiko izvrševanja naročil strank, ki omogoča izvrševanje naročil strank pod pogoji, ki so za stranke najugodnejši v skladu z 267. členom tega zakona.
(2) Politika izvrševanja naročil za vsako vrsto finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi borznoposredniška družba sprejema naročila strank, vsebuje informacije o mestih, kjer borznoposredniška družba izvršuje naročila strank, in dejavnikih, ki vplivajo na izbiro mesta za izvršitev naročila stranke. Obsega najmanj tista mesta za izvrševanje naročil strank, kjer borznoposredniška družba dosledno dosega pogoje za izvršitev naročil, ki so za stranke najugodnejši.
(3) Borznoposredniška družba stranko primerno seznani s svojo politiko izvrševanja naročil strank. Stranko seznani tako, da bo lahko jasno razumela, kako se bodo naročila zanjo izvrševala, vključno z vsemi potrebnimi podrobnosti.
(4) Pred začetkom opravljanja investicijskih storitev in poslov za stranko borznoposredniška družba od nje pridobi predhodno soglasje k politiki izvrševanja naročil stranke.
269. člen 
(mesto izvrševanja naročil strank) 
(1) Če je v politiki izvrševanja naročil strank določena možnost izvršitve teh naročil zunaj mesta trgovanja, borznoposredniška družba stranko opozori zlasti na to možnost.
(2) Pred izvršitvijo naročila stranke zunaj mesta trgovanja borznoposredniška družba za izvršitev naročila na tak način pridobi izrecno soglasje stranke.
(3) Soglasje iz prejšnjega odstavka lahko stranka da kot splošno soglasje glede vseh naročil ali kot posebno soglasje v zvezi z izvršitvijo posameznega naročila.
(4) Borznoposredniška družba enkrat letno objavi povzetek prvih petih mest, kjer je izvršila največ poslov za stranke s posameznim finančnim instrumentom, skupaj z informacijo o kakovosti izvršitev poslov iz sedmega odstavka 267. člena tega zakona.
270. člen 
(spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti politike izvrševanja naročil) 
(1) Borznoposredniška družba spremlja učinkovitost sistema in postopkov ter politike izvrševanja naročil zato, da se ugotovijo in odpravijo pomanjkljivosti teh ukrepov ali politik. Zlasti redno presoja, ali mesta izvrševanja naročil, ki so zajeta v politiki izvrševanja naročil, omogočajo izvršitev naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za stranke, in ali je treba ustrezno spremeniti ukrepe za izvrševanje naročil strank ob upoštevanju informacij iz sedmega in osmega odstavka 267. in četrtega odstavka 269. člena tega zakona.
(2) Borznoposredniška družba stranke obvesti o vsaki pomembni spremembi sistema in postopkov ter politike izvrševanja njihovih naročil.
(3) Borznoposredniška družba:
1. stranki na njeno zahtevo izkaže, da je njeno naročilo izvršila v skladu s svojo politiko izvrševanja naročil,
2. vzpostavi in uresničuje ustrezne ukrepe za spremljanje izvrševanja naročil, ki omogočajo izkazovanje okoliščin iz prejšnje točke, in
3. na zahtevo agencije dokaže, da je pri izvrševanju naročil strank vedno ravnala v skladu z najugodnejšimi pogoji za stranko.
271. člen 
(veljavnost naročila) 
(1) Naročilo stranke preneha veljati, ko:
1. ga stranka prekliče ali
2. poteče rok veljavnosti, določen v naročilu.
(2) Preklic naročila ima pravni učinek, če ga borznoposredniška družba prejme, ko je še mogoče preklicati ponudbo za sklenitev pravnega posla, ki jo je borznoposredniška družba dala za izvršitev tega naročila.
(3) Naročilo s preudarkom preneha veljati tudi, če ga je borznoposredniška družba sprejela:
1. pred koncem trgovanja na trgu, na katerem naj se naročilo izvrši: s potekom dneva, ko je to naročilo sprejela,
2. po koncu trgovanja na trgu, na katerem naj se naročilo izvrši: s potekom naslednjega trgovalnega dneva po dnevu, ko je to naročilo sprejela.
272. člen 
(postopki in ukrepi za izvrševanje naročil strank) 
(1) Borznoposredniška družba, ki izvršuje naročila za račun strank, vzpostavi in uresničuje ustrezne postopke in ukrepe, ki zagotavljajo sprotno, pošteno in hitro izvrševanje naročil posamezne stranke, v razmerju do izvrševanja naročil drugih strank in sklepanja poslov za svoj račun.
(2) Postopki in ukrepi iz prejšnjega odstavka omogočajo izvršitev naročil strank enake vrste po vrstnem redu njihovega prejema.
273. člen 
(izvrševanje limitiranih naročil) 
(1) Če borznoposredniška družba limitiranega naročila, katerega predmet so delnice, ki so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje na mestu trgovanja, glede na prevladujoče razmere na trgu ne more izvršiti takoj, mora, če ni stranka v naročilu izrecno določila drugače, izvesti vse ukrepe, ki zagotavljajo najhitrejšo možno izvršitev naročila z njegovo objavo na način, ki je enostavno dostopen drugim udeležencem trga.
(2) Šteje se, da je borznoposredniška družba izpolnila obveznost iz prejšnjega odstavka, če je ponudbo za sklenitev posla z vsebino naročila objavila v trgovalnem sistemu mesta trgovanja.
(3) Agencija borznoposredniško družbo na njeno zahtevo oprosti obveznosti iz prvega odstavka tega člena za naročila velike vrednosti v primerjavi z običajno tržno vrednostjo, v skladu s 4. členom Uredbe 600/2014/EU.
274. člen 
(izvrševanje naročil s preudarkom) 
(1) Borznoposredniška družba izvrši naročilo s preudarkom takrat, ko z ustrezno profesionalno skrbnostjo presodi, da je glede na stanje na trgu izvršitev naročila najugodnejša za stranko.
(2) Pri izvrševanju naročila s preudarkom borznoposredniška družba ne sme vnesti nasprotne ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun ali za račun oseb iz 2. točke 232. člena tega zakona, razen če to dovoljujejo pravila trgovanja na organiziranem trgu ali MTF, na katerem se tako naročilo izvrši.
275. člen 
(trgovanje za skupni račun) 
(1) Če borznoposredniška družba sprejme več naročil s preudarkom ali če hkrati prejme več naročil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov pod enakimi pogoji, lahko taka naročila izvrši hkrati (v nadaljnjem besedilu: trgovanje za skupni račun).
(2) Borznoposredniška družba v politiki izvrševanja naročil strank določi podrobnejša pravila o trgovanju za skupni račun.
276. člen 
(izvrševanje naročil za primerne nasprotne stranke) 
(1) Za izvršitev naročila za primerno nasprotno stranko se ne uporabljajo sedmi odstavek 237. člena, tretji in četrti odstavek 250. člena, prvi in drugi ter deseti do osemnajsti odstavek 251. člena, 252. do 257., 259., 267. do 270. in 272. člen tega zakona. Če borznoposredniška družba primerno nasprotno stranko hkrati v skladu z 246. do 249. členom tega zakona obravnava tudi kot profesionalno stranko, je s pogodbo dovoljeno izključiti ali omejiti tudi uporabo drugih določb oddelka 7.2.
(2) Primerne nasprotne stranke po prejšnjem odstavku so naslednje osebe držav članic:
1. investicijska podjetja,
2. kreditne institucije,
3. zavarovalnice ali pozavarovalnice,
4. kolektivni naložbeni podjemi KNPVP in družbe, ki upravljajo te podjeme,
5. pokojninski skladi in družbe, ki upravljajo te sklade,
6. druge nadzorovane finančne družbe držav članic,
7. osebe iz drugega odstavka 62. člena tega zakona.
(3) Uvrstitev med primerne nasprotne stranke po prejšnjem odstavku ne izključuje pravice navedenih oseb, da zahtevajo na splošno ali v zvezi s posameznim poslom, da jih borznoposredniška družba obravnava kot stranke, za katere se uporabljajo določbe tega zakona, navedene v prvem odstavku tega člena. Če navedena oseba uresniči to pravico in če to osebo borznoposredniška družba v skladu z 246. do 249. členom tega zakona obravnava kot profesionalno stranko, je s pogodbo dovoljeno izključiti ali omejiti tudi uporabo oddelka 7.2, razen določb iz prvega stavka prvega odstavka tega člena.
(4) Borznoposredniška družba lahko kot primerno nasprotno stranko obravnava tudi drugo družbo države članice, ki izpolnjuje vnaprej določene sorazmerne zahteve, ki vključujejo količinske pragove. Če namerava borznoposredniška družba skleniti posel z nasprotno stranko, za katero se uporablja pravo druge države članice, se za presojo in njeno obravnavo kot primerno nasprotno stranko uporablja pravo države članice, v kateri ima ta družba svoj sedež.
(5) Borznoposredniška družba pred izvršitvijo naročila za družbo iz prejšnjega odstavka od te družbe pridobi izrecno soglasje, da jo borznoposredniška družba obravnava kot primerno nasprotno stranko. To soglasje je lahko dano kot splošno soglasje za vse posle ali za posamezen posel.
(6) Borznoposredniška družba lahko kot primerno nasprotno stranko obravnava tudi:
1. osebe tretje države, ki so enakovredne osebam iz drugega odstavka tega člena, in
2. družbe tretje države, ki izpolnjujejo zahteve iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev za primerno nasprotno stranko ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter jim da informacije, ki so poštene, jasne in niso zavajajoče, pri čemer upošteva značilnosti primerne nasprotne stranke in njenih poslov.
277. člen 
(obračun o opravljenem poslu) 
(1) Borznoposredniška družba najpozneje naslednji delovni dan po izpolnitvi obveznosti iz posla, ki ga je sklenila za račun stranke, tej pošlje obračun opravljenega posla, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Borznoposredniška družba, ki je posredovala pri sklenitvi posla v drugi državi članici, obračun opravljenega posla pošlje stranki najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko od investicijskega podjetja države članice, prek katerega je zagotovila izvršitev naročila stranke, prejeme ustrezen obračun tega posla.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za sklenitev posla v tretji državi.
7.2.3.3 Posebna pravila za poslovanje prek odvisnih borznoposredniških zastopnikov 
278. člen 
(register odvisnih borznoposredniških zastopnikov) 
(1) Agencija za namene tega zakona vodi register odvisnih borznoposredniških zastopnikov s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: register zastopnikov).
(2) Odvisni borznoposredniški zastopnik se vpiše v register zastopnikov, če ima dobro ime ter ustrezno splošno, poslovno in profesionalno znanje, potrebno za opravljanje zadevnih investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev in jasno posredovanje vseh informacij glede storitev, ki jih ponuja strankam ali morebitnim strankam.
(3) Agencija o zahtevi za vpis v register zastopnikov odloči z odločbo.
(4) Za namen vodenja registra zastopnikov, register vsebuje najmanj te podatke o osebah iz prvega odstavka tega člena:
1. enolično identifikacijo, ki jo predstavlja opravilna številka zadeve, pod katero se je vodila zahteva za vpis v register,
2. osebno ime in stalno prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe.
(5) Agencija borznoposredniški družbi zagotovi vse informacije, s katerimi razpolaga in jih borznoposredniška družba potrebuje za preveritev ustreznih lastnosti odvisnega borznoposredniškega zastopnika iz prvega odstavka tega člena, ki ga namerava pooblastiti.
(6) Agencija redno vzdržuje register zastopnikov in omogoča javno dostopnost podatkov, ki se vpisujejo vanj.
(7) Za vpis in izbris odvisnih borznoposredniških zastopnikov iz registra zastopnikov se smiselno uporabljajo 220. in 222. do 224. člen tega zakona.
(8) Agencija izbriše odvisnega borznoposredniškega zastopnika iz registra tudi v primeru, če nima poravnanih obveznosti do agencije ali če preneha obstajati.
279. člen 
(odgovornost borznoposredniške družbe za ravnanje odvisnega borznoposredniškega zastopnika) 
(1) Borznoposredniška družba lahko v skladu z 280. členom tega zakona odvisnega borznoposredniškega zastopnika pooblasti, da v njenem imenu opravlja naslednja dejanja:
1. predstavlja njene storitve,
2. pridobiva posle,
3. sprejema in posreduje naročila strank oziroma morebitnih strank,
4. prodaja finančne instrumente in
5. svetuje strankam ali morebitnim strankam v zvezi s finančnimi instrumenti iz prejšnje točke oziroma storitvami, ki jih ponuja borznoposredniška družba.
(2) Borznoposredniška družba, ki pooblasti odvisnega borznoposredniškega zastopnika, ostane neomejeno in nepogojno odgovorna za vsa dejanja in opustitve tega zastopnika pri opravljanju dejanj v njenem imenu.
(3) Borznoposredniška družba zagotovi, da odvisni borznoposredniški zastopnik takoj, ko vzpostavi stik, ali pred začetkom poslovanja s stranko ali morebitno stranko tej razkrije, da nastopa kot odvisni borznoposredniški zastopnik, in navede, katero borznoposredniško družbo zastopa.
(4) Borznoposredniška družba odvisnega borznoposredniškega zastopnika ne sme pooblastiti, da v njenem imenu razpolaga s finančnimi instrumenti ali denarnim dobroimetjem strank.
280. člen 
(obveznosti borznoposredniške družbe v zvezi z odvisnimi borznoposredniškimi zastopniki) 
(1) Borznoposredniška družba lahko pooblasti samo odvisnega borznoposredniškega zastopnika, ki je vpisan v register zastopnikov iz 278. člena tega zakona ali v javni register odvisnih borznoposredniških zastopnikov druge države članice.
(2) Borznoposredniška družba nadzoruje dejanja iz prvega odstavka 279. člena tega zakona, ki jih v njenem imenu opravlja odvisni borznoposredniški zastopnik, in izvede vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ta zastopnik pri opravljanju teh dejanj ravna v skladu s predpisi iz 1. točke prvega odstavka 232. člena tega zakona.
(3) Borznoposredniška družba izvede vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da drugi posli, ki jih opravlja odvisni borznoposredniški zastopnik in za katere se ne uporabljajo določbe tega zakona o investicijskih storitvah in poslih ali pomožnih investicijskih storitvah, nimajo negativnega vpliva na opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki jih odvisni borznoposredniški zastopnik opravlja za borznoposredniško družbo.
7.2.4 Gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank
281. člen 
(pogodba o gospodarjenju s finančnimi instrumenti) 
(1) Pogodba o gospodarjenju s finančnimi instrumenti je pogodba, s katero se borznoposredniška družba zaveže, da bo v skladu z naložbeno politiko, določeno v pogodbi, za račun stranke nalagala njeno denarno dobroimetje v finančne instrumente in upravljala portfelj teh naložb, stranka pa se zaveže plačati provizijo.
(2) Pogodba o gospodarjenju s finančnimi instrumenti se sklene v pisni obliki.
(3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena določa:
1. znesek denarnih sredstev, ki ga stranka izroča v gospodarjenje na podlagi pogodbe,
2. naložbeno politiko,
3. višino provizije in način izračuna osnove oziroma osnov za provizijo.
(4) Kadar stranka ob sklenitvi pogodbe iz prvega odstavka tega člena borznoposredniški družbi izroči v gospodarjenje finančne instrumente, pogodba v posebni prilogi vsebuje tudi njihov seznam z navedbo oznake in količine.
(5) Pogodbeni stranki opredelita naložbeno politiko tako, da določita:
1. vrste finančnih instrumentov,
2. lastnosti izdajateljev finančnih instrumentov,
3. največji dopustni delež naložb v finančne instrumente posamezne vrste,
4. druge okoliščine, ki so pomembne za določitev stopnje tveganosti naložb.
282. člen 
(vrste naložb) 
(1) Borznoposredniška družba s finančnimi instrumenti stranke gospodari v skladu z naložbeno politiko, določeno v pogodbi, in tako, da dosega za stranko najugodnejše pogoje glede vrednosti njenega portfelja finančnih instrumentov in najprimernejše pogoje glede tveganja naložb, povezanih s tem njenim portfeljem.
(2) Borznoposredniška družba sme samo na podlagi izrecnega pisnega soglasja stranke za račun stranke pridobiti:
1. finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, razen instrumentov denarnega trga,
2. izvedene finančne instrumente.
(3) Soglasje iz prejšnjega odstavka je lahko dano kot splošno soglasje v pogodbi o gospodarjenju s finančnimi instrumenti ali kot posebno soglasje za posamezno naložbo.
(4) Soglasje stranke po drugem odstavku tega člena, ki jo borznoposredniška družba obravnava kot neprofesionalno stranko, ima pravni učinek samo, če je borznoposredniška družba stranki, preden je ta dala to soglasje, podala:
1. informacije v skladu s tretjim odstavkom 251. člena tega zakona,
2. priporočila v skladu s prvim odstavkom 254. člena tega zakona, kateri finančni instrumenti so primerni zanjo in
3. opozorilo v zvezi s finančnimi instrumenti iz drugega odstavka tega člena, ki po skrbni presoji borznoposredniške družbe niso primerni za njo.
283. člen 
(poročilo o stanju naložb z obračunom poslov) 
(1) Borznoposredniška družba stranki, za katero opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, najmanj enkrat na tri mesece po stanju na zadnji dan trimesečja pošlje poročilo o stanju njenih naložb z obračunom poslov, ki jih je opravila pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti te stranke.
(2) Borznoposredniška družba in stranka se lahko dogovorita za krajša obdobja poročanja.
7.2.5 Pravila skrbnega ravnanja s finančnimi instrumenti in denarnim dobroimetjem strank
7.2.5.1 Skupne določbe 
284. člen 
(uporaba pododdelka 7.2.5. in odsekov) 
(1) Vsi odseki v pododdelku 7.2.5 tega zakona se uporabljajo za finančne instrumente in denarno dobroimetje strank, s katerim borznoposredniška družba razpolaga v svojem imenu in za račun strank ali v imenu in za račun strank in ki ga je pridobila pri opravljanju investicijskih storitev in poslov oziroma pomožnih investicijskih storitev za stranke.
(2) Odsek 7.2.5.2 tega zakona se uporablja za finančne instrumente stranke, vpisane v centralnem depoju, razen za nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralnem registru.
(3) Odsek 7.2.5.3 tega zakona se uporablja za nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralnem registru.
(4) Odsek 7.2.5.4 tega zakona se uporablja za finančne instrumente strank, izdane kot pisne listine, ki niso v zbirni hrambi v centralnem depoju.
285. člen 
(izročitev finančnih instrumentov stranki) 
(1) Če borznoposredniška družba na organiziranem trgu za račun stranke kupi nematerializirane vrednostne papirje, ki so vpisani v centralnem registru, v skladu s pravili, ki urejajo izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih na tem trgu, zagotovi, da se ti vrednostni papirji na dan izpolnitve posla prenesejo na račun nematerializiranih vrednostnih papirjev te stranke.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za nakupe naslednjih finančnih instrumentov za račun stranke:
1. nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, ki jih borznoposredniška družba kupi za račun stranke zunaj organiziranega trga,
2. nematerializiranih vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, vpisanih v drug centralni depo, če po pogodbi s stranko v tem centralnem depoju borznoposredniška družba ali drugo investicijsko podjetje vodi račun te stranke.
(3) Če borznoposredniška družba za račun stranke kupi finančne instrumente, razen finančnih instrumentov iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, zagotovi, da lahko stranka razpolaga s temi finančnimi instrumenti naslednji delovni dan po dnevu, ko jih borznoposredniška družba prejme na podlagi navedenega posla, v skladu z 288. do 293. členom tega zakona.
286. člen 
(izročitev denarnih zneskov stranki) 
(1) Borznoposredniška družba znesek kupnine ali neizkoriščenega predujma nakaže stranki v dobro njenega denarnega računa naslednji delovni dan po dnevu, ko:
1. prejme kupnino iz prodajnega posla, ki ga je sklenila za račun stranke, ali
2. v skladu s tem zakonom opravi obračun nakupnega posla ali prejme preklic nakupnega naročila stranke, v zvezi s katerim je stranka plačala predujem.
(2) Borznoposredniška družba denarni znesek, ki ga je prejela na podlagi uresničitve pravic iz finančnih instrumentov stranke, stranki nakaže v dobro njenega denarnega računa naslednji delovni dan po prejemu tega zneska, razen če je po pogodbi o gospodarjenju s temi finančnimi instrumenti upravičena nalagati te denarne zneske v druge finančne instrumente.
(3) Borznoposredniška družba ne sme uporabljati denarnega dobroimetja strank za svoj račun ali za račun drugih strank.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena borznoposredniška družba denarni znesek, ki ga je prejela na podlagi uresničitve pravic iz lastniških vrednostnih papirjev stranke, nakaže stranki, ki je fizična oseba, v dobro njenega denarnega računa v dveh delovnih dnevih po prejemu tega zneska, razen če je po pogodbi o gospodarjenju s temi finančnimi instrumenti upravičena nalagati te denarne zneske v druge finančne instrumente.
7.2.5.2 Skrbniške storitve v zvezi s finančnimi instrumenti strank 
287. člen 
(vodenje finančnih instrumentov v centralnem depoju) 
(1) Če so finančni instrumenti stranke vpisani v centralnem depoju, jih borznoposredniška družba vodi v skladu s pravili, ki se uporabljajo za ta depo.
(2) Če pravila centralnega depoja omogočajo vodenje računov strank v njem, borznoposredniška družba stranko na to možnost izrecno opozori in ji v skladu z 251. členom tega zakona da informacije o:
1. manjšem tveganju in morebitnih višjih stroških, če se finančni instrumenti v tem centralnem depoju vodijo v imenu stranke prek računa stranke v tem depoju, in
2. večjem tveganju in morebitnih nižjih stroških, če se finančni instrumenti v tem centralnem depoju vodijo v imenu borznoposredniške družbe in za račun stranke prek računa borznoposredniške družbe v tem depoju ali prek računa poddepozitarja.
(3) Če stranka v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva, da se njeni finančni instrumenti vodijo prek njenega računa v centralnem depoju, borznoposredniška družba:
1. odpre in vodi račun stranke, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti, če je sama član tega centralnega depoja,
2. v imenu in za račun stranke zagotovi, da član centralnega depoja odpre in vodi račun stranke, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti, če sama ni član tega centralnega depoja.
288. člen 
(vodenje poddepoja finančnih instrumentov) 
(1) Če borznoposredniška družba vodi finančne instrumente strank v centralnem depoju za račun strank prek svojega računa v centralnem depoju ali prek drugega vmesnega poddepozitarja, vzpostavi in vodi poddepo teh finančnih instrumentov.
(2) Borznoposredniška družba v poddepoju za vsako vrsto finančnih instrumentov stranke vodi naslednje podatke:
1. skupno stanje posamezne vrste finančnih instrumentov, ki jih vodi v poddepoju,
2. o stranki, za račun katere vodi te finančne instrumente:
– osebno ime, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež in firmo pravne osebe,
– podatke o omejitvah razpolaganja in osebno ime, davčno številko, stalno ali začasno prebivališče zastopnikov oziroma pooblaščencev,
3. stanja in vse spremembe stanj finančnih instrumentov posamezne stranke,
4. stanja in vse spremembe stanj pravic tretjih na finančnih instrumentih posamezne stranke,
5. zneske izplačil, ki jih je opravila stranki na podlagi uresničitve pravic iz finančnih instrumentov posamezne stranke, in pravni temelj teh izplačil.
(3) Borznoposredniška družba poddepo vodi tako, da je kadarkoli mogoče preveriti:
1. vsako spremembo stanja finančnih instrumentov posamezne stranke glede količine in pravnega temelja te spremembe,
2. vsako spremembo stanja pravic tretjih na finančnih instrumentih posamezne stranke glede količine in pravnega temelja te spremembe,
3. vsako izplačilo posamezni stranki na podlagi uresničitve pravic iz finančnih instrumentov te stranke glede zneska in pravnega temelja izplačila,
4. skupno stanje finančnih instrumentov posamezne vrste, ki jih vodi v poddepoju, in primerjavo tega stanja s stanjem finančnih instrumentov borznoposredniške družbe v centralnem depoju ali vmesnem depoju drugega poddepozitarja.
(4) Borznoposredniška družba omogoči vpis in vodenje zastavne pravice in pravice do prepovedi razpolaganja v poddepoju. Borznoposredniška družba lahko v poddepoju omogoči tudi vpis in vodenje užitka ter odkupne in predkupne pravice.
(5) Finančne instrumente, vpisane v poddepo, sme stranka tudi fiduciarno prenesti na borznoposredniško družbo ali kateregakoli drugega upnika za zavarovanje obstoječih ali bodočih obveznosti stranke ali tretje osebe. Za razmerje na podlagi takega fiduciarnega prenosa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o prenosu lastninske pravice v zavarovanje, razen zahteve za sklenitev sporazuma v obliki notarskega zapisa.
(6) Borznoposredniška družba ne sme uporabljati finančnih instrumentov posamezne stranke za lasten račun ali za račun druge stranke, razen v primeru iz 2. točke prvega odstavka 239. člena tega zakona.
(7) Za vodenje poddepoja se smiselno uporabljajo določbe odseka 7.2.5.3, razen tretjega odstavka 294. člena, prvega odstavka 298. člena in 301. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega stavka tega odstavka se:
1. namesto pojma »nematerializirani vrednostni papirji« uporablja pojem »finančni instrumenti«,
2. namesto pojma »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« uporablja pojem »račun finančnih instrumentov v poddepoju«,
3. namesto pojma »centralni register« uporablja pojem »poddepo«.
(8) Za namen vodenja poddepoja po tem zakonu se podatki iz 2. točke drugega odstavka tega člena zbirajo neposredno od osebe, na katero se nanašajo.
289. člen 
(pravila poddepoja) 
(1) Borznoposredniška družba sprejme in objavi pravila poddepoja.
(2) Pravila poddepoja določajo:
1. način vodenja poddepoja in način opravljanja vpisov v poddepoju,
2. način, kako borznoposredniška družba uresničuje pravice iz finančnih instrumentov strank,
3. vsebino in način izdaje nalogov stranke ali imetnika pravice tretjega za razpolaganje s finančnimi instrumenti stranke,
4. pogostnost in način izdaje poročil o stanju finančnih instrumentov stranke in pravic tretjih na teh finančnih instrumentih,
5. vsebino in način predložitve zahteve za izpisek iz poddepoja.
(3) Borznoposredniška družba pravila poddepoja javno objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Borznoposredniška družba pravila poddepoja tri delovne dni pred njihovo objavo po prejšnjem odstavku predloži agenciji.
290. člen 
(splošni učinki vpisov v poddepo) 
(1) Z vpisom finančnih instrumentov v poddepo v dobro posamezne stranke nastane za borznoposredniške družbe v razmerju do stranke obveznost:
1. uresničevati pravice iz teh finančnih instrumentov za račun stranke,
2. da po nalogu stranke in za njen račun razpolaga s temi finančnimi instrumenti tako, da jih prenese v dobro druge osebe, ali tako, da pri njih vpiše pravico tretjega.
(2) Vpis pravice tretjega na finančnem instrumentu stranke v poddepo, ki je bil opravljen po nalogu te stranke, učinkuje v razmerju do te stranke in njenih upnikov.
(3) Z vpisom pravice tretjega na finančnem instrumentu stranke v poddepo, ki je bil opravljen po nalogu te stranke, nastanejo naslednje obveznosti borznoposredniške družbe do imetnika te pravice tretjega glede na vsebino te pravice:
1. če je imetnik pravice tretjega upravičen do donosov iz finančnega instrumenta: obveznost uresničevati te pravice iz teh finančnih instrumentov za račun imetnika pravice tretjega,
2. če je imetnik pravice tretjega upravičen prodati finančne instrumente zaradi poplačila svoje terjatve: obveznost po nalogu in za račun imetnika pravice tretjega opraviti ustrezen prenos teh finančnih instrumentov v dobro druge osebe.
(4) Učinki vpisa iz prvega do tretjega odstavka tega člena, ki je bil opravljen v dobro dobroverne osebe, nastanejo tudi, če je bil opravljen brez pravilnega naloga prejšnjega imetnika finančnih instrumentov oziroma imetnika pravice tretjega na finančnih instrumentih ali drugega veljavnega pravnega temelja.
(5) Borznoposredniška družba lahko brez posebnega naloga imetnika finančnih instrumentov ali pravice tretjega na finančnih instrumentih odpravi pomotni vpis, opravljen v dobro te osebe, če s tem niso kršene pravice dobroverne tretje osebe in pod pogojem, da je bil vpis opravljen:
1. zaradi pomote ali operativne napake in ne da bi za ta vpis obstajal pravilen nalog imetnika finančnih instrumentov oziroma imetnika pravice tretjega ali drug veljaven pravni temelj ali
2. kot pogojni vpis, pod pogojem, da bo opravljen ustrezen vpis pri vmesnem poddepozitarju ali centralnem depoju, in tak ustrezni vpis ni bil opravljen ali je bil pozneje razveljavljen.
(6) Drugi do peti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vpis pravic tretjih in za vpis drugih pravnih dejstev na podlagi odločb pristojnih državnih organov.
291. člen 
(izročitev finančnih instrumentov, vpisanih v poddepo, stranki) 
(1) Stranka, v dobro katere so v poddepoju vpisani finančni instrumenti določene vrste, lahko od borznoposredniške družbe kadarkoli zahteva, da ji izroči naslednjo količino teh finančnih instrumentov:
1. pri primanjkljajih v poddepoju: količino, ki ustreza deležu te stranke pri tej vrsti finančnih instrumentov iz drugega odstavka 293. člena tega zakona,
2. če primanjkljajev v poddepoju ni: količino, ki ustreza stanju te vrste finančnih instrumentov, vpisanih v njeno dobro v poddepoju.
(2) Borznoposredniška družba stranki izroči finančne instrumente iz prejšnjega odstavka na stroške stranke, in sicer če so v centralnem depoju teh finančnih instrumentov ti finančni instrumenti:
1. vpisani v dobro računa borznoposredniške družbe: tako, da v skladu z zahtevo stranke zagotovi odprtje računa stranke in prenos finančnih instrumentov stranke v dobro tega računa stranke, če je taka izročitev po pravu, ki se uporablja za ta centralni depo, dovoljena in mogoča,
2. vpisani v dobro računa vmesnega poddepozitarja, ki ga v imenu borznoposredniške družbe vodi ta vmesni poddepozitar: tako, da v skladu z zahtevo stranke zagotovi, da ta poddepozitar prenese finančne instrumente stranke v dobro računa stranke pri tem ali drugem poddepozitarju, če je prenos, kakršnega zahteva stranka, dovoljen in mogoč.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne izključujeta uporabe posebnih pravil o razpolaganju s finančnimi instrumenti investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in kritnih skladov zavarovalnic.
292. člen 
(učinki vpisov v poddepo glede na upnike) 
(1) Vpis finančnih instrumentov v poddepo v dobro posamezne stranke učinkuje v razmerju do njenih upnikov in do upnikov borznoposredniške družbe tako, da se ti finančni instrumenti štejejo za premoženje stranke.
(2) Upniki borznoposredniške družbe za izterjavo svojih terjatev do borznoposredniške družbe niti v njenem stečaju ne morejo s prisilnimi ukrepi segati na finančne instrumente, vpisane v dobro strank v poddepoju finančnih instrumentov strank.
(3) V primeru stečaja borznoposredniške družbe finančni instrumenti, vpisani v dobro strank v poddepoju, ne spadajo v stečajno maso borznoposredniške družbe in vsaka stranka lahko zahteva, da se iz stečajne mase borznoposredniške družbe izloči in se ji na način iz drugega odstavka 291. člena tega zakona izroči količina posameznih vrst finančnih instrumentov iz prvega odstavka 291. člena tega zakona.
293. člen 
(primanjkljaji v poddepoju) 
(1) Če je stanje finančnih instrumentov na računu borznoposredniške družbe v centralnem depoju ali drugem vmesnem poddepoju, prek katerega borznoposredniška družba vodi finančne instrumente strank, manjše od skupnega stanja teh finančnih instrumentov, vpisanih v poddepoju, ki ga vodi borznoposredniška družba, borznoposredniška družba v razmerju do svojih strank odgovarja za ta primanjkljaj, ne glede na to, ali v razmerju med borznoposredniško družbo in katerimkoli vmesnim poddepozitarjem ali centralnim depozitarjem za ta primanjkljaj odgovarja borznoposredniška družba ali drug vmesni poddepozitar oziroma centralni depozitar.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko posamezna stranka od borznoposredniške družbe zahteva samo izročitev količine finančnih instrumentov, ki ustreza deležu razmerja med:
1. stanjem finančnih instrumentov, vpisanih v poddepoju finančnih instrumentov v dobro te stranke, in
2. skupnim stanjem finančnih instrumentov, vpisanih v poddepoju v dobro vseh strank.
(3) Poleg izročitve količine finančnih instrumentov iz prejšnjega odstavka ima stranka od borznoposredniške družbe tudi pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi primanjkljaja finančnih instrumentov.
(4) Borznoposredniška družba lahko s pogodbo svojo odgovornost za primanjkljaj v poddepoju, za katerega odgovarja drug vmesni poddepozitar oziroma centralni depozitar, omeji ali izključi. V tem primeru borznoposredniška družba za račun stranke ter na njene stroške uveljavi ustrezne odškodninske in druge zahtevke v razmerju do odgovorne osebe ali pa te zahtevke prenese na stranko na zahtevo stranke.
7.2.5.3 Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register 
294. člen 
(pogodba o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev) 
(1) Pogodba o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev je pogodba, s katero se borznoposredniška družba zaveže, da bo v centralnem registru odprla račun nematerializiranih vrednostnih papirjev in na njem v imenu in za račun stranke vodila stanja vrednostnih papirjev stranke ter vnašala naloge stranke o razpolaganju s temi vrednostnimi papirji, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.
(2) Pred odprtjem računa posamezne stranke borznoposredniška družba z njo sklene splošno pogodbo o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v pisni obliki.
(3) Borznoposredniška družba vodi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev in vnaša naloge za prenos med računi oziroma za vpis ali izbris pravic tretjih na teh vrednostnih papirjih v skladu z zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje ter pravili in navodili CDD, ki urejajo vodenje centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
295. člen 
(hišni račun) 
(1) Borznoposredniška družba vse nematerializirane vrednostne papirje, katerih imetnik je, vodi na posebnem računu nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: hišni račun).
(2) Borznoposredniška družba na hišni račun ne sme prenesti vrednostnih papirjev, katerih imetniki so stranke ali jih je pridobila za račun stranke, razen če za tak prenos obstaja veljavni pravni temelj.
(3) Borznoposredniška družba vrednostnih papirjev, katerih imetnik je, ne sme voditi na računu stranke, ki ga vodi sama.
(4) Borznoposredniška družba lahko vodi enega ali več hišnih računov.
296. člen 
(računi strank in račun gospodarjenja) 
(1) Borznoposredniška družba nematerializirane vrednostne papirje posamezne stranke vodi na računu nematerializiranih vrednostnih papirjev te stranke (v nadaljnjem besedilu: račun stranke).
(2) Če borznoposredniška družba za posamezno stranko opravlja storitve gospodarjenja z njenimi finančnimi instrumenti, nematerializirane vrednostne papirje, ki so predmet gospodarjenja, vodi na posebnem računu nematerializiranih vrednostnih papirjev te stranke (v nadaljnjem besedilu: račun gospodarjenja).
(3) Borznoposredniška družba prek računa gospodarjenja opravlja vse prenose vrednostnih papirjev, ki jih kupuje in prodaja za račun stranke na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finančnimi instrumenti.
(4) Borznoposredniška družba na zahtevo stranke nematerializirane vrednostne papirje te stranke vodi na fiduciarnem računu, če ima ta stranka položaj notarja, odvetnika, skrbnika zapuščine, skrbnika za posebne primere, upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ali druge osebe, ki opravlja skrbniške storitve v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica.
(5) Fiduciarni račun iz prejšnjega odstavka je vrsta računa stranke, katerega imetnik:
1. je zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v dobro tega računa,
2. pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v dobro tega računa, ne izvršuje zase, temveč za račun ene ali več drugih oseb.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko borznoposredniška družba vodi na fiduciarnem računu, katerega zakoniti imetnik je sama, naslednje nematerializirane vrednostne papirje, pravice iz katerih uresničuje za račun ene ali več svojih strank:
1. nematerializirane vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, in
2. nematerializirane vrednostne papirje, katerih izdajatelj je druga oseba, če sta v zvezi s temi nematerializiranimi vrednostnimi papirji izpolnjena naslednja pogoja:
– ti nematerializirani vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali MTF v državi članici ali tretji državi in
– poravnava poslov, sklenjenih na organiziranem trgu ali v MTF iz prejšnje alineje se ne opravlja prek poravnalnega sistema, ki ga upravlja CDD.
(7) Borznoposredniška družba za nematerializirane vrednostne papirje, ki jih vodi na svojem fiduciarnem računu iz prejšnjega odstavka, vodi poddepo.
(8) Za poddepo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 288. do 293. člen tega zakona.
(9) Borznoposredniška družba lahko vodi enega ali več fiduciarnih računov iz šestega odstavka tega člena.
(10) Odvetnik, notar ali odvetniška družba ne sme voditi nematerializiranih vrednostnih papirjev stranke na fiduciarnem računu, kadar je predmet ali podlaga pogodbe, na podlagi katere bi se nematerializirani vrednostni papirji vodili na fiduciarnem računu, le vodenje teh nematerializiranih vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu. Odvetnik, notar ali odvetniška družba ne krši prepovedi iz prejšnjega stavka, če se nematerializirani vrednostni papirji vodijo na fiduciarnem računu zaradi izvedbe posla nakupa ali prodaje, ki je skupen več imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev, ali drugih pravnih postopkov in se nematerializirani vrednostni papirji ne vodijo na fiduciarnem računu več kot 12 mesecev, s soglasjem agencije pa tudi daljše obdobje, če odvetnik, notar ali odvetniška družba izkaže verjetnost, da je tako daljše vodenje potrebno zaradi izpolnitve pogojev za izvedbo poslov nakupa ali prodaje ali vodenja ali zaradi predvidenega daljšega trajanja pravnih postopkov.
297. člen 
(odprtje računa stranke) 
Borznoposredniška družba pred vnosom novega računa nematerializiranih vrednostnih papirjev stranke v centralni register (v nadaljnjem besedilu: odprtje računa stranke) na zanesljiv način preveri identiteto stranke.
298. člen 
(vodenje računov strank) 
(1) Borznoposredniška družba ne sme vnesti naloga stranke za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na račun drugega imetnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos med računi različnih imetnikov) oziroma naloga za vpis pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je stranka (v nadaljnjem besedilu: nalog za vpis pravic tretjih), brez ustreznega pisnega naloga te stranke.
(2) Kadar izdaja nalog pooblaščenec stranke, sme borznoposredniška družba opraviti ustrezen vnos iz prejšnjega odstavka samo, če pooblaščenec predloži notarsko overjeno pooblastilo stranke ali če imetnik osebno pri borznoposredniški družbi pooblasti neko osebo za razpolaganje z vrednostnimi papirji na njegovem računu.
299. člen 
(nalogi za prenos) 
(1) Borznoposredniška družba pred vnosom naloga imetnika za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev v dobro računa istega ali drugega imetnika v centralni register na zanesljiv način preveri identiteto nalogodajalca.
(2) Šteje se, da naročilo stranke za prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu vsebuje tudi nalog za njihov prenos z računa stranke zaradi izpolnitve obveznosti iz borznega posla, ki ga je borznoposredniška družba sklenila za račun stranke zaradi izvršitve tega naročila.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja pri vnosu nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa stranke, ki jih borznoposredniška družba vnaša pri opravljanju storitev gospodarjenja s temi vrednostnimi papirji stranke.
300. člen 
(vrstni red vnašanja nalogov za prenos) 
Borznoposredniška družba vnaša naloge za prenos z računa posameznega imetnika ali za vpis pravic tretjih na vrednostnih papirjih tega imetnika po vrstnem redu prejema popolnih nalogov za prenos s tega računa oziroma nalogov za vpis pravic tretjih pri tem računu.
301. člen 
(oblika izpiskov) 
Izpiske stanja ali prometa na računih borznoposredniška družba izdaja z izpisom podatkov, ki jih prejme iz informacijskega sistema vodenja centralnega registra.
302. člen 
(izpisek o opravljenem prenosu) 
(1) Borznoposredniška družba na zahtevo stranke naslednji delovni dan po prejemu zahteve izda izpisek prometa na računu te stranke za zahtevano obdobje in novega stanja na dan izdaje izpiska.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za izpisek imetniku pravice tretjega o stanju in prometu na podračunu, pri katerem je ta pravica vpisana.
7.2.5.4 Zbirna hramba vrednostnih papirjev, izdanih kot pisnih listin 
303. člen 
(uporaba pravil o poddepoju) 
(1) Borznoposredniška družba vrednostne papirje strank, izdanih kot pisne listine, ki jih hrani za stranke, hrani kot zbirno hrambo, če gre za:
1. prinosniške vrednostne papirje ali
2. imenske ali ordrske vrednostne papirje, ki se glasijo na borznoposredniško družbo.
(2) Za zbirno hrambo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 288. do 293. člen tega zakona in splošna pravila obligacijskega prava o mešanju nadomestnih stvari pri skladiščni pogodbi.
304. člen 
(pogodba o zbirni hrambi vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine) 
Pogodba o zbirni hrambi vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine, se sklene v pisni obliki.
305. člen 
(potrdilo o pologu oziroma dvigu) 
(1) Borznoposredniška družba stranki ob vsakem pologu ali dvigu vrednostnih papirjev, ki so v zbirni hrambi pri borznoposredniški družbi, izda potrdilo o pologu oziroma dvigu.
(2) Borznoposredniška družba stranki izda potrdilo o pologu tudi kadar ji vrednostne papirje, ki so v zbirni hrambi pri borznoposredniški družbi, izroči druga oseba za račun stranke.
306. člen 
(knjiga pologov in dvigov) 
(1) Borznoposredniška družba vodi knjigo pologov in dvigov, v katero vpisuje vse pologe in dvige vrednostnih papirjev po kronološkem zaporedju.
(2) V knjigo pologov in dvigov se vpisujejo tudi podatki o prejemu ali odtujitvi vrednostnih papirjev, ki so v zbirni hrambi pri borznoposredniški družbi in katerih imetnik je borznoposredniška družba sama.
7.2.5.5 Vodenje denarnega dobroimetja strank 
307. člen 
(poseben denarni račun denarnega dobroimetja strank) 
(1) Borznoposredniška družba pri banki odpre poseben denarni račun, prek katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov, ki jih je sklenila za račun strank, ter vodi denarno dobroimetje strank (v nadaljnjem besedilu: denarni račun strank).
(2) Borznoposredniška družba prek posebnega denarnega računa strank ne sme sprejemati vplačil in opravljati izplačil iz poslov, ki jih je sklenila za svoj račun.
(3) Ne glede na določbe drugega zakona ima denarni račun strank iz prvega odstavka tega člena položaj fiduciarnega računa, na katerega upniki borznoposredniške družbe z izvršilnimi ukrepi ali z ukrepi zavarovanja ne morejo posegati. V primeru stečaja oziroma drugega postopka zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti borznoposredniške družbe, ki je imetnik računa, ali banke, ki vodi fiduciarni račun, je dobroimetje na tem računu izločeno iz stečajne mase borznoposredniške družbe oziroma banke oziroma iz učinkovanja ukrepov zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti.
308. člen 
(evidenca v zvezi z denarnim računom strank) 
Borznoposredniška družba v zvezi z vsakim denarnim računom strank vodi evidenco.
309. člen 
(smiselna uporaba pravila o poddepoju) 
(1) Za denarni račun strank in evidenco v zvezi z njim se smiselno uporabljajo 1. in 2. točka drugega odstavka, 1. do 3. točka tretjega odstavka ter druga alineja 1. točke četrtega odstavka 288. člena, 290. člen, prvi odstavek 291. člena, 292. člen ter prvi in drugi odstavek 293. člena tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi pravil o poddepoju za denarni račun strank in evidenco v zvezi z denarnim računom strank se:
1. namesto pojma »finančni instrumenti« uporablja pojem »denarno dobroimetje«,
2. namesto besedila »izročitev finančnega instrumenta stranki« uporablja besedilo »prenos denarnega dobroimetja v dobro denarnega računa stranke«,
3. upošteva, da je od pravic tretjega na denarnem dobroimetju stranke, vpisanem v dobro podračuna te stranke v evidenci denarnega računa strank, mogoče ustanoviti le zastavno pravico, ki se nanaša na vsakokratno stanje denarnega dobroimetja na tem podračunu.
7.2.6 Varovanje zaupnih podatkov o stranki
310. člen 
(zaupni podatki) 
Borznoposredniška družba kot zaupne varuje vse podatke, vključno z osebnimi podatki, ki jih potrebuje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobila te podatke.
311. člen 
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov) 
(1) Člani organov borznoposredniške družbe, delničarji ali družbeniki borznoposredniške družbe, delavci borznoposredniške družbe ali druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v borznoposredniški družbi ali pri opravljanju storitev zanjo kakorkoli dostopni zaupni podatki iz 310. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja:
1. če stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
2. če te podatke potrebuje agencija oziroma drug nadzorni organ zaradi nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
3. ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z 10. poglavjem tega zakona ali v skladu z ZFK,
4. v drugih primerih, določenih z zakonom.
312. člen 
(uporaba zaupnih podatkov) 
Agencija ali drugi organi in osebe smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka 311. člena tega zakona, vključno z osebnimi podatki, uporabiti izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa zakon.
313. člen 
(ukrepi za varovanje zaupnih podatkov) 
(1) Borznoposredniška družba organizira poslovanje tako, da je zagotovljeno učinkovito varovanje zaupnih podatkov iz 310. člena tega zakona in varovanje pred njihovo morebitno zlorabo.
(2) Borznoposredniška družba tekoče sestavlja seznam vrednostnih papirjev, v zvezi z izdajo ali izdajateljem, glede katerih je pridobila zaupne podatke ali podatke, ki imajo značilnost notranje informacije iz Uredbe 596/2014/EU. Z vsebino seznama so seznanjeni vsi borzni posredniki in druge osebe, ki za borznoposredniško družbo opravljajo posle v zvezi z investicijskimi storitvami in posli.
(3) Borznoposredniška družba vodi evidenco o vseh poslih z vrednostnimi papirji, uvrščenimi na seznam iz prejšnjega odstavka, ki jih je sklenila:
1. oseba, ki ima položaj člana njenega organa vodenja ali nadzora,
2. oseba, ki je zaposlena pri borznoposredniški družbi, ali druga oseba, ki so ji v zvezi z njenim delom pri borznoposredniški družbi ali pri opravljanju storitev zanjo kakorkoli dostopni zaupni podatki iz 246. člena tega zakona,
3. ožji družinski član osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka,
4. družba, ki je podrejena osebi iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka.
(4) Borznoposredniška družba vzpostavi sistem rednega poročanja o poslih iz prejšnjega odstavka in izvaja ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo redno vodenje evidence o teh poslih.
(5) Borznoposredniška družba v evidenci iz tretjega odstavka tega člena vodi naslednje podatke:
1. osebno ime, EMŠO ali drug enolični identifikator, kot je na primer določen v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU, davčno številko in stalno ali začasno bivališče fizične osebe, ali
2. firmo, sedež, enolično mednarodno identifikacijsko številko pravne osebe udeleženke v finančnih transakcijah (LEI koda) in davčno številko pravne osebe.
7.3 Obveznosti borznoposredniških družb glede preglednosti in celovitosti trga
7.3.1 Splošna pravila
314. člen 
(načelo zagotavljanja celovitosti trga) 
Borznoposredniška družba pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga.
7.3.2 Posebna pravila za MTF in OTF
315. člen 
(dodatne organizacijske zahteve za upravljanje MTF in OTF) 
(1) Upravljavec MTF ali OTF poleg organizacijskih zahtev, določenih v oddelku 7.1 tega zakona, izpolnjuje tudi organizacijske zahteve, določene v tem pododdelku.
(2) Upravljavec MTF ali OTF vzpostavi in uresničuje ustrezne ukrepe za pravilno upravljanje tehničnih operacij trgovalnega sistema, vključno z zagotovitvijo načrta neprekinjenega in rednega delovanja trgovalnega sistema, ki bo zagotovil delovanje sistema v primeru povečanih tveganj ali napak v sistemu.
(3) MTF ali OTF ima vsaj tri dejansko aktivne člane ali udeležence, od katerih vsak lahko sodeluje z vsemi ostalimi pri oblikovanju cen.
316. člen 
(pravila MTF in OTF) 
(1) Upravljavec MTF ali OTF določi, objavi, vzdržuje in izvaja:
1. pregledna in vnaprej določena pravila in postopke za pošteno in urejeno trgovanje v MTF ali OTF,
2. objektivna merila in zahteve za učinkovito izvrševanje naročil v MTF ali OTF,
3. pregledna pravila glede meril za določitev finančnih instrumentov, s katerimi se lahko trguje v MTF ali OTF,
4. pregledna in nediskriminatorna pravila o dostopu do MTF ali OTF.
(2) Za pravila iz 4. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi odstavek 410. člena ter 1. in 2. točka prvega odstavka in drugi odstavek 411. člena tega zakona.
(3) Upravljavec MTF ali OTF posluje v skladu s 374. do 377. členom, drugim odstavkom 382. člena, drugim in petim odstavkom 386. člena tega zakona ter vzpostavi in uresničuje sisteme in postopke za ta namen.
317. člen 
(razkritje informacij o MTF in OTF) 
Upravljavec MTF ali OTF zagotovi, da so javno dostopne zadostne informacije, ki omogočajo uporabnikom MTF ali OTF oblikovanje investicijske presoje ob upoštevanju značilnosti uporabnikov sistema in vrst finančnih instrumentov, s katerimi se trguje v sistemu.
318. člen 
(upravljanje nasprotij interesov) 
Upravljavec MTF ali OTF vzpostavi in uresničuje ustrezne ukrepe za ugotavljanje in upravljanje morebitnih negativnih posledic za upravljanja trgovalnega sistema ali za člane, udeležence ali uporabnike tega sistema, ki bi izhajali iz nasprotij med interesi MTF, OTF, njihovih lastnikov ali lastnikov upravljavcev MTF ali OTF in pravilnim upravljanjem trgovalnega sistema.
319. člen 
(zahteve nadzornih organov) 
(1) Ne glede na določbe 324. člena tega zakona o OTF upravljavec MTF ali OTF na zahtevo agencije tej pošlje natančen opis delovanja MTF ali OTF, vključno z morebitnimi povezavami z organiziranim trgom, MTF, OTF ali sistematičnim internalizatorjem, ki je v lasti istega upravljavca MTF ali OTF, ter seznam članov oziroma udeležencev tega sistema.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka agencija pošlje ESMA, kadar ta to zahteva.
(3) Agencija pošlje ESMA informacijo o vsakem izdanem dovoljenju za upravljanje MTF ali OTF.
320. člen 
(izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih v MTF) 
(1) Upravljavec MTF ali OTF uporabnike tega sistema jasno seznani z njihovimi odgovornostmi za izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih v tem sistemu.
(2) Upravljavec MTF ali OTF zagotovi ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo učinkovito izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih v tem sistemu.
(3) Upravljavec MTF lahko zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka glede izpolnjevanja obveznosti iz vseh ali posameznih poslov, sklenjenih v tem sistemu, vstopi v ustrezna pravna razmerja s CNS ali klirinškimi družbami in poravnalnimi sistemi drugih držav članic.
(4) Agencija ne sme nasprotovati izbiri CNS ali klirinške družbe in poravnalnega sistema iz prejšnjega odstavka, razen če je to očitno nujno za zagotovitev normalnega delovanja MTF ob upoštevanju zahtev za poravnalne sisteme, določenih v 449. členu tega zakona.
(5) Da se agencija izogne nepotrebnemu podvajanju nadzora, glede nadzora nad CNS ali klirinškimi družbami in poravnalnimi sistemi drugih držav članic iz tretjega odstavka tega člena upošteva nadzor nad temi osebami, ki ga opravlja centralna banka teh držav članic ali drug njihov nadzorni organ, pristojen in odgovoren za nadzor nad klirinškimi in poravnalnimi sistemi.
321. člen 
(obveznosti izdajateljev finančnih instrumentov) 
(1) Če je v MTF ali OTF uvrščen prenosljiv vrednostni papir, s katerim se trguje tudi na organiziranem trgu, brez soglasja njegovega izdajatelja, se za tega izdajatelja v razmerju do tega MTF ali OTF ne uporabljajo pravila o obveznostih glede stalnega ali občasnega razkrivanja informacij.
(2) Določba pravil MTF ali OTF, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom, nima pravnega učinka.
322. člen 
(obveznosti glede začasnega ali trajnega umika finančnega instrumenta iz trgovanja v MTF ali OTF) 
(1) Upravljavec MTF ali OTF začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom ali trajno umakne finančni instrument iz trgovanja v svojem sistemu, če je ustavitev ali prepoved trgovanja kot nadzorni ukrep odredila agencija ali drug nadzorni organ države članice izdajatelja tega finančnega instrumenta.
(2) Upravljavec MTF ali OTF lahko začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom ali trajno umakne finančni instrument iz trgovanja v svojem sistemu, če ta finančni instrument ne izpolnjuje več zahtev za trgovanje v takšnem sistemu, razen če bi tak ukrep lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(3) Upravljavec MTF ali OTF v primeru iz prejšnjega odstavka uporabi, ob upoštevanju delegiranega akta Evropske komisije, izdanega na podlagi drugega odstavka 32. člena Direktive 2014/65/EU, enak ukrep za izvedene finančne instrumente iz 4. do 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki se nanašajo na finančni instrument, ki je predmet ustavitve ali umika iz trgovanja, da bi se zagotovil cilj, zaradi katerega je bil finančni instrument predmet ustavitve ali umika iz trgovanja.
(4) Upravljavec MTF ali OTF ob upoštevanju izvedbenega akta Evropske komisije, izdanega na podlagi tretjega odstavka 32. člena Direktive 2014/65/EU, agencijo takoj obvesti o vsaki začasni ustavitvi trgovanja in vsakem umiku iz trgovanja za vsak finančni instrument ali izvedeni finančni instrument, ki se nanaša na ta finančni instrument, ter informacijo o tem javno objavi na svojih spletnih straneh.
(5) Agencija v primeru iz drugega ali tretjega odstavka tega člena od vseh drugih mest trgovanja in sistematičnih internalizatorjev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki trgujejo z enakim finančnim ali izvedenim finančnim instrumentom, zahteva, da začasno ustavijo trgovanje oziroma umaknejo iz trgovanja zadevni finančni ali izvedeni finančni instrument v svojem sistemu, če je tak ukrep posledica suma kršitev predpisov o zlorabah trga, prevzemov javnih družb ali nerazkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, kot je določeno v 7. in 17. členu Uredbe 596/2014/EU, razen če bi tak ukrep lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(6) Ukrep iz prejšnjega odstavka agencija nemudoma sporoči ESMA in nadzornim organom drugih držav članic.
(7) Če agencija prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka od pristojnega organa druge države članice, agencija od vseh mest trgovanja in sistematičnih internalizatorjev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki trgujejo z enakim finančnim ali izvedenim finančnim instrumentom, zahteva, da začasno ustavijo trgovanje ali umaknejo iz trgovanja zadevni finančni ali izvedeni finančni instrument v svojem sistemu, če je tak ukrep posledica suma kršitev predpisov o zlorabah trga, prevzemov javnih družb ali nerazkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, kot je določeno v 7. in 17. členu Uredbe 596/2014/EU, razen če bi tak ukrep lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(8) Agencija sporoči ESMA in nadzornim organom drugih držav članic svojo odločitev, ki jo je sprejela na podlagi prejšnjega odstavka, vključno z obrazložitvijo, če ni sprejela enakega ukrepa kot nadzorni organ druge države članice.
(9) Ta člen se smiselno uporablja tudi, kadar je bila začasna ustavitev trgovanja ali umik finančnega instrumenta iz trgovanja umaknjen.
323. člen 
(posebne zahteve za MTF) 
(1) Upravljavec MTF poleg zahtev iz oddelka 7.1 in pododdelka 7.3.2 tega zakona določi pravila za izvrševanje naročil v trgovalnem sistemu, ki ne omogočajo diskrecije glede izvrševanja naročil.
(2) Za pravila iz 4. točke prvega odstavka 316. člena tega zakona o dostopu do MTF se smiselno uporablja 411. člen tega zakona.
(3) Upravljavec MTF vzpostavi in uresničuje ustrezne ukrepe za:
1. ustrezno obvladovanje tveganj, katerim je izpostavljen,
2. zaznavanje vseh pomembnih operativnih tveganj,
3. učinkovito blaženje tveganj, katerim je izpostavljen,
4. učinkovito in pravočasno zaključevanje poslov, izvršenih na MTF,
5. zagotavljanje zadostnih finančnih virov, ki omogočajo njegovo pravilno delovanje, ob upoštevanju narave in obsega poslov, sklenjenih na MTF, in obsega in stopnje tveganj, ki jim je izpostavljen. Zadostni finančni viri morajo biti zagotovljeni tako v času pridobivanja dovoljenja za upravljanje MTF kot ves čas upravljanja MTF.
(4) Za posle, sklenjene v skladu s pravili MTF med člani ali udeleženci tega sistema ali med tem sistemom in njegovimi člani ali udeleženci, se ne uporablja oddelek 7.2 tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek člani ali udeleženci MTF, če pri sklepanju poslov za račun svojih strank izvršujejo naročila strank v tem sistemu, ravnajo v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona.
(5) Upravljavec MTF ne sme izvrševati naročil strank v breme lastnega kapitala ali uporabiti tehnike trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo.
324. člen 
(posebne zahteve za OTF) 
(1) Upravljavec OTF ne sme izvrševati naročil strank v tem sistemu v breme lastnega kapitala ali kapitala drugega subjekta, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot upravljavec OTF.
(2) Upravljavec OTF lahko uporabi tehniko trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo pri poslih z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, emisijskimi kuponi in nekaterimi izvedenimi finančnimi instrumenti, če stranka soglaša z uporabo te tehnike.
(3) Upravljavec OTF tehnike trgovanja iz prejšnjega odstavka ne sme uporabiti pri izvrševanju naročil strank v OTF z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki spadajo v razred izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost kliringa v skladu s 5. členom Uredbe 648/2012/EU.
(4) Upravljavec OTF upošteva opredelitev trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo, kot jo določa prvi odstavek 15. člena tega zakona.
(5) Upravljavec OTF lahko poleg tehnike trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo trguje za lasten račun samo z državnimi dolžniškimi instrumenti, če za te instrumente ne obstaja likviden trg.
(6) Upravljanje OTF in opravljanje storitve sistematičnega internalizatorja znotraj istega pravnega subjekta ni dovoljeno. OTF se ne sme povezati s sistematičnim internalizatorjem na način, ki bi omogočil, da bi se naročila v OTF in naročila ali ponudbe v sistematičnem internalizatorju lahko povezovala. OTF se ne sme povezati niti z drugim OTF na način, ki bi omogočil povezovanje naročil različnih OTF.
(7) V sistemu OTF lahko druga borznoposredniška družba ali investicijsko podjetje vzpostavi neodvisno vzdrževanje trga. Vzdrževanje trga ni neodvisno, če je vzdrževalec trga tesno povezan z upravljavcem OTF.
(8) Upravljavec OTF naročila v OTF izvršuje diskrecijsko.
(9) Upravljavec OTF lahko uveljavlja diskrecijsko pravico kadar odloča:
1. o uvrstitvi ali umiku naročila iz sistema OTF, oziroma
2. da določenega naročila stranke ne poveže z drugim naročili, ki so v določenem trenutku že v sistemu OTF, pod pogojem, da upošteva specifična navodila, ki jih je podala stranka za to naročilo, in izpolnjuje zahteve iz 267. člena tega zakona.
(10) V primeru sistema, ki povezuje naročila strank, se upravljavec OTF odloči, ali, kdaj in koliko naročil bo v sistemu povezal. Ne glede na peti odstavek tega člena in v skladu s prvim do četrtim ter šestim in sedmim odstavkom tega člena lahko upravljavec OTF, ki ureja posle z nelastniškimi vrednostnimi papirji, omogoči pogajanja med strankami s ciljem združevanja potencialno skladnih trgovskih interesov.
(11) Osmi do deseti odstavek tega člena se uporablja ne glede na 267. člen in ostale določbe pododdelka 7.3.2 tega zakona.
(12) Upravljavec OTF agenciji na njeno zahtevo, v postopku pridobivanja dovoljenja za upravljanje OTF ali kadarkoli pozneje, poda podrobna pojasnila:
1. zakaj OTF ne izpolnjuje zahtev oziroma ne deluje kot organizirani trg, MTF ali sistematični internalizator,
2. kako se bo izvajala diskrecija iz devetega odstavka tega člena, zlasti kdaj se naročilo lahko umakne iz sistema ter kako se bodo naročila strank naročila strank povezovala znotraj OTF, in
3. o uporabi tehnike trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo.
(14) Agencija nadzoruje trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo, ki ga izvaja upravljavec OTF, da je uporaba te tehnike stalno skladna z njeno opredelitvijo, kot jo določa prvi odstavek 15. člena tega zakona, in da ne prihaja do konflikta interesov med upravljavcem OTF in njegovimi strankami.
(15) Za posle, sklenjene v OTF, se smiselno uporablja oddelek 7.2 tega zakona.
325. člen 
(spremljanje skladnosti ravnanja s pravili MTF in OTF) 
(1) Upravljavec MTF ali OTF vzpostavi in vzdržuje učinkovite ukrepe in postopke za redno spremljanje skladnosti ravnanja članov, udeležencev ali uporabnikov tega sistema z njegovimi pravili.
(2) Upravljavec MTF ali OTF spremlja poslana naročila, vključno s preklicanimi, in izvršene posle, ki jih sklepajo člani, udeleženci ali uporabniki v tem MTF ali OTF, zaradi odkrivanja kršitev pravil tega sistema, neurejenih pogojev trgovanja ali ravnanj, ki imajo značilnosti zlorabe trga, kot jih določa Uredba 596/2014/EU, ali motenj v sistemu v zvezi s posameznim finančnim instrumentom. Upravljavec MTF ali OTF zagotovi, da učinkovito spremlja delovanje sistema iz prejšnjega stavka.
(3) Upravljavec MTF ali OTF agenciji poroča o pomembnih kršitvah pravil MTF ali OTF, neurejenih pogojih trgovanja in ravnanjih, ki imajo značilnosti zlorabe trga, kot jih določa Uredba 596/2014/EU, ali motenj v sistemu v zvezi s posameznim finančnim instrumentom.
(4) Upravljavec MTF ali OTF agenciji, nadzornemu organu druge države članice, pristojnemu za nadzor nad zlorabami trga, kot jih določa Uredba 596/2014/EU, ali drugemu organu, pristojnemu za odkrivanje ali pregon dejanj, ki pomenijo zlorabo trga, na njegovo zahtevo brez nepotrebnega odlašanja da vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v zvezi z zlorabami trga, ter mu zagotovi celovito pomoč pri preiskavi in pregonu zlorabe trga, storjene v MTF ali OTF ali z uporabo MTF ali OTF.
(5) Agencija informacije iz tretjega odstavka tega člena pošlje ESMA in nadzornim organom drugih držav članic. Če gre za ravnanja, ki imajo značilnosti zlorabe trga, agencija poročanje opravi šele, ko je prepričana, da gre za takšno ravnanje
326. člen 
(registracija razvojnega trga MSP) 
(1) Upravljavec MTF s sedežem v Republiki Sloveniji lahko pri agenciji vloži zahtevo, da se MTF registrira kot razvojni trg MSP.
(2) Agencija registrira MTF kot razvojni trg MSP, če iz zahteve iz prejšnjega odstavka izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(3) Razvojni trg MSP lahko postane MTF, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. v času registracije razvojnega trga MSP in vsako koledarsko leto po tem vsaj 50 % izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na MTF, predstavljajo mala in srednja podjetja, kot jih določa drugi odstavek 31. člena tega zakona,
2. sprejme ustrezna merila za sprejem v trgovanje in nadaljnje trgovanje s finančnimi instrumenti izdajateljev na tem trgu,
3. ob sprejemu v trgovanje so javno dostopne zadostne informacije, ki omogočajo vlagateljem oblikovanje investicijske presoje o naložbi v finančni instrument. Te informacije so na voljo v obliki uvrstitvenega dokumenta ali v obliki prospekta, če so izpolnjeni pogoji za objavo prospekta iz 2. poglavja tega zakona in se finančni instrument uvršča v trgovanje v povezavi z izdajo prospekta,
4. zagotovljeno je zadostno redno finančno poročanje, kot na primer letno revidirano finančno poročilo, s strani izdajatelja ali druge osebe za izdajatelja,
5. izdajatelji na tem MTF kot jih določa 21. točka, osebe, ki v izdajateljih opravljajo poslovodne naloge kot jih določa 25. točka, in osebe, ki so z njimi tesno povezane, kot jih določa 26. točka prvega odstavka 3. člena Uredbe 596/2014/EU, izvršujejo obveznosti, kot jih določa Uredba 596/2014/EU,
6. informacije o izdajateljih na tem MTF, ki jih predpisujejo predpisi, se hranijo in javno objavljajo,
7. MTF ima učinkovite sisteme in ukrepe, ki preprečujejo in zaznavajo zlorabe trga na tem trgu v skladu z Uredbo 596/2014/EU.
(4) Pogoji iz prejšnjega odstavka ne vplivajo na druge obveznosti upravljavca MTF, ki jih ima v skladu s tem zakonom, niti mu ne preprečujejo, da za svoj sistem ne postavi dodatnih pogojev.
(5) Agencija MTF s sedežem v Republiki Sloveniji odvzame registracijo razvojnega trga MSP, če:
1. to zahteva upravljavec MTF,
2. ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Agencija o registraciji razvojnega trga MSP in odvzemu registracije nemudoma obvesti ESMA.
(7) Finančni instrument izdajatelja, ki je sprejet v trgovanje na razvojnem trgu MSP, se lahko v trgovanje na drugem razvojnem trgu MSP uvrsti le, če je bil izdajatelj o tem obveščen in temu ni nasprotoval. V tem primeru izdajatelj do drugega razvojnega trga MSP nima nobenih obveznosti.
7.3.3 Obveznosti sistematičnih internalizatorjev glede objave zavezujočih ponudb
327. člen 
(pravila sprejemanja in izvrševanja naročil strank) 
Sistematični internalizator v splošnih pogojih poslovanja določi pravila sprejemanja in izvrševanja naročil strank, s katerimi uredi tudi politiko in način objavljanja svojih zavezujočih ponudb tako, da ustrezno upošteva profesionalno oziroma neprofesionalno naravo strank in da vključuje najmanj:
1. sredstva in način razkritja oziroma objave zavezujočih ponudb,
2. standarde in pogoje ter način dostopa do svojih zavezujočih ponudb, vključno z jasnimi merili dostopa,
3. pogoje, okoliščine in način oblikovanja, sprememb in umika zavezujočih ponudb,
4. politiko omejevanja poslov, sklenjenih na podlagi njegovih zavezujočih ponudb.
7.4 Zunajsodno reševanje sporov
328. člen 
(način zunajsodnega reševanja sporov) 
(1) Borznoposredniške družbe omogočijo zunajsodno reševanje sporov med borznoposredniškimi družbami in njihovimi strankami, ki se skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, štejejo za potrošnike, iz njihovih medsebojnih pogodbenih razmerij pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.
(2) Agencija obvesti ESMA o postopkih zunajsodnega reševanja sporov, ki so vzpostavljeni v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) V primeru čezmejnih sporov se neodvisni subjekt iz prvega odstavka tega člena poveže s sorodnimi organizacijami iz zadevnih držav članic.
329. člen 
(pojasnilne obveznosti glede zunajsodnega reševanja sporov) 
(1) Borznoposredniška družba v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objavi informacijo o načinu zunajsodnega reševanja sporov in vsako stranko, ki se skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, šteje za potrošnika, pred sklenitvijo ustrezne pogodbe o storitvah obvesti o tej shemi in njenih pravicah v zvezi s tem.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka je lahko v standardizirani obliki.
8. poglavje POZICIJE PRI IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTIH NA BLAGO 
330. člen 
(omejitve pozicij za izvedene finančne instrumente na blago) 
(1) Agencija predpiše omejitve pozicij za velikost neto pozicije, ki jo ima lahko posamezna oseba v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja v Republiki Sloveniji, in ekonomsko enakovrednih OTC pogodbah. Omejitve se predpišejo ob upoštevanju vseh pozicij, ki jih ima oseba neposredno ali posredno na ravni skupaj s skupino, da se:
1. preprečijo zlorabe trga,
2. zagotovijo urejeni pogoji za določanje cen in poravnave, vključno s preprečevanjem pozicij, ki izkrivljajo trg, ter zlasti zbliževanje cen med izvedenimi finančnimi instrumenti z zapadlostjo v posameznem mesecu in trenutnih cen blaga, na katere se ti finančni instrumenti nanašajo, ne glede na oblikovanje cen na trgu tega blaga.
(2) Omejitve pozicij iz prejšnjega odstavka se predpišejo v skladu z metodologijo za izračun, kot jo določa akt Evropske komisije, izdan na podlagi tretjega in dvanajstega odstavka 57. člena Direktive 2014/65/EU.
(3) Omejitve pozicij se ne uporabljajo za pozicije nefinančnega subjekta, ki jih poseduje sam ali druga oseba v njegovem imenu, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, ki se neposredno nanašajo na poslovno dejavnost nefinančnega subjekta.
(4) Omejitve pozicij določajo jasne količinske pragove za največjo velikost pozicije, ki jo lahko ima posamezna oseba v izvedenem finančnem instrumentu na blago.
(5) Agencija določi omejitve za posamezno pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu na blago, s katerim se trguje na mestih trgovanja, na podlagi metodologije za izračun, kot jo določa akt Evropske komisije, izdan na podlagi tretjega in dvanajstega odstavka 57. člena Direktive 2014/65/EU. Omejitve se nanašajo tudi na ekonomsko enakovredne OTC pogodbe.
(6) Agencija preveri ustreznost omejitev, če pride do pomembnih sprememb dobavljive količine ali odprtih pozicij ali drugih pomembnih sprememb na trgu in po potrebi prilagodi omejitve.
(7) Agencija obvesti ESMA o omejitvah, ki jih namerava sprejeti v skladu s tem členom. Agencija prilagodi omejitve mnenju, ki ga izda ESMA, ali pa ESMA posreduje obrazložitev, zakaj takšna prilagoditev ni potrebna. Če je bila sprejeta omejitev, ki nasprotuje mnenju ESMA, agencija na svoji spletni strani javno objavi obvestilo, zakaj je takšno omejitev sprejela.
(8) Če se z istim izvedenim finančnim instrumentom na blago trguje v znatnemu obsegu na mestih trgovanja v več kot eni državi članici in je agencija nadzorni organ mesta trgovanja, na katerem se opravi največja količina trgovanja (v nadaljnjem besedilu: centralni nadzorni organ), agencija določi enotno omejitev pozicij, ki se uporablja za vsa trgovanja s to pogodbo. V tem primeru se agencija posvetuje z nadzornimi organi drugih mest trgovanja, kjer se s tem izvedenim finančnim instrumentom trguje v znatnih količinah, glede enotne omejitve pozicij, ki se uporablja, in njenih sprememb. Če se nadzorni organi drugih mest trgovanja ne strinjajo z omejitvijo, ki jo določi agencija, pisno navedejo razloge, zakaj menijo, da zahteve iz tega člena niso izpolnjene. V primeru nesoglasij med nadzornimi organi ESMA reši spore v skladu s svojimi pooblastili na podlagi 19. člena Uredbe 1095/2010.
(9) Če agencija v primeru iz prejšnjega odstavka ni centralni nadzorni organ, poda centralnemu nadzornemu organu svoje mnenje, in po potrebi navede razloge, zakaj meni, da zahteve iz tega člena niso izpolnjene.
(10) Agencija z nadzornimi organi mest trgovanja, kjer se trguje z istim izvedenim finančnim instrumentom na blago kot v Republiki Sloveniji, in nadzornimi organi subjektov, ki imajo pozicije v finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje v Republiki Sloveniji, sklene ustrezne sporazume, vključno z izmenjevanjem podatkov in osebnih podatkov (osebno ime fizične osebe, EMŠO ali drug enolični identifikator, kor je na primer določen v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU, stalno oziroma začasno prebivališče), ki zagotavljajo spremljanje in nadzor nad omejitvami v skladu s tem členom. Enak sporazum agencija sklene, če so v Republiki Sloveniji subjekti, ki imajo pozicije v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja v drugi državi članici.
(11) Pri posredovanju in izmenjavi osebnih podatkov na podlagi sporazuma iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo četrti, peti, šesti, in sedmi odstavek 175. člena tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz petega in šestega odstavka 175. člena tega zakona se namesto pojma »3. poglavju tega zakona« uporablja pojem »tem členu«.
331. člen 
(nadziranje upravljanja pozicij za izvedene finančne instrumente na blago) 
(1) Upravljavec mesta trgovanja s sedežem v Republiki Sloveniji, na katerem se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, zagotovi nadzor upravljanja pozicij. Nadzor zagotavlja vsaj z naslednjimi ukrepi:
1. nadziranjem odprtih pozicij oseb,
2. pridobivanjem informacij od oseb, vključno s potrebno dokumentacijo, o velikosti in namenu njihovih pozicij ali izpostavljenosti, upravičenih ali končnih lastnikih, usklajenih dogovorih ali ravnanjih in o sredstvih ter obveznostih na osnovnem trgu blaga,
3. zahtevo, da oseba začasno ali trajno zapre ali zmanjša pozicijo, odvisno od primera, in možnostjo, da upravljavec mesta trgovanja takšen ukrep izvede sam, v primeru nespoštovanja njegove zahteve, in
4. zahtevo, če je to potrebno, da oseba znova začasno vzpostavi likvidnost na trgu po dogovorjeni ceni in v dogovorjenem obsegu, pri čemer se izreče o nameri, da bo zmanjšala učinek velike ali prevladujoče pozicije.
(2) Omejitve pozicij in nadziranje upravljanja pozicij iz 330. in 331. člena tega zakona so transparentne in ne smejo biti diskriminatorne ter določajo, kako se uporabljajo za osebe, z upoštevanjem značilnosti in sestave udeležencev na trgu ter načina uporabe pogodb, ki so predmet trgovanja.
(3) Upravljavec mesta trgovanja s sedežem v Republiki Sloveniji agenciji sporoči podrobne informacije o nadzoru upravljanja pozicij, ki ga izvaja.
(4) Agencija informacije iz prejšnjega odstavka skupaj s podrobnimi informacijami o omejitvah pozicij, ki jih je sprejela, sporoči ESMA.
(5) Agencija je pristojna za nadzor nad 8. poglavjem tega zakona. Pri izvajanju nadzora lahko agencija uporabi nadzorne ukrepe v skladu s tem zakonom, da zagotovi, da pozicije oseb, ki imajo sedež ali poslujejo:
1. v Republiki Sloveniji ali drugje, ne presegajo omejitev v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki jih je agencija določila glede pogodb s katerimi se trguje na mestih trgovanja v Republiki Sloveniji, in ekonomsko enakovrednih OTC pogodb,
2. v Republiki Sloveniji, ne presegajo omejitev v izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki jih je določil nadzorni organ druge države članice.
(6) Agencija lahko določi strožje omejitve pozicij, kot je določeno v drugem odstavku 330. člena tega zakona, le v izjemnem primeru, če je to objektivno nujno in sorazmerno glede na likvidnost posameznega trga in urejenega trgovanja na tem trgu. V tem primeru agencija na svojih spletnih straneh javno objavi podrobnosti strožjih omejitev. Strožje omejitve veljajo največ šest mesecev od njihove objave. Veljavnost se vsakič lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, če še vedno obstajajo razlogi, zaradi katerih so bile strožje omejitve uvedene. Če se veljavnost ne podaljša, strožje omejitve avtomatsko prenehajo veljati po šestih mesecih od objave.
(7) Agencija v primeru iz prejšnjega odstavka obvesti ESMA. V obvestilu navede razloge za določitev strožjih omejitev. Če so omejitve v nasprotju z mnenjem ESMA, agencija na svojih spletnih straneh objavi razloge za določitev takšnih omejitev.
(8) Za nadzor iz petega odstavka tega člena se smiselno uporablja 347. člen tega zakona razen drugega, tretjega in desetega odstavka navedenega člena.
332. člen 
(poročanje pozicij za izvedene finančne instrumente na blago) 
(1) Upravljavec mesta trgovanja, na katerem se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali emisijskimi kuponi ali izvedenimi finančnimi instrumenti na njihovi podlagi:
1. objavi tedensko poročilo, ki vsebuje skupne pozicije, ki jih imajo posamezne kategorije oseb v različnih izvedenih finančnih instrumentih na blago ali emisijskih kuponih ali njihovih izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja. V poročilu navede število dolgih in kratkih pozicij posameznih kategorij, njihovih sprememb glede na prejšnje poročilo, delež posamezne kategorije v skupnem količini odprtih pozicij in število oseb, ki imajo pozicijo v posamezni kategoriji v skladu s petim odstavkom tega člena. Poročilo pošlje agenciji in ESMA;
2. vsakodnevno poroča agenciji razčlenitev pozicij vseh oseb na tem mestu trgovanja, vključno z udeleženci in njihovimi strankami.
(2) Obveznost iz 1. točke prejšnjega odstavka se uporablja le, če sta tako število oseb kot njihove odprte pozicije presegli minimalne pragove.
(3) Borznoposredniške družbe, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti izven mesta trgovanja, agenciji vsakodnevno poročajo razčlenitev svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih na blago ali emisijskih kuponih ali njihovih izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na mestu trgovanja v Republiki Sloveniji, in ekonomsko enakovrednih OTC pogodb, kot tudi pozicij svojih strank in strank teh strank vse do zadnje stranke, in sicer v skladu s 26. členom Uredbe 600/2014/EU in, če je primerno, z 8. členom Uredbe 1227/2011/EU. Če se s finančnimi instrumenti iz prejšnjega odstavka trguje na mestu trgovanja v drugi državi članici, borznoposredniška družba poroča nadzornemu organu države članice mesta trgovanja ali centralnemu nadzornemu organu, kjer je to mogoče.
(4) Člani ali udeleženci mest trgovanja v Republiki Sloveniji vsakodnevno upravljavcem teh mest trgovanja poročajo o podrobnostih svojih pozicij, ki jih imajo na podlagi pogodb, s katerimi se trguje na teh mestih trgovanja, ter pozicij svojih strank in strank teh strank vse do zadnje stranke.
(5) Upravljavec mesta trgovanja, na katerem se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali emisijskimi kuponi ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrsti osebe, ki imajo pozicije v teh finančnih instrumentih, glede na značilnosti njihove osnovne dejavnosti v kategorije, ob upoštevanju njihovih pridobljenih dovoljenj kot:
1. borznoposredniške družbe in banke,
2. investicijske sklade, kot kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali kot upravljavca alternativnega investicijskega sklada,
3. druge finančne institucije, kot zavarovalnice, pozavarovalnice ali pokojninski skladi,
4. gospodarske družbe,
5. v primeru emisijskih kuponov ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov, upravljavce, za katere veljajo obveznosti iz Direktive 2003/87/ES.
(6) Poročilo iz 1. točke prvega odstavka tega člena vsebuje število dolgih in kratkih pozicij za posamezno kategorijo oseb, spremembe glede na prejšnje poročilo, delež posamezne kategorije v skupni količini odprtih pozicij in število oseb v posamezni kategoriji.
(7) Poročilo iz 1. točke prvega odstavka tega člena in razčlenitev pozicij iz tretjega odstavka tega člena loči med:
1. pozicijami, ki so opredeljene kot pozicije, ki objektivno zmanjšujejo tveganja, ki se nanašajo na poslovno dejavnost, in
2. drugimi pozicijami.
9. poglavje STORITVE POROČANJA PODATKOV IN ZAGOTAVLJANJA INDEKSOV, KI SE UPORABLJAJO KOT REFERENČNE VREDNOSTI 
333. člen 
(upravičenost opravljati storitev poročanja podatkov) 
(1) Storitve poročanja podatkov kot APA, ARM in CTP lahko v Republiki Sloveniji profesionalno kot svojo redno dejavnost opravlja samo oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za to pridobila dovoljenje agencije, ali oseba s sedežem v državi članici, ki je za to storitev pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko storitve poročanja podatkov kot APA, ARM in CTP opravlja tudi upravljavec mesta trgovanja, če pridobi potrdilo agencije, da deluje v skladu s tem poglavjem. Storitve poročanja so v tem primeru zajete v dovoljenju za upravljanje mesta trgovanja.
(3) Agencija vzpostavi in javno objavi register oseb, ki opravljajo storitve poročanja podatkov, in navede osebno ime fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe ter za katere storitve poročanja je posamezna oseba pridobila dovoljenje. Če agencija osebi odvzame dovoljenje za opravljanje storitev poročanja podatkov, ta odvzem vpiše v register za obdobje petih let. Agencija redno posodablja register in obvesti ESMA o vsakem izdanem ali odvzetem dovoljenju oziroma o vsaki spremembi v registru.
(4) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad opravljanjem storitev poročanja podatkov kot APA, ARM in CTP, ki jih opravljajo ponudniki teh storitev s sedežem v Republiki Sloveniji. Agencija nadzor opravlja z rednim spremljanjem poslovanja ponudnikov teh storitev v skladu s tem zakonom. Za nadzor se smiselno uporablja 347. člen tega zakona, razen drugega, tretjega in desetega odstavka 347. člena tega zakona.
(5) Osebe, ki opravljajo storitve poročanja podatkov kot APA, ARM in CTP ves čas izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja za opravljanje teh storitev.
(6) V dovoljenju za opravljanje storitev poročanja podatkov kot APA, ARM in CTP se navedejo storitve, ki jih lahko oseba opravlja.
(7) Če želi oseba opravljati tudi druge storitve poročanja podatkov, ki še niso zajete v dovoljenju iz prejšnjega odstavka, oseba za te storitve pridobi dodatno dovoljenje.
(8) Z dovoljenjem za opravljanje storitev poročanja podatkov kot APA, ARM in CTP, ki ga izda agencija, lahko oseba opravlja storitve, zajete v tem dovoljenju, tudi v vsaki državi članici.
334. člen 
(dovoljenje za opravljanje storitev poročanja podatkov) 
(1) Dovoljenje za opravljanje storitev poročanja podatkov kot APA, ARM in CTP se izda, če oseba, ki ga zahteva, izpolnjuje vse zahteve, ki so za opravljanje teh storitev določene v tem zakonu.
(2) Oseba, ki zahteva dovoljenje za opravljanje storitev poročanja podatkov, agenciji predloži vse informacije, vključno s poslovnim načrtom, ki določa vrste predvidenih storitev in organizacijsko strukturo, ki so potrebne, da agencija lahko ugotovi, ali je ta oseba do trenutka izdaje dovoljenja uredila vse potrebno za izpolnjevanje zahtev iz tega poglavja.
(3) Agencija v šestih mesecih izda odločbo o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev poročanja podatkov in o tem obvestiti osebo, ki ga je zahtevala.
(4) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje storitev poročanja podatkov, če:
1. oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev, v 12 mesecih po izdaji dovoljenja ne začne opravljati teh storitev, ali izrecno izjavi, da se odpoveduje dovoljenju, ali v zadnjih šestih mesecih ni opravila nobenega poročanja zvezi s temi storitvami,
2. je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev z navajanjem lažnih ali napačnih podatkov ali na drug nedovoljen način,
3. oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev, ne izpolnjuje več pogojev, ki so potrebni za pridobitev takšnega dovoljenja,
4. je oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev, resno in sistematično kršila ta zakon ali Uredbo 600/2014/EU.
335. člen 
(zahteve za organ vodenja in organ nadzora) 
(1) Člani organa vodenja in organa nadzora osebe, ki opravlja storitve poročanja podatkov, imajo ugled, ustrezno znanje, veščine in izkušnje. Pri opravljanju svojih nalog ravnajo s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, varujejo zaupne podatke in opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.
(2) Organ nadzora poseduje ustrezno znanje, veščine in izkušnje, da lahko razume dejavnosti opravljanja storitev poročanja podatkov. Vsak član organa nadzora ravna odkrito in pošteno ter neodvisno, da lahko učinkovito preizkuša odločitve višjega vodstva ter po potrebi učinkovito nadzira in spremlja sprejemanje odločitev, kjer je to potrebno.
(3) Za člane uprave in nadzornega sveta borze se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz tega člena.
(4) Oseba, ki opravlja storitve poročanja podatkov, v petih dneh po sprejetju sklepa o imenovanju ali razrešitvi člana organa vodenja ali organa nadzora o tem obvesti agencijo in ji predloži informacije, ki so potrebne za presojo ustreznosti člana organa vodenja ali organa nadzora.
(5) Organ nadzora osebe, ki opravlja storitve poročanja podatkov, opredeli in nadzira izvajanje ureditve upravljanja, ki zagotavlja učinkovito in skrbno vodenje te osebe, vključno z ločevanjem dolžnosti znotraj te osebe in preprečevanjem nasprotja interesov na način, ki spodbuja celovitost trga in interese strank.
(6) Agencija zavrne izdajo dovoljenja za opravljanje storitev poročanja podatkov, če meni, da oseba ali osebe, ki dejansko upravljajo poslovanje osebe, ki opravlja storitve poročanja podatkov, nimajo ugleda. Agencija lahko odvzame dovoljenje za opravljanje storitev poročanja podatkov, če obstajajo objektivni razlogi za prepričanje, da predlagane spremembe upravljanja osebe ogrožajo njeno skrbno in varno upravljanje ter ustrezno obravnavo interesov strank in celovitost trga.
336. člen 
(posebne zahteve za APA) 
(1) APA vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke za javno objavo informacij v skladu z 20. in 21. členom Uredbe 600/2014/EU v realnem času ali času, ki je temu najbližji, ob upoštevanju tehničnih zmožnosti. Te informacije objavlja v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji, 15 minut po njihovi objavi pa morajo biti dostopne javnosti brezplačno.
(2) APA vzpostavi in uresničuje politike in postopke, ki zagotavljajo učinkovito in konsistentno razširjanje informacij iz prejšnjega odstavka na način, ki omogoča hiter in nediskriminatoren dostop do informacij v obliki, ki je združljiva s podobnimi informacijami iz drugih virov.
(3) Informacije, ki jih APA objavi, vsebujejo vsaj:
1. identifikacijo finančnega instrumenta,
2. ceno sklenjenega posla,
3. količino sklenjenega posla,
4. čas sklenitve posla,
5. čas poročanja sklenjenega posla,
6. zapis cene, na primer v valuti ali %,
7. kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, kodo SI, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, ali kodo OTC, če posel ni bil izvršen na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja,
8. navedbo posebnih pogojev, če je bil posel sklenjen pod takimi pogoji.
(4) APA vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje nasprotij interesov s svojimi strankami. Če je APA tudi upravljavec trga ali borznoposredniška družba, vse prejete informacije obravnava nediskriminatorno in sprejme vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno ločenost funkcij znotraj te osebe.
(5) APA ima ustrezne varnostne sisteme, ki zagotavljajo varnost postopkov prenosa informacij, zmanjšujejo tveganja za nepooblaščen dostop ali spreminjanje podatkov, preprečujejo uhajanje informacij pred njihovo objavo in zagotavljajo varovanje zaupnosti podatkov ob smiselni uporabi 310. do 312. člena in prvega odstavka 313. člena tega zakona. APA vzpostavi in vzdržuje zadostne vire in varnostne postopke, ki omogočajo nemoteno poslovanje APA.
(6) APA vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preverjanje poročanja o poslih, ki preverja popolnost poročanja, zaznava pomanjkljivosti in očitne pomote poročanja in zahteva ponovno poročanje v primeru nepravilnih poročanj.
337. člen 
(posebne zahteve za CTP) 
(1) CTP vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo zbiranje objavljenih informacij v skladu s 6. in 20. členom Uredbe 600/2014/EU in njihovo združevanje v stalen tok elektronskih podatkov, ki jih objavi v realnem času ali času, ki je temu najbližji, ob upoštevanju tehničnih zmožnosti. Stalen tok elektronskih podatkov objavlja v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji, 15 minut po objavi pa morajo biti podatki dostopni javnosti brezplačno.
(2) Stalen tok elektronskih podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje vsaj:
1. identifikacijo finančnega instrumenta,
2. ceno sklenjenega posla,
3. količino sklenjenega posla,
4. čas sklenitve posla,
5. čas poročanja sklenjenega posla,
6. zapis cene, na primer v valuti ali %,
7. kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, kodo SI, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, ali kodo OTC, če posel ni bil izvršen na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja,
8. navedbo, ali je bila investicijska odločitev sprejeta in posel izvršen z uporabo računalniškega algoritma pri borznoposredniški družbi,
9. navedbo posebnih pogojev, če je bil posel sklenjen pod takimi pogoji,
10. v primeru oprostitve obveznosti objave informacij iz prvega odstavka 3. člena Uredbe 600/2014/EU v skladu z (a) ali (b) točko prvega odstavka 4. člena navedene uredbe, navedbo, katera od navedenih oprostitev je bila uporabljena za posamezen posel.
(3) CTP vzpostavi in uresničuje politike in postopke, ki zagotavljajo učinkovito in konsistentno razširjanje toka elektronskih podatkov iz prvega odstavka tega člena na način, ki omogoča hiter in nediskriminatoren dostop do teh podatkov v obliki, ki je lahko dostopna in uporabna za udeležence trga.
(4) CTP vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo zbiranje objavljenih informacij v skladu z 10. in 21. členom Uredbe 600/2014/EU in njihovo združevanje v stalen tok elektronskih podatkov, ki jih objavi v realnem času ali času, ki je temu najbližji, ob upoštevanju tehničnih zmožnosti. Stalen tok elektronskih podatkov objavlja v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji, 15 minut po objavi pa morajo biti podatki dostopni javnosti brezplačno.
(5) Stalen tok elektronskih podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje vsaj:
1. identifikacijo ali razpoznavne elemente finančnega instrumenta,
2. ceno sklenjenega posla,
3. količino sklenjenega posla,
4. čas sklenitve posla,
5. čas poročanja sklenjenega posla,
6. zapis cene, na primer v valuti ali %,
7. kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, kodo SI, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, ali kodo OTC, če posel ni bil izvršen na mestu trgovanja ali prek sistematičnega internalizatorja,
8. navedbo posebnih pogojev, če je bil posel sklenjen pod takimi pogoji.
(6) CTP vzpostavi in uresničuje politike in postopke, ki zagotavljajo učinkovito in konsistentno razširjanje toka elektronskih podatkov iz četrtega odstavka tega člena na način, ki omogoča hiter in nediskriminatoren dostop do teh podatkov v splošno sprejemljivi obliki, ki je lahko dostopna in uporabna za udeležence trga.
(7) Tok elektronskih podatkov, ki jih objavlja CTP, vsebuje podatke vseh organiziranih trgov, MTF, OTF in APA ter za vse finančne instrumente, kot je to navedeno v regulatornih tehničnih standardih sprejetih v skladu s (c) točko osmega odstavka 65. člena Direktive 2014/65/EU.
(8) CTP vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje nasprotij interesov. Če je CTP tudi upravljavec trga ali APA, vse prejete informacije obravnava nediskriminatorno in sprejme vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno ločenost funkcij znotraj te osebe.
(9) CTP ima ustrezne varnostne sisteme, ki zagotavljajo varnost postopkov prenosa informacij, zmanjšujejo tveganja za nepooblaščen dostop ali spreminjanje podatkov in zagotavljajo varovanje zaupnosti podatkov ob smiselni uporabi 310. do 312. člena in prvega odstavka 313. člena tega zakona. CTP vzpostavi in vzdržuje zadostne vire in varnostne postopke, ki omogočajo nemoteno poslovanje CTP.
338. člen 
(posebne zahteve za ARM) 
(1) ARM vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo poročanje informacij, kot jih zahteva 26. člen Uredbe 600/2014/EU, v čim krajšem času, najkasneje pa do konca naslednjega delovnega dne po opravljenem poslu.
(2) ARM vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje nasprotij interesov s svojimi strankami. Če je ARM tudi upravljavec trga ali borznoposredniška družba, vse prejete informacije obravnava nediskriminatorno in sprejme vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno ločenost funkcij znotraj te osebe.
(3) ARM ima ustrezne varnostne sisteme, ki zagotavljajo varnost in pristnost postopkov prenosa informacij, zmanjšujejo tveganja za nepooblaščen dostop ali spreminjanje podatkov ter preprečujejo uhajanje informacij in zagotavljajo varovanje zaupnost ob smiselni uporabi 310. do 312. člena in prvega odstavka 313. člena tega zakona. ARM vzpostavi in vzdržuje zadostne vire in varnostne postopke, ki omogočajo nemoteno poslovanje ARM.
(4) ARM vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preverjanje poročanja o poslih, ki preverja popolnost poročanja, zaznava pomanjkljivosti in očitne pomote poročanja borznoposredniške družbe, ji o tem pošlje obvestilo, v katerem navede, katere pomanjkljivosti je zaznal v poročilu, in zahteva ponovno poročanje.
(5) ARM vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preverjanje, ki omogoča zaznavanje napak ali opustitev v lastnem sistemu, in omogoči ARM, da te napake ali opustitve odpravi in agenciji pošlje ali znova pošlje pravilna in popolna poročila.
339. člen 
(zagotavljanje indeksov kot referenčnih vrednosti) 
(1) Upravljavci referenčnih vrednosti, prispevajoče osebe, predlagatelji, ocenjevalci in vsi preostali udeleženci aktivnosti, povezanih z zagotavljanjem točnosti in celovitosti indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov v EU, s prispevanjem vhodnih podatkov za izračun referenčnih vrednosti ali z uporabo referenčnih vrednosti, ravnajo v skladu s pravili in postopki, kot jih določajo Uredba 2016/1011/EU in delegirani akti Evropske komisije, izdani na njeni osnovi.
(2) Agencija je pristojna za izvajanje nadzora nad subjekti in aktivnostmi za zagotavljanje točnosti in celovitosti indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov v EU, v skladu z Uredbo 2016/1011/EU. Za nadzor se smiselno uporablja 347. člen tega zakona, razen drugega, tretjega in desetega odstavka 347. člena tega zakona.
10. poglavje NADZOR NAD OPRAVLJANJEM INVESTICIJSKIH STORITEV IN POSLOV 
340. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad borznoposredniškimi družbami) 
(1) Agencija je pristojna za izvajanje nadzora nad borznoposredniško družbo glede vseh storitev in poslov, ki jih borznoposredniška družba opravlja v Republiki Sloveniji, državi članici in tretji državi, v skladu s tem zakonom, Uredbo 600/2014/EU in Uredbo 575/2013/EU.
(2) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad borznoposredniško družbo, lahko agencija opravi pregled poslovanja ter zahteva ustrezna poročila in informacije od:
1. oseb, ki so z borznoposredniško družbo v razmerju tesne povezanosti,
2. oseb, na katere je borznoposredniška družba prenesla pomemben del svojih poslovnih procesov, in
3. imetnikov kvalificiranih deležev v borznoposredniški družbi.
(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug nadzorni organ, agencija v sodelovanju z njim opravi pregled poslovanja te osebe v skladu z oddelkom 2.2.3. ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 347. člena tega zakona.
(4) Za dosego namena nadzora nad borznoposredniško družbo je agencija pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad:
1. člani uprave borznoposredniške družbe v obsegu, določenem v 270. do 272. členu ZBan-2 v zvezi s 185. členom tega zakona,
2. imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v oddelku 3.5 ZBan-2 v zvezi s 155. členom tega zakona, in sicer v skladu z oddelkom 8.4. ZBan-2,
3. člani nadzornega sveta borznoposredniške družbe v obsegu, določenem v 270. in 273. členu ZBan-2 v zvezi s 185. členom tega zakona, in
4. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji v obsegu, določenem v 270. in 273. členu ZBan-2 v zvezi s 185. členom tega zakona.
341. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad investicijskim podjetjem države članice in njegovo podružnico) 
(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad investicijskim podjetjem države članice glede storitev in poslov, ki jih ta opravlja v Republiki Sloveniji, nad podružnico investicijskega podjetja države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, ter nad odvisnim borznoposredniškim zastopnikom investicijskega podjetja države članice, in sicer v obsegu, določenem v oddelku 9.2 ZBan-2 v zvezi z drugim odstavkom 347. člena tega zakona, Uredbi 600/2014/EU in Uredbi 575/2013/EU.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je agencija pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico investicijskega podjetja države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, v zvezi z določbami 237., 238., 250. do 259., 267. do 270. ter 272. in 273. člena tega zakona in določbami 14. do 26. člena Uredbe 600/2014/EU. Agencija lahko pri podružnici investicijskega podjetja države članice, ustanovljeni v Republiki Sloveniji, opravi pregled poslovanja in zahteva, da podružnica uskladi svoje delovanje z zahtevami določb iz prejšnjega stavka.
342. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad podružnico investicijskega podjetja tretje države) 
Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico investicijskega podjetja tretje države, ustanovljeno v Republiki Sloveniji.
343. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad obveznostmi v zvezi z algoritemskim trgovanjem) 
Agencija je v zvezi z 242. do 244. členom tega zakona pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami iz 1., 5., 9. in 10. točke prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki so člani ali udeleženci organiziranega trga ali MTF in pomenijo izjemo po 62. členu tega zakona.
344. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad odvisnimi borznoposredniškimi zastopniki) 
(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad odvisnimi borznoposredniškimi zastopniki, vpisanimi v register odvisnih borznoposredniških zastopnikov iz 278. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko pri nadzoru, ali odvisni borznoposredniški zastopnik izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 278. člena tega zakona, sodeluje z borznoposredniškimi družbami in bankami, ki poslujejo prek tega odvisnega borznoposredniškega zastopnika.
345. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad drugimi osebami) 
(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki opravljajo investicijske storitve in posle, a niso osebe iz prvega do petega odstavka 59. člena tega zakona. Agencija opravlja nadzor v obsegu, določenem v oddelku 9.4 ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 347. člena tega zakona.
(2) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki kot samostojno storitev opravljajo pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, a niso osebe iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona. Agencija opravlja nadzor v obsegu, določenem v oddelku 9.4 ZBan-2 v zvezi s tretjim odstavkom 347. člena tega zakona.
346. člen 
(ravnanje subjektov nadzora) 
Agencija pri opravljanju nalog in pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom zagotavlja, da subjekti nadzora ravnajo v skladu z drugimi veljavnimi pravnimi akti, vključno z akti, ki jih izda Komisija ali drug organ EU na podlagi evropskih pravnih aktov, ki urejajo poslovanje investicijskih podjetij ali opravljanje investicijskih storitev in poslov, ter mednarodnimi standardi in priporočili glede poslovanja borznoposredniških družb in bonitetnega nadzora borznoposredniških družb.
347. člen 
(uporaba določb o nadzoru, namen nadzora, pooblastila agencije in ukrepi nadzora) 
(1) Za nadzor nad borznoposredniško družbo iz prvega odstavka 340. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 20. do 22., 125. do 127., 183., 234. do 237. člen, tretji do peti odstavek 238. člena, 239. do 252., 263. do 265., 270. do 275. in 277. do 314. člen ZBan-2, pri čemer se sklicevanja v 234., 235. in 264. členu ZBan-2 na Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. oktobra 2013, str. 63; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1024/2013/EU) za potrebe tega zakona ne uporabljajo.
(2) Za nadzor iz petega odstavka 331. člena, četrtega odstavka 333. člena, 341, 342. in 344. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 20. do 22., 125. do 127., 183., 234. do 237., tretji do peti odstavek 238. člena, 239. do 252., 263. do 265., 270. do 275. in 279. do 314. člen ZBan-2, za nadzor iz 297. člena tega zakona pa tudi 285. do 290. člen ZBan-2, pri čemer se sklicevanja v 234., 235. in 264. členu ZBan-2 na Uredbo 1024/2013/EU za potrebe tega zakona ne uporabljajo.
(3) Za nadzor iz tretjega do četrtega odstavka 340. člena, 343. in 345. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 234. do 265. člen in 274. do 278. člen ZBan-2, če za posamezen primer ni določeno drugače.
(4) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«, namesto pojma »banka države članice« pojem »investicijsko podjetje države članice«, namesto pojma »banka tretje države« pojem »investicijsko podjetje tretje države«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. namesto pojma »nadrejena banka« uporablja pojem »nadrejeno investicijsko podjetje«,
4. namesto pojma »EU nadrejena banka« uporablja pojem »EU nadrejeno investicijsko podjetje«,
5. namesto pojma »bančna skupina« uporablja pojem »investicijska skupina«,
6. namesto pojma »bančne storitve« ali pojma »finančne storitve« uporablja pojem »investicijske storitve in posli«,
7. namesto pojma »zajamčena vloga« uporablja pojem »zajamčena terjatev vlagatelja«,
8. namesto napotila na ZBan-2 uporablja napotilo na ta zakon,
9. pri 285. do 290. členu ZBan-2 namesto napotila na 118. člen ZBan-2 uporablja napotilo na drugi in tretji odstavek 211. člena tega zakona.
(5) Poleg namena nadzora po 234. členu ZBan-2 v zvezi s prvim in drugim odstavkom tega člena opravlja agencija nadzor tudi zaradi preverjanja, ali borznoposredniška družba, investicijsko podjetje države članice ali investicijsko podjetje tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ravna:
1. vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo,
2. na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga, in
3. v skladu s predpisi iz 1. točke 232. člena tega zakona.
(6) V postopku poročanja na zahtevo agencije v skladu z 241. členom ZBan-2 vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
(7) Poleg poročil in informacij, ki jih agencija lahko zahteva na podlagi 241. člena ZBan-2 v povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, lahko agencija zahteva tudi, da ji subjekt nadzora omogoči dostop do kateregakoli dokumenta, ki se zdi agenciji potreben za izvajanje nadzora, v kakršnikoli obliki in izroči kopijo tega dokumenta ter pošlje računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora.
(8) Agencija ima za potrebe izvajanja nadzora po tem zakonu, Uredbi 600/2014/EU in Uredbi 2016/1011/EU vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, na podlagi katerih lahko izvede naslednja dejanja oziroma izreče naslednje ukrepe in sankcije:
1. zahteva informacije in podatke, vključno z osebnimi podatki (osebno ime fizične osebe, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, davčno številko, drug enolični identifikator, kot je na primer določen v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), od katerekoli osebe, ki razpolaga s podatki, potrebnimi za izvajanje nalog iz pristojnosti agencije, če je to potrebno, pa lahko to osebo tudi zasliši,
2. od subjektov nadzora zahteva obstoječe posnetke telefonskih pogovorov, elektronske komunikacije ali druge zapise podatkovnih prenosov opredeljenih v 238. členu tega zakona, ki so potrebni za izvajanje nalog iz pristojnosti agencije,
3. zahteva informacije od revizorjev borznoposredniških družb, borze, ponudnikov storitev poročanja podatkov in drugih nadzorovanih subjektov,
4. pooblasti revizorje ali izvedence za izvedbo podrobnega specializiranega pregleda ali preverjanja nadzorovanega subjekta,
5. opravi pregled poslovanja ali preiskavo na kraju samem oziroma na krajih, ki so stanovanjski prostori fizičnih oseb, določeni kot njihov sedež oziroma poslovni prostor,
6. vstopa v prostore pravnih oseb, da bi zasegla dokumente in druge podatke v katerikoli obliki, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom pregleda poslovanja ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitev tega zakona, Uredbe 600/2014/EU, Uredbe 2016/1011/EU ali drugih predpisov,
7. od katerekoli osebe zahteva dokumentacijo o velikosti in namenu njenih pozicij ali izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih na blago ter o njenih sredstvih ali obveznostih na osnovnem trgu blaga,
8. zahteva, da katerakoli oseba sprejme ukrepe za zmanjšanje velikosti pozicije ali izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih na blago,
9. omeji, da katerakoli oseba sklene posel z izvedenim finančnim instrumentom na blago, z uvedbo omejitev na velikost pozicije, ki jo lahko ima ta oseba,
10. odredi ukrepe, ki so potrebni, da osebe, ki morajo ravnati v skladu s tem zakonom ali predpisi, za nadzor nad katerimi je pristojna agencija, tako tudi ravnajo,
11. od telekomunikacijskih operaterjev zahteva zapise podatkovnih prenosov, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je oseba kršila določbe tega zakona ali drugih predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojna agencija, in je verjetno, da se bodo odkrili dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora, ob upoštevanju predpisov, ki posebej urejajo tak ukrep,
12. začasno prepove oglaševanje ali prodajo finančnih instrumentov ali strukturiranih finančnih produktov, če so izpolnjeni pogoji iz 40. do 42. člena Uredbe 600/2014/EU ali če borznoposredniška družba ni izpolnila obveznosti iz 233. člena tega zakona,
13. začasno prepove borznoposredniški družbi članstvo ali udeležbo na mestih trgovanja,
14. zahteva začasno prenehanje vsakršnega ravnanja, ki je po njeni oceni v nasprotju s tem zakonom, Uredbo 600/2014/EU, Uredbo 2016/1011/EU ali drugimi predpisi,
15. izvede postopek in izreče globo, v skladu s tem zakonom za kršitev tega zakona, Uredbe 600/2014/EU ali Uredbe 2016/1011/EU, ali za nesodelovanje v preiskavi ali pri pregledu poslovanja, ali v primeru neupoštevanja oziroma neizvršitve nadzornih zahtev agencije,
16. zahteva povrnitev finančne koristi, pridobljene na podlagi kršitve, in sicer v višini dodatnega dobička ali preprečene izgube, kadar ju je mogoče opredeliti,
17. zahteva začasno zamrznitev ali odvzem premoženja,
18. začasno prepove opravljanje poklicne dejavnosti oziroma odvzame ali začasno odvzame dovoljenje ali registracijo za opravljanje dejavnosti.
(9) Za ukrepa iz sedmega odstavka tega člena, 6. in 11. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 427. člen, za ukrepa iz 17. in 18. točke prejšnjega odstavka pa 428. člen tega zakona. Pri smiselni uporabi 427. in 428. člena tega zakona se namesto sklicevanja na Uredbo 596/2014/EU uporabi sklicevanje na ta zakon, Uredbo 600/2014/EU ali Uredbo 2016/1011/EU.
(10) Za izpolnitev nalog pristojnega organa iz Uredbe 2016/1011/EU ima agencija tudi naslednja nadzorna pooblastila:
1. zahteva lahko informacije od katerekoli osebe, ki sodeluje pri zagotavljanju referenčne vrednosti in prispevanju podatkov zanjo, vključno od ponudnikov storitev, ki so jim bile funkcije, storitve ali dejavnosti pri zagotavljanju referenčnih vrednosti prenesene v zunanje izvajanje v skladu z Uredbo 2016/1011/EU, ter od njihovih naročnikov, po potrebi lahko te osebe tudi povabi na zaslišanje in jih zasliši, da bi pridobila informacije,
2. v zvezi z referenčnimi vrednostmi za blago lahko po potrebi zahteva informacije od prispevajočih oseb na povezanih promptnih trgih, v skladu s standardiziranimi oblikami in poročili o poslih, ter neposreden dostop do sistemov trgovanja,
3. sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je javnost pravilno obveščena o zagotavljanju referenčne vrednosti, vključno z zahtevo, da ustrezen upravljavec ali oseba, ki je objavila ali razširila podatke o referenčni vrednosti, ali oba objavita popravljeno izjavo o preteklih prispevkih k referenčni vrednosti ali številčne podatke o referenčni vrednosti.
(11) Vsi ukrepi in sankcije, ki jih izreče ali naloži agencija v zvezi s kršitvami tega zakona, Uredbe 600/2014/EU ali Uredbe 2016/1011/EU, morajo biti učinkoviti pri odpravi kršitev, odvračilni glede nadaljnjih kršitev ter sorazmerni vrsti in obsegu ugotovljene kršitve. Agencija pri odločanju glede vrste in obsega izrečenih ukrepov ali naloženih sankcij upošteva vse pomembne okoliščine.
(12) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena se 277. in 278. člen ZBan-2 uporabljata izključno za nadzor nad 5. in 6. poglavjem tega zakona.
(13) Agencija pri opravljanju nadzora iz prvega do tretjega odstavka tega člena osebne podatke obdeluje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
348. člen 
(dodatni nadzorni ukrepi nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov) 
(1) Agencija odredi borznoposredniški družbi dodatne nadzorne ukrepe nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov, če:
1. borznoposredniška družba ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev,
2. meni, da so potrebni dodatni ukrepi iz 250. člena ZBan-2, ali
3. borznoposredniška družba ravna v nasprotju s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki jih mora spoštovati borznoposredniška družba.
(2) Agencija lahko odredi naslednje dodatne nadzorne ukrepe nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov:
1. borznoposredniški družbi začasno prepove opravljati investicijske storitve in posle,
2. borznoposredniški družbi prepove razpolaganje s finančnim instrumenti in denarnim dobroimetjem strank,
3. odredi druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da borznoposredniška družba posluje v skladu s 7. in 8. poglavjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(3) Agencija z odredbo, s katero odredi dodatne nadzorne ukrepe iz prejšnjega odstavka, določi tudi ukrepe, ki jih borznoposredniška družba opravi, da bi prenehal dodatni nadzorni ukrep, ki ji ga je s to odredbo izrekla.
(4) Agencija odredbo, s katero je izrekla dodatni nadzorni ukrep iz 1. točke drugega odstavka tega člena, vroči borzi, upravljavcem MTF ali OTF in CDD, ki borznoposredniški družbi onemogočijo uresničevanje pravic člana, dokler traja ta ukrep.
(5) Agencija odredbo, s katero je izrekla dodatni nadzorni ukrep iz 2. točke drugega odstavka tega člena, vroči bankam, ki vodijo denarne račune borznoposredniške družbe, in CDD, ki borznoposredniški družbi onemogočijo razpolaganje z denarnim dobroimetjem strank in nematerializiranimi vrednostnimi papirji strank, vpisanimi v centralni register.
(6) Agencija lahko v borznoposredniški družbi, pri kateri so podani pogoji za reševanje v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, prevzame upravljanje z imenovanjem izredne uprave.
(7) Za izvajanje izredne uprave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, pri čemer naloge organa za reševanje borznoposredniške družbe opravlja agencija.
349. člen 
(dodatni ukrep pri nadzoru nad podružnico borznoposredniške družbe države članice) 
Če investicijsko podjetje države članice v roku, določenem z odredbo, ki je bila izdana na podlagi 289. člena ZBan-2 v zvezi s 347. členom tega zakona, ne ravna v skladu z navedeno odredbo, lahko agencija prosi ESMA za posredovanje v skladu z 19. členom Uredbe 1095/2010/ES.
350. člen 
(obveščanje ESMA) 
(1) Agencija obvesti ESMA o:
1. odvzemu dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov,
2. ukrepih nadzora, ki jih je izdala na podlagi 289. člena ZBan-2 v zvezi s 347. členom tega zakona,
3. javni objavi odločbe in vrsti ukrepa nadzora, če agencija v skladu z drugim odstavkom 488. člena ZTFI, javno objavi odločbo ali povzetek odločbe o izrečenih ukrepih nadzora,
4. sankcijah za prekršek, ki jih v skladu s 3. točko šestega odstavka 357. člena tega zakona ni objavila, vključno z informacijo, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva in odločitev o tem pravnem sredstvu,
5. vseh ukrepih in sankcijah za prekršek, ki jih je objavila v skladu s prvim odstavkom 357. člena tega zakona,
6. vseh ukrepih in sankcijah, naloženih na podlagi 42. člena Uredbe 2016/1011/EU, razen o ukrepih preiskovalne narave – enkrat letno, v zbirni obliki,
7. morebitnih preiskavah in izrečenih kazenskih sankcijah na podlagi 542. člena tega zakona – enkrat letno, v zbirni obliki, z anonimiziranimi podatki.
(2) Agencija do 31. marca vsakega leta ESMA pošlje zbirne podatke o vseh ukrepih nadzora, ki so bili v preteklem letu izrečeni v skladu s tem poglavjem in 60. členom tega zakona.
351. člen 
(obveznost sodelovanja) 
(1) Agencija med izvajanjem svojih nadzorstvenih pooblastil tesno sodeluje z drugimi, vključno sodnimi, organi v Republiki Sloveniji, in si z njimi izmenjuje informacije, povezane s preiskovanjem kaznivih dejanj, pregonom storilcev ali kazenskimi postopki, ki se začnejo zaradi kršitev tega zakona, Uredbe 600/2014/EU ali Uredbe 2016/1011/EU tako, da se z nadzornimi in preiskovalnimi aktivnostmi ter naloženimi ukrepi in sankcijami zagotovijo želeni rezultati tega zakona ali uredb.
(2) Agencija zagotavlja potrebne informacije drugim pristojnim organom v Republiki Sloveniji ter ESMA, da za namene tega zakona ter Uredbe 600/2014/EU in Uredbe 2016/1011/EU izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA.
(3) Agencija usklajuje ukrepe, da bi preprečila morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter ukrepov in sankcij, vključno z denarnimi kaznimi, v Republiki Sloveniji in tudi v čezmejnih primerih.
(4) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic, kadarkoli je to potrebno zaradi izvajanja njenih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad ravnanjem v skladu s 7., 8. in 11. poglavjem tega zakona, Uredbo 600/2014/EU in Uredbo 2016/1011/EU. Poleg pravil o sodelovanju z nadzornimi organi držav članic pri nadzoru nad poslovanjem borznoposredniških družb v skladu s 4. poglavjem tega zakona in predpisi drugih držav članic, sprejetih zaradi prenosa v pravni red Direktive 2013/36/EU, za katera se po prvem odstavku 347. člena tega zakona smiselno uporabljajo določbe ZBan-2, se za sodelovanje agencije z nadzornimi organi držav članic uporabljajo tudi 352. do 356. člen tega zakona.
(5) Agencija lahko razkrije zaupne informacije osebam iz tretje države, ki imajo v tretji državi položaj pristojnega organa za nadzor subjektov finančnega sektorja ali finančnih trgov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. agencija ima sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju s pristojnim organom tretje države glede medsebojne izmenjave zaupnih informacij,
2. za pristojne organe tretje države se v tretji državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij z vsebino, določeno v 14. in 15. členu ZBan-2,
3. informacija, ki je premet razkritja osebi tretje države, je namenjena samo potrebam izvajanja nalog pristojnega organa.
(6) Agencija sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice investicijskega podjetja države članice v skladu s tem zakonom, razkriti osebam iz prejšnjega odstavka samo s soglasjem pristojnega organa države članice od katerega je pridobila zaupne informacije.
(7) Za varovanje integritete finančnih trgov lahko agencija uporabi svoje pristojnosti za pridobivanje podatkov in informacij, ki jih organ iz petega odstavka tega člena potrebuje v svojih nadzornih postopkih.
(8) V nadzornih postopkih, za vodenje katerih je agencija pristojna na podlagi tega zakona oziroma drugega predpisa, se ne uporabljata 13. in 14. člen Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1).
352. člen 
(dodatna pravila o sodelovanju z nadzornimi organi držav članic) 
(1) Agencija nadzornim organom drugih držav članic zagotovi ustrezno pomoč pri opravljanju njihovih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2014/65/EU ter uveljavitve Uredbe 600/2014/EU in Uredbe 2016/1011/EU.
(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic zlasti tako, da z njimi izmenjuje ustrezne informacije in sodeluje pri nadzornih ali preiskovalnih dejanjih. Agencija lahko sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic tudi pri izterjavi denarnih kazni.
(3) Če ob upoštevanju položaja na trgih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji posli organiziranega trga druge države članice, ki je v Republiki Sloveniji vzpostavil sistem za dostop do tega trga iz 360. člena tega zakona, pridobijo znaten pomen za delovanje trgov vrednostnih papirjev in varovanje interesov vlagateljev v Republiki Sloveniji, agencija z nadzornim organom te države članice sklene ustrezen dogovor o sodelovanju.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za sistem za dostop do borznega trga, ki ga vzpostavi borza v drugi državi članici v skladu s 393. in 394. členom tega zakona.
(5) Agencija lahko v zvezi s sodelovanjem po drugem odstavku tega člena uporabi svoje pristojnosti tudi, če dejanje, ki je predmet tega sodelovanja, ni bilo storjeno v Republiki Sloveniji.
(6) Agencija obvesti ESMA in nadzorne organe drugih držav članic o:
1. zahtevi za zmanjšanje velikosti pozicij ali izpostavljenosti iz 8. točke osmega odstavka 347. člena tega zakona,
2. omejitvi sklepanja poslov z izvedenim finančnim instrumentom na blago iz 9. točke osmega odstavka 347. člena tega zakona.
(7) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz 7. točke osmega odstavka 347. člena tega zakona, imena oseb, na katere se ukrep nanaša, razlog za izdajo ukrepa in njegov namen, finančne instrumente, na katere se nanaša, ter omejitve pozicij in morebitne izjeme. Obvestilo se pošlje vsaj 24 ur, preden ukrep začne veljati, če je to mogoče.
(8) Če agencija prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka od nadzornega organa druge države članice, sprejme potrebne ukrepe, kadar iz obvestila izhaja, da so taki ukrepi potrebni. O ukrepih obvesti ESMA in nadzorne organe drugih držav članic.
(9) Če se ukrep iz sedmega odstavka tega člena nanaša na emisijske kupone, agencija o tem obvesti tudi Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: ACER).
(10) Agencija za zagotovitev skladnosti poslovanja subjektov s področnimi predpisi sodeluje s pristojnimi nadzornimi organi v skladu z določbami ZVO-1 oziroma predpisi držav članic, sprejetih za prenos Direktive 2003/87/ES v zvezi z emisijskimi kuponi ter s pristojnimi nadzornimi organi v skladu z določbami Uredbe 1308/2013/EU v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode.
353. člen 
(pridobivanje informacij od nadzornih organov držav članic) 
(1) Agencija lahko od nadzornih organov držav članic zahteva predložitev vseh informacij, ki jih potrebuje zaradi izvajanja svojih pristojnosti in odgovornosti glede nadzora nad ravnanjem v skladu z 10. poglavjem tega zakona.
(2) Če nadzorni organ države članice zavrne zahtevo za posredovanje informacij ali ne predloži vseh zahtevanih informacij, agencija o tem obvesti ESMA.
354. člen 
(obvestilo nadzornega organa o sumu kršitve) 
(1) Če agencija utemeljeno sumi, da je oseba, nad katero ni pristojna opravljati nadzora, v drugi državi članici storila dejanje, ki pomeni kršitev pravil iz drugega odstavka 352. člena tega zakona, o tem obvesti pristojni nadzorni organ te države članice in ESMA in v tem obvestilu navede vse podrobnosti, ki so ji znane.
(2) Če agencija prejme obvestilo nadzornega organa druge države članice z vsebino iz prejšnjega odstavka, opravi ustrezne ukrepe in nadzorni organ države članice obvesti o izidu teh ukrepov in, če je to mogoče, tudi o pomembnejših vmesnih korakih.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne izključujeta ali omejujeta pristojnosti in odgovornosti agencije za nadzor po drugih določbah 10. poglavja ali oddelkov 11.7 in 11.8 tega zakona.
355. člen 
(sodelovanje pri opravljanju pregledov poslovanja) 
(1) Če je treba za dosego namena nadzora nad spoštovanjem pravil iz prvega odstavka 352. člena tega zakona opraviti pregled poslovanja posamezne osebe ali druga preiskovalna dejanja v drugi državi članici, agencija zahteva, da ta dejanja opravi nadzorni organ te države članice.
(2) Agencija lahko zahteva tudi, da ji nadzorni organ druge države članice omogoči, da osebje agencije spremlja osebje tega nadzornega organa pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija na zahtevo nadzornega organa druge države članice opravi pregled poslovanja posamezne osebe ali druga preiskovalna dejanja, če jih je treba opraviti v Republiki Sloveniji.
(4) Agencija lahko na zahtevo nadzornega organa druge države članice omogoči, da njegovo osebje samo opravi ali spremlja osebje agencije pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko agencija, če je to potrebno zaradi nadzora nad investicijskim podjetjem, ki je član borze na podlagi oddaljenega dostopa, v državi članici sama opravi pregled poslovanja ali druga preiskovalna dejanja glede tega investicijskega podjetja, vendar o tem prej obvesti nadzorni organ te države članice.
(6) Če nadzorni organ države članice zavrne ali ne odgovori na zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, agencija o tem obvesti ESMA.
356. člen 
(zavrnitev zahteve za sodelovanje) 
(1) Agencija lahko zavrne zahtevo nadzornega organa države članice za predložitev informacij oziroma za opravo preiskovalnih dejanj, če je v Republiki Sloveniji proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za preiskovalna dejanja:
1. že bil začet sodni postopek,
2. že bila izdana pravnomočna sodna odločba.
(2) Agencija obvesti nadzorni organ države članice in ESMA o zavrnitvi zahteve za predložitev informacij oziroma za opravo preiskovalnih dejanj po prejšnjem odstavku in mu sporoči razloge za tako zavrnitev.
357. člen 
(objava nadzornih ukrepov) 
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona agencija zaradi preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 4., 7. do 9. poglavja tega zakona, Uredbe 600/2014/EU, Uredbe 2016/1011/EU in drugih predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojna, javno objavi informacije o nadzornih ukrepih in sankcijah za prekršek, ki jih je izrekla zaradi kršitev teh predpisov.
(2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije na svoji spletni strani takoj, ko je oseba, na katero se ukrep ali sankcija nanaša, o kršitvi obveščena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– naziv in sedež pravne osebe ali
– osebno ime in leto rojstva fizične osebe;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev predpisov iz prvega odstavka tega člena,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva ali podan ugovor v skladu s tem zakonom, in odločitev o tem pravnem sredstvu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko agencija odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če objava identitete kršitelja:
1. ni sorazmerna s težo kršitve ali
2. lahko ogrozi stabilnost finančnih trgov ali interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka.
(5) Za oceno ali je podan razlog iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, agencija, če je s predkazenskim ali kazenskim postopkom seznanjena, predhodno pridobi mnenje pristojnega državnega tožilca, ki agencijo pri oceni zavezuje.
(6) Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz četrtega odstavka tega člena, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se:
1. identiteta kršitelja ne objavi do prenehanja razlogov iz četrtega odstavka tega člena, ali
2. ukrep ali sankcija objavi brez identitete kršitelja, ali
3. ukrep ali sankcija ne objavi.
(7) Agencija ne objavi ukrepa ali sankcije iz 3. točke prejšnjega odstavka, če ne bi mogla v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka zagotoviti ustrezne stabilnosti finančnih trgov ali bi bila objava ukrepa ali sankcije nesorazmerna s težo kršitve. Agencija lahko v primeru razlogov iz prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, ter navede rok za zadržanje objave, če bodo razlogi za zadržanje objave v tem obdobju verjetno prenehali obstajati.
(8) Če agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz četrtega odstavka tega člena, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja objavi, določi rok trajanja objave, upoštevajoč merila iz četrtega odstavka tega člena, in svojo odločitev ustrezno utemelji in kršitelja pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz četrtega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(9) Podatki, ki so v skladu s tem členom javno objavljeni na spletni strani agencije, ostanejo objavljeni najmanj pet let po objavi. Podatki, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, veljajo za osebne, se obravnavajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
358. člen 
(sistem sprejemanja prijav o kršitvah) 
(1) Agencija vzpostavi sistem sprejemanja prijav o dejstvih, ki pomenijo ali bi lahko pomenili kršitev 4., 7. do 9. in 11. poglavja tega zakona ali Uredbe 600/2014/EU v skladu z 239. členom ZBan-2.
(2) Borznoposredniške družbe, banke pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, borza, ponudniki storitev poročanja podatkov in podružnice investicijskih podjetij tretjih držav vzpostavijo sistem obveščanja o kršitvah tega zakona in Uredbe 600/2014/EU, ki zaposlenim omogoča, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah tega zakona in Uredbe 600/2014/EU. Upravljavci referenčnih vrednosti vzpostavijo sistem internega obveščanja o kršitvah Uredbe 2016/1011/EU.
(3) Za sistem iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 432. člen tega zakona.
11. poglavje BORZNI TRGI 
11.1 Temeljna pravila o borznih trgih
359. člen 
(upravljanje borznega trga) 
(1) Borzni trg lahko upravlja samo borza, ki je pridobila dovoljenje agencije za upravljanje borznega trga (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za upravljanje borznega trga).
(2) Borznega trga ne sme upravljati nihče drug razen borze iz prejšnjega odstavka.
360. člen 
(sistem za dostop do organiziranih trgov v drugih državah članicah) 
Upravljavec organiziranega trga, ki je v državi članici svojega sedeža upravičen upravljati organizirani trg, lahko v Republiki Sloveniji vzpostavi ustrezen sistem, s katerim omogoči oddaljeni dostop do trgovanja na tem trgu osebam s sedežem v Republiki Sloveniji, ko agencija o tej nameri prejme obvestilo nadzornega organa te države članice.
361. člen 
(seznam borznih trgov) 
(1) Agencija vzpostavi seznam borznih trgov, za upravljanje katerih je izdala dovoljenje, in ga pošlje nadzornim organom držav članic in ESMA.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za vsako spremembo seznama.
362. člen 
(predpisi o borzi in borznem trgu) 
Agencija predpiše:
1. podrobnejše organizacijske zahteve za upravljanje borznega trga,
2. podrobnejše pogoje za uvrstitev vrednostnih papirjev v uradno borzno kotacijo, zlasti glede:
– predvidene tržne kapitalizacije delnic,
– izjeme iz drugega odstavka 401. člena tega zakona,
– ustrezne razpršitve imetništva delnic in
– izjeme iz petega odstavka 402. člena tega zakona,
3. način in vsebino obvestil in objav iz 399. in 406. člena tega zakona,
4. način in vsebino obvestil iz 413. člena in prvega odstavka 415. člena tega zakona.
11.2 Borza
11.2.1 Statusna ureditev borze
363. člen 
(organiziranost kot delniška družba) 
Borza je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.
364. člen 
(uporaba določb ZGD-1 za borzo) 
Za borzo se uporabljajo določbe ZGD-1 v zvezi z delniškimi družbami ali evropskimi delniškimi družbami, če v tem zakonu ni določeno drugače.
365. člen 
(dejavnosti borze) 
(1) Borza lahko opravlja naslednje dejavnosti:
1. upravljanje borznega trga s finančnimi instrumenti, za katero je pridobila dovoljenje za upravljanje borznega trga v skladu s pododdelkom 11.2.3 tega zakona,
2. storitve upravljanja MTF ali OTF, če pridobi dovoljenje agencije za storitev upravljanja MTF ali OTF,
3. storitve objavljanja in obdelave informacij, pri čemer se smiselno uporablja 338. člen tega zakona,
4. storitve upravljanja sistema za elektronsko obveščanje in hrambo informacij, ki jih morajo v skladu s tem zakonom objavljati izdajatelji,
5. prodajo in vzdrževanje računalniških programov, ki jih razvije za opravljanje svojih storitev iz 1. do 4. točke tega odstavka in druge s tem povezane posle,
6. storitve organizacije in izvajanja izobraževanj v zvezi s storitvami iz 1. do 4. točke tega odstavka, namenjenimi udeležencem trga finančnih instrumentov,
7. druge storitve in posle, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je borza pri njihovem opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot storitve in posli iz 1. do 6. točke tega odstavka.
(2) Borza ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, razen dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
(3) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »borza vrednostnih papirjev«, »borza finančnih instrumentov« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za upravljanje borznega trga.
(4) Za dovoljenje za storitev upravljanja MTF ali OTF se smiselno uporabljajo določbe pododdelka 11.2.3 tega zakona.
366. člen 
(osnovni kapital borze) 
Najnižji znesek osnovnega kapitala borze je 50.000 eurov.
367. člen 
(delnice borze) 
(1) Delnice borze se lahko glasijo le na ime.
(2) Delnice borze so izdane kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.
(3) Delnice borze se uvrstijo v trgovanje na borznem ali drugem organiziranem trgu, če agencija k taki uvrstitvi izda soglasje. Agencija izda soglasje, če borza izpolnjuje organizacijske zahteve, določene v pododdelku 11.2.2 tega zakona.
368. člen 
(delničarji borze) 
(1) Za delničarje borze se smiselno uporabljajo 59. do 75. člen, razen osmega odstavka 64. člena in četrtega odstavka 69. člena, in 266. do 269. člen ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in
3. namesto splošnega sklicevanja na pravila ZBan-2 uporabi splošno sklicevanje na pravila tega zakona.
(3) Borza o vsaki pridobitvi ali spremembi kvalificiranega deleža obvesti agencijo, razen če je ta na zahtevo imetnika tega deleža že izdala ustrezno dovoljenje.
(4) Borza na svojih spletnih straneh javno objavi:
1. vse imetnike kvalificiranih deležev s podatki o višini teh deležev,
2. vsako spremembo imetnika kvalificiranega deleža, ki lahko glede na višino tega deleža izvaja pomembnejši vpliv na upravljanje borze.
369. člen 
(izbira sistema upravljanja borze) 
(1) Borza lahko izbere dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom.
(2) Za upravni odbor borze z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu borze, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi borze.
370. člen 
(smiselna uporaba ZBan-2 za organe vodenja in nadzora borze) 
(1) Za člane uprave in nadzornega sveta borze z dvotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 36. do 58.,136., 137. in 270. do 273. člen ZBan-2.
(2) Za upravni odbor borze z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 34., 48. do 58., 137., 270. in 273. člen ZBan-2 ter določbe tega zakona o nadzornem svetu borze, za izvršne direktorje pa tudi 36. do 47.,136. ter 271. in 272. člen ZBan-2 ter določbe tega zakona o upravi borze.
(3) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. pri drugem odstavku 45. člena ZBan-2 namesto besedila 2. točke uporablja besedilo »z drugimi zakoni, ki urejajo trgovanje ali poslovanje s finančnimi instrumenti, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi«,
4. pri 3. točki prvega in drugega odstavka 271. člena ZBan-2 se namesto napotila na 45. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 379. člen tega zakona,
5. namesto obveščanja Evropskega bančnega organa, agencija obvešča ESMA.
(4) Šteje se, da člani upravljalnega organa, ki dejansko vodijo posle borze ali organiziranega trga iz države članice, ki deluje po prepisih, ki prenašajo Direktivo 2014/65/EU, izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za člane uprave borze po tem zakonu.
(5) Nadzorni svet spremlja in redno ocenjuje učinkovitost ureditve upravljanja borze in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Člani nadzornega sveta imajo ustrezen dostop do informacij in dokumentov, potrebnih za nadziranje in spremljanje odločitev glede vodenja.
(6) Borza v petih dneh po sprejetju sklepa o imenovanju ali razrešitvi člana uprave ali nadzornega sveta o tem obvesti agencijo in ji predloži informacije, potrebne za presojo ustreznosti člana uprave ali nadzornega sveta.
371. člen 
(posebna pravila za upravni odbor borze) 
(1) Upravni odbor borze imenuje najmanj dva izvršna direktorja, pri čemer se kot izvršni direktor lahko imenuje samo izmed članov upravnega odbora.
(2) Za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora borze.
(3) Člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov borze.
(4) Upravni odbor borze imenuje komisijo za imenovanja z nalogami, kot jih določata prvi in drugi odstavek 50. člena ZBan-2, ki je lahko sestavljena le iz tistih članov upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji.
11.2.2 Organizacijske zahteve za upravljanje borznega trga
372. člen 
(ukrepi za upravljanje nasprotij interesov) 
(1) Borza vzpostavi in uresničuje ustrezne ukrepe za ugotavljanje nasprotij med interesi borze, članov njenih organov vodenja ali nadzora ali njenih delničarjev in interesom, da borzni trg deluje zanesljivo in pošteno.
(2) Borza vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, da nasprotja interesov iz prejšnjega odstavka ne bi neugodno vplivala na delovanje borznega trga ali udeležence trgovanja na njem.
373. člen 
(trden in zanesljiv sistem upravljanja) 
(1) Borza vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki vsebuje:
1. jasno organizacijsko ureditev z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,
2. učinkovite postopke ugotavljanja, merjenja ali ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je borza izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena pri svojem poslovanju,
3. ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke.
(2) Organizacijska ureditev, postopki in sistemi iz prejšnjega odstavka so jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni z značilnostmi, obsegom in zapletenostjo poslov, ki jih opravlja borza.
(3) Borza na borznem trgu, ki ga upravlja, ne sme izvrševati naročil strank v breme lastnega kapitala ali uporabiti tehnike trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun.
374. člen 
(razmerja z vzdrževalci trga) 
(1) Če borza omogoča vzdrževanje trga, z vzdrževalci trga:
1. sklene pisne dogovore o strategiji vzdrževanja trga na borznem trgu in
2. zagotovi zadostno število vzdrževalcev trga, ki sodelujejo pri vzdrževanju trga, če morajo objavljati zavezujoče ponudbe po primerljivih cenah zaradi zagotavljanja stalne likvidnosti in je to primerno naravi in obsegu trgovanja na tem trgu.
(2) Pisni dogovor iz prejšnjega odstavka določa:
1. obveznosti vzdrževalca trga glede zagotavljanja likvidnosti in, če je to primerno, druge obveznosti, ki izhajajo iz 2. točke prejšnjega odstavka,
2. spodbude v obliki popustov ali drugih ugodnosti, ki jih prejme vzdrževalec trga za zagotavljanja stalne likvidnosti in, če je to primerno, druge pravice, ki izhajajo iz 2. točke prejšnjega odstavka.
(3) Borza nadzoruje in zagotavlja izvrševanje dogovorov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Borza agencijo obvesti o vsebini dogovorov iz prvega odstavka tega člena in ji na podlagi njene zahteve predloži natančnejše informacije, ki so potrebne za ugotavljanje skladnosti borze s tem členom.
375. člen 
(varovalni mehanizmi) 
(1) Borza pri upravljanju borznega trga zagotovi učinkovite sisteme in postopke, ki zavračajo naročila, ki presegajo vnaprej določene količinske in cenovne prage ali so očitno napačna.
(2) Borza zagotovi možnost začasne ustavitve ali omejitve trgovanja na borznem trgu, če pride do precejšnjega nihanja cen finančnega instrumenta na tem ali podobnem trgu v kratkem časovnem obdobju. V izjemnih primerih lahko prekliče, spremeni ali popravi že sklenjeni posel.
(3) Parametri za začasno ustavitev trgovanja so primerni likvidnosti različnih vrst finančnih instrumentov, značilnosti tržnega modela in vrstam uporabnikov. Zagotavljajo preprečevanje resnih motenj urejenega trgovanja.
(4) Borza agenciji predloži parametre za začasno ustavitev trgovanja in ji sporoči vsako pomembno spremembo teh.
(5) Agencija informacije iz prejšnjega odstavka pošlje ESMA.
(6) Če je borzni trg glede likvidnosti posameznega finančnega instrumenta pomemben za ta instrument, borza vzpostavi sistem obveščanja, ki ob začasni ustavitvi trgovanja s finančnim instrumentom obvesti agencijo in nadzorne organe drugih držav članic, kjer se trguje s tem finančnim instrumentom, da bi lahko uskladili, ali je potrebno začasno ustaviti trgovanje tudi na drugih mestih trgovanja.
376. člen 
(algoritemsko in elektronsko trgovanje, kolokacija) 
(1) Borza pri upravljanju borznega trga zagotovi učinkovite sisteme in postopke, ki zagotavljajo, da algoritemski trgovalni sistemi ne ustvarjajo neurejenega trgovanja ali k temu prispevajo, in da ustrezno upravljajo z oteženimi trgovalnimi pogoji, ki izhajajo iz algoritemskega trgovanja. Takšni sistemi vključujejo omejitve števila neizvršenih naročil, ki jih lahko udeleženec vnese v trgovalni sistem, upočasnitev toka naročil, če obstaja nevarnost preobremenitve trgovalnega sistema ter omejitve in zagotavljanje najmanjših korakov kotacije, ki jih je mogoče izvršiti na trgu.
(2) Sistemi in postopki iz prejšnjega odstavka vključujejo zagotavljanje pogojev za testiranje algoritmov in zahtevo borze, da od udeležencev trga zahteva ustrezna testiranja algoritmov.
(3) Borza dovoli opravljanje storitve zagotavljanja neposrednega elektronskega dostopa le osebam iz prvega in drugega odstavka 59. člena tega zakona, pri čemer se smiselno uporablja 243. člen tega zakona.
(4) Borza vzpostavi primerna pravila in standarde glede nadzora tveganj in pragove trgovanja glede neposrednega elektronskega dostopa. Sposobna je razlikovati naročila in posle posameznih oseb, ki uporabljajo neposredni elektronski dostop, od drugih naročil ali trgovanja osebe iz prvega in drugega odstavka 59. člena tega zakona in jih po potrebi ustavi.
(5) Borza lahko začasno odvzame ali prepove neposredni elektronski dostop, ki ga oseba iz prvega in drugega odstavka 59. člena tega zakona zagotavlja svoji stranki, če so kršena pravila iz tega člena.
(6) Pravila, ki se nanašajo na storitve kolokacije, so pregledna, poštena in ne smejo biti diskriminatorna.
(7) Borza je sposobna, na podlagi spremnih označb članov ali udeležencev, identificirati naročila, ustvarjena z algoritemskim trgovanjem, različne uporabljene algoritme za ustvarjanje naročil in osebe, ki so sprožile ta naročila. Na zahtevo agencije ji borza te podatke predloži.
(8) Borza agenciji brezplačno zagotovi vse trgovalne podatke, ki jih agencija potrebuje za opravljanje nadzora. Agencija lahko zahteva, da ji borza te podatke zagotovi z neposrednim dostopom do trgovalnih sistemov.
377. člen 
(koraki kotacije) 
(1) Borza sprejme sistem korakov kotacije za delnice, potrdila o deponiranju vrednostnih papirjev, ETF, certifikate in druge podobne finančne instrumente ter za vsak drug finančni instrument v skladu z aktom Evropske komisije, izdanim na podlagi tretjega in četrtega odstavka 49. člena Direktive 2014/65/EU.
(2) Ureditev korakov kotacije:
1. je prilagojena likvidnosti in značilnostim finančnega instrumenta na različnih trgih in povprečnemu razponu med ponujeno in povpraševano ceno ob upoštevanju želje po zagotavljanju primerno stabilne cene, ne da bi se neopravičeno omejevalo nadaljnje zmanjševanje razponov,
2. sprejme primerne korake kotacije za vsak posamezni finančni instrument.
378. člen 
(uskladitev poslovnih ur) 
Vsa mesta trgovanja in njihovi člani ali udeleženci uskladijo poslovne ure, s katerimi beležijo datume in čase, ki jih uporabljajo za poročanje posameznih dejstev, ki jih zahtevajo predpisi.
379. člen 
(odgovornost uprave za spoštovanje pravil o upravljanju s tveganji) 
(1) Upravljanje s tveganji obsega ugotavljanje, merjenje ali ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je borza izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena pri svojem poslovanju.
(2) Uprava zagotovi, da borza posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji, in v zvezi s tem zlasti:
1. določi natančno opredeljena, pregledna in dosledna notranja razmerja glede odgovornosti v zvezi z upravljanjem borznega trga ter drugih storitev in poslov, ki jih opravlja borza, ki:
– zagotavljajo jasno razmejitev pristojnosti in nalog v borzi in
– preprečujejo nastanek nasprotja interesov.
2. odobri in redno preverja strategije in politike borze za ugotavljanje, merjenje ali ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki jim je borza izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.
380. člen 
(načrtovanje in izvajanje ukrepov upravljanja s tveganji) 
(1) Borza za ugotavljanje, merjenje ali ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, ki so povezana s poslovanjem borze, določi načrt ukrepov upravljanja s tveganji, ki obsega:
1. notranje postopke upravljanja s tveganji,
2. ukrepe za upravljanje s tveganji in notranje postopke za izvajanje teh ukrepov,
3. notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za upravljanje s tveganji.
(2) Ukrepi za upravljanje s tveganji in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so v načrtu iz prejšnjega odstavka določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je borza izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.
(3) Borza določi in izvaja ukrepe za upravljanje s tveganji, določene s tem zakonom oziroma predpisom o upravljanju s tveganji, in druge ukrepe, ki so glede na značilnosti in vrsto tveganj, ki jim je borza izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena pri svojem poslovanju, potrebni za upravljanje s temi tveganji.
381. člen 
(politike in procesi upravljanja operativnega tveganja) 
(1) Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:
1. neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov,
2. drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe,
3. neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero pravne osebe, ali
4. zunanjih dogodkov ali dejanj.
(2) Borza oblikuje in izvaja ustrezne politike in procese za ocenjevanje in upravljanje z operativnim tveganjem, ki vključujejo tudi opis pristopov k obravnavi redkih, vendar zelo resnih dogodkov, ki pomenijo pomembno operativno tveganje.
(3) Za namen ustreznega oblikovanja in izvajanja politik in procesov iz prejšnjega odstavka borza določno in ustrezno podrobno opredeli dejavnike operativnega tveganja, ki jim je borza izpostavljena ali bi jim bila lahko izpostavljena.
382. člen 
(krizni načrt in načrt neprekinjenega poslovanja ter odpornost) 
(1) Borza izdela krizni načrt in načrt neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja ustrezne pogoje, da tudi ob hudih poslovnih motnjah nadaljuje poslovanje in da se ustrezno omejijo izgube borze zaradi teh motenj.
(2) Borza pri upravljanju borznega trga zagotovi učinkovite sisteme in postopke, ki zagotavljajo odpornost trgovalnega sistema, da lahko prenese močno povečan obseg naročil in sporočil v sistem. Trgovalni sistem zagotovi urejeno trgovanje v primeru hudih motenj na trgu, kar borza zagotovi z rednim testiranjem takšnih situacij, ki morajo biti opredeljene v kriznem načrtu in načrtu neprekinjenega poslovanja.
383. člen 
(kapitalska ustreznost borze in revidiranje) 
(1) Borza zagotovi, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, ki omogoča njeno normalno delovanje glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter zlasti ob upoštevanju značilnosti in obsega poslov, ki se sklepajo na borznem trgu, in obsega ter stopnje tveganj, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju.
(2) Letno poročilo borze pregleda revizor.
(3) Za letno poročilo borze se smiselno uporabljajo drugi odstavek 87. člena, 89. člen, prvi, peti in šesti odstavek 90. člena ter 91. in 92. člen ZBan-2.
(4) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza«,
2. pri smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 91. člena ZBan-2 se namesto napotila na drugi odstavek 9. člena ZBan-2 uporablja napotilo na prvi odstavek 420. člena tega zakona,
3. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«.
(5) Borza najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo.
384. člen 
(dolžnost varovanja zaupnih informacij) 
(1) Borza kot zaupne varuje vse informacije o posameznem izdajatelju, članu ali o drugi osebi, ne glede na to, kako jih je pridobila.
(2) Člani organov borze, njeni delničarji in delavci oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom oziroma pri opravljanju storitev za borzo kakorkoli dostopne zaupne informacije iz prejšnjega odstavka, teh informacij ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(3) Za zaupne informacije iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo drugi odstavek 311. člena, 312. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 313. člena tega zakona.
385. člen 
(pravila in navodila borze) 
(1) Borza sprejme pravila (v nadaljnjem besedilu: pravila borze) in izvedbene postopke (v nadaljnjem besedilu: navodila borze), s katerimi zagotovi izpolnjevanje zahtev iz 11. poglavja tega zakona in Uredbe 600/2014/EU glede borznega trga, ter v tem okviru določi:
1. pravila o finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borznem trgu, s katerimi v skladu z oddelkom 9.3 tega zakona uredi:
– pogoje za uvrstitev finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu in način rednega preverjanja izpolnjevanja teh pogojev,
– način izpolnjevanja obveznosti izdajateljev glede nadzorovanih informacij v razmerju do borze in ukrepe za preverjanje, ali izdajatelj izpolnjuje obveznosti glede objave nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona,
– ukrepe za redno preverjanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu,
– način tekočega seznanjanja članov z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj,
– pogoje za začasno ustavitev trgovanja in za umik finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu,
– postopek odločanja o uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu ter o začasni ustavitvi trgovanja in umiku finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu,
2. pravila o borznih članih, s katerimi v skladu z oddelkom 11.4 tega zakona uredi:
– pogoje za sprejem za borznega člana in za prenehanje članstva,
– organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje, strokovne standarde, ki veljajo za osebje borznega člana, ter pogoje v zvezi s poravnavo borznih poslov, ki jih izpolnjujejo borzni člani,
– ukrepe, ki jih v razmerju do borznega člana lahko uporabi borza, če ta krši svoje obveznosti,
– druge medsebojne pravice in obveznosti borze in borznega člana,
3. pravila borznega trgovanja, s katerimi v skladu z oddelkom 11.5 tega zakona uredi:
– način objavljanja ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov na borznem trgu,
– način in pogoje za sklenitev poslov na borznem trgu in za poravnavo obveznosti iz borznih poslov,
– druge medsebojne obveznosti borznih članov v zvezi s posli, sklenjenimi na borznem trgu.
(2) Pravna pravila, določena s pravili in navodili borze, in njihove vsakokratne spremembe se uporabljajo za presojo medsebojnih pravic in obveznosti iz teh pravnih razmerij:
1. pravna pravila iz 1. točke prvega odstavka tega člena iz pravnih razmerij med borzo in izdajatelji finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje na borznem trgu,
2. pravna pravila iz 2. točke prvega odstavka tega člena iz pravnih razmerij med borzo in borznimi člani ter
3. pravna pravila iz 3. točke prvega odstavka tega člena
– iz pravnih razmerij med borzo in borznimi člani in
– iz pravnih razmerij, ki nastanejo med borznimi člani na podlagi borznega posla.
(3) Borza k pravilom borze in njihovim spremembam pred njihovo objavo dobi soglasje agencije.
(4) Borza pravila borze in njihove vsakokratne spremembe skupaj s soglasjem agencije iz prejšnjega odstavka javno objavi na svojih spletnih straneh.
(5) Pravila borze in njihove spremembe začnejo veljati 15. dan po javni objavi na spletnih straneh borze, razen če borza v posameznem primeru iz utemeljenih razlogov določi krajši rok začetka veljavnosti.
(6) Borza navodila javno objavi na svojih spletnih straneh in o spremembi po elektronski pošti hkrati obvesti vse borzne člane. Navodila začnejo veljati 15. dan po objavi, razen če borza v posameznem primeru iz utemeljenih razlogov določi krajši rok začetka veljavnosti.
386. člen 
(tarifa borze) 
(1) Borza s tarifo določi nadomestila za:
1. postopek odločanja o uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu, ki jih plačujejo njihovi izdajatelji,
2. objavo informacij o borznem trgu,
3. druge storitve, ki jih opravlja.
(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka so pregledna, poštena, v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji, in nediskriminatorna za posamezne izdajatelje ali vrste vrednostnih papirjev. Poleg tega ne smejo spodbujati oddajanja, sprememb ali preklicev naročil, ki bi spodbujala neurejeno trgovanje ali zlorabe trga. Od vzdrževalcev trga za posamezne delnice ali košarico delnic, ki jim je borza namenila kakršnekoli ugodnosti, borza zahteva izpolnjevanje njihovih obveznosti, ki so zaradi tega nastale.
(3) Borza po objavi oziroma spremembi tarife agenciji nemudoma pošlje vsakokratno spremembo višine nadomestil iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, skupaj z obrazložitvijo, s katero utemeljeno dokaže, da je sprememba nadomestil skladna s prejšnjim odstavkom.
(4) Borza odpravi kršitve in predloži poročilo o njihovi odpravi, kot ji je to naloženo z odredbo, ki jo agencija izda zaradi neskladja tarife borze z drugim odstavkom tega člena, najkasneje v treh delovnih dneh od dokončnosti odredbe.
(5) Borza lahko v tarifi določi nadomestila za preklicana naročila v razmerju z njihovo časovno veljavnostjo na trgu in jih prilagaja posameznim finančnim instrumentom, na katere se nanašajo. Določi lahko tudi višja nadomestila za tista naročila, ki so bila kasneje umaknjena kot tista, ki so bila kasneje izvršena. Višja nadomestila lahko določi tudi za udeležence, ki imajo višji odstotni delež preklicanih naročil, in udeležence, ki uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, v skladu z večjo obremenitvijo, ki jo takšno trgovanje povzroči.
(6) Za tarifo borze se smiselno uporablja šesti odstavek 385. člena tega zakona.
11.2.3 Dovoljenje za upravljanje borznega trga
387. člen 
(dovoljenje za upravljanje borznega trga) 
(1) Borza pred začetkom upravljanja borznega trga pridobi dovoljenje za upravljanje borznega trga.
(2) Borza pred začetkom upravljanja borznega trga s finančnimi instrumenti, ki niso obseženi v že izdanem dovoljenju za upravljanje borznega trga, pridobi dodatno dovoljenje.
(3) Borza ves čas upravljanja borznega trga izpolnjuje zahteve, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za upravljanje borznega trga.
388. člen 
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje borznega trga) 
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje borznega trga je treba priložiti:
1. statut borze v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa,
2. poslovni načrt borze za prva tri leta poslovanja, ki vsebuje opis:
– poslov, ki jih namerava borza opravljati pri upravljanju borznega trga,
– načina uresničevanja organizacijskih zahtev iz pododdelka 11.2.2 tega zakona,
3. seznam delničarjev, ki za vsakega delničarja navaja osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi borze,
4. druge dokaze, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za upravljanje borznega trga s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša zahteva.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka 387. člena tega zakona je treba priložiti samo listine iz 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena glede upravljanja borznega trga s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša ta zahteva.
389. člen 
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih) 
Agencija hkrati odloča o:
1. zahtevi borze za izdajo dovoljenja za upravljanje borznega trga,
2. zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic borze iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3. zahtevah kandidatov za člane uprave te borze iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borze.
390. člen 
(odločanje o dovoljenju za upravljanje borznega trga) 
(1) Agencija izda borzi dovoljenje za upravljanje borznega trga, če:
1. je statusna ureditev borze v skladu s pododdelkom 11.2.1 tega zakona,
2. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
3. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave borze vsem članom uprave te borze,
4. je načrtovani sistem upravljanja iz drugega odstavka 373. člena tega zakona ustrezen in primeren za upravljanje s tveganji, ki jim bo borza pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena, in
5. borza izpolnjuje organizacijske zahteve iz pododdelka 11.2.2 tega zakona.
(2) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za upravljanje borznega trga so navedene vrste finančnih instrumentov, na katere se dovoljenje nanaša.
391. člen 
(prenehanje opravljanja storitev upravljanja borznega trga) 
(1) Če skupščina borze sprejme sklep o prenehanju borze in začetku likvidacijskega postopka ali sklep, s katerim se dejavnost borze spremeni tako, da ta ne bo več opravljala storitev upravljanja borznega trga, se smiselno uporabljajo 79., 80., 82., 83. in 85. člen ZBan-2, če v drugem do šestem odstavku tega člena ni določeno drugače.
(2) Borza v osmih dneh po zasedanju skupščine, na katerem je bil sprejet sklep iz prejšnjega odstavka, ta sklep javno objavi na svojih spletnih straneh in o njem obvesti:
1. izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na borznem trgu,
2. borzne člane in
3. agencijo.
(3) Borza opravlja storitve upravljanja borznega trga še najmanj eno leto po obvestilu iz prvega odstavka tega člena.
(4) Borza v primeru iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da druga borza ali upravljavec organiziranega trga druge države članice prevzame:
1. celotno dokumentacijo v zvezi z borznimi posli in izdajatelji, ki jo je bila dolžna voditi borza, in
2. vse obveznosti in odgovornosti borze v zvezi z vodenjem in hranjenjem te dokumentacije ter dostopom do nje.
(5) Borza v osmih dneh po prenosu dokumentacije v skladu s prejšnjim odstavkom agenciji predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila za izpolnitev obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, in poročilu priloži dokaze o izpolnitvi teh obveznosti.
(6) Dovoljenje za upravljanje borznega trga preneha, če borza:
1. v skladu s prvim do petim odstavkom tega člena preneha opravljati storitve upravljanja borznega trga, s predložitvijo poročila iz petega odstavka tega člena, ali
2. ne začne upravljati borznega trga, na katerega se dovoljenje nanaša, v enem letu od izdaje dovoljenja.
(7) Če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(8) Agencija o prenehanju dovoljenja za upravljanje borznega trga obvesti ESMA.
392. člen 
(dovoljenje za združitev ali delitev) 
(1) Če je borza udeležena pri združitvi ali delitvi družb, pridobi dovoljenje agencije za to združitev ali delitev.
(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev ali delitev se smiselno uporabljajo 388. do 390. člen tega zakona.
(3) Če zaradi izvedbe združitve ali delitve nastane nova družba, ki bo upravljala borzni trg, ta nova družba pred vpisom združitve ali delitve v sodni register pridobi dovoljenje agencije za upravljanje borznega trga.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena borza.
11.2.4 Vzpostavitev sistema za dostop do borznega trga v drugi državi članici
393. člen 
(obvestilo o nameri vzpostavitve sistema za dostop do borznega trga v drugi državi članici) 
Če namerava borza v drugi državi članici namestiti sistem, s katerimi bo omogočila oddaljeni dostop do trgovanja na borznem trgu osebam s sedežem v tej državi članici, o tem obvesti agencijo.
394. člen 
(predložitev obvestila nadzornemu organu države članice) 
(1) Agencija obvestilo iz 393. člena tega zakona v enem mesecu predloži nadzornemu organu države članice, na katero se nanaša obvestilo, in o tem obvesti borzo.
(2) Agencija na zahtevo nadzornega organa države članice iz prejšnjega odstavka temu brez nepotrebnega odlašanja sporoči podatke, vključno z osebnimi podatki, o članih oziroma udeležencih borznega trga, ki jih ta potrebuje za izvajanje nadzora.
(3) Borza lahko omogoči začetek uporabe sistema iz 393. člena tega zakona v drugi državi članici, ko nadzorni organ te države članice prejme obvestilo iz prvega odstavka tega člena.
11.3 Finančni instrumenti, s katerimi se trguje na borznem trgu
11.3.1 Uvrstitev finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu
11.3.1.1 Splošna pravila 
395. člen 
(splošni pogoji za uvrstitev finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu) 
(1) Pravila borze določajo jasna in pregledna pravila o uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu.
(2) Ureditev v pravilih borze zagotavlja, da se v trgovanje na borznem trgu lahko uvrstijo samo finančni instrumenti, katerih lastnosti omogočajo, da se z njimi trguje pošteno, urejeno in učinkovito.
(3) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ureditev v pravilih borze zagotavlja, da se v trgovanje na borznem trgu lahko uvrstijo samo prenosljivi vrednostni papirji, katerih lastnosti omogočajo, da se z njimi prosto trguje.
(4) Glede izvedenih finančnih instrumentov ureditev v pravilih borze zagotavlja tudi, da se v trgovanje uvrstijo samo tisti izvedeni finančni instrumenti, katerih vsebina omogoča pregledno določanje cene in učinkovite pogoje poravnave.
(5) Borza lahko v pravilih borze poleg uradne borzne kotacije določi tudi druge posebne segmente borznega trga, za katere lahko določi strožje pogoje za uvrstitev v trgovanje od pogojev, določenih v pododdelku 11.3.1 tega zakona.
396. člen 
(posebni pogoji za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu) 
(1) Poleg splošnih pogojev, določenih v drugem odstavku 395. člena tega zakona, vrednostni papirji za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu izpolnjujejo tudi naslednje pogoje:
1. pravni položaj izdajatelja je glede njegove ustanovitve in njegove statusne ureditve v skladu s predpisi države njegovega sedeža,
2. izdajatelj oziroma vlagatelj zahteve za uvrstitev v trgovanje na borznem trgu je glede objave prospekta in drugih informacij izpolnil obveznosti, določene v 2. poglavju tega zakona,
3. vrednostni papirji so prosto prenosljivi,
4. vrednostni papirji so veljavno izdani in izpolnjeni so tudi pogoji za zanesljivo poravnavo poslov s temi vrednostnimi papirji.
(2) Pogoji iz 4. točke prvega odstavka tega člena so izpolnjeni:
1. če ima izdajatelj sedež v Republiki Sloveniji: če so vrednostni papirji izdani kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralni register,
2. v drugih primerih, če so:
– potrdila o deponiranju teh vrednostnih papirjev izdana na način, določen v oddelku 11.5 tega zakona, ali
– vrednostni papirji izdani kot nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralnem depoju, ali kot tiskani vrednostni papirji, ki so v zbirni hrambi v centralnem depoju, in če so izpolnjeni pogoji za poravnavo borznih poslov s temi vrednostnimi papirji iz 448. člena tega zakona.
397. člen 
(zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu) 
(1) Vrednostni papirji se lahko uvrstijo v trgovanje na borznem trgu na zahtevo:
1. izdajatelja ali
2. druge osebe, če izdajatelj s tem soglaša.
(2) Če so vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na drugem borznem trgu v Republiki Sloveniji ali drugem organiziranem trgu v državi članici, se vrednostni papirji lahko uvrstijo v trgovanje na borznem trgu tudi na zahtevo druge osebe, ne da bi bilo za to potrebno soglasje izdajatelja.
(3) Če se vrednostni papirji uvrstijo v trgovanje na borznem trgu v skladu s prejšnjim odstavkom brez soglasja izdajatelja, borza o tem obvesti izdajatelja.
(4) Če se vrednostni papirji uvrstijo v trgovanje na borznem trgu v skladu z drugim odstavkom tega člena brez soglasja izdajatelja, za izdajatelja v razmerju do borze ne nastanejo obveznosti iz 398. člena tega zakona.
398. člen 
(nadzorovane informacije izdajatelja vrednostnih papirjev) 
(1) Izdajatelj vrednostnih papirjev v rokih in na način, na katerega po prvem odstavku 155. člena tega zakona o nadzorovani informaciji obvesti agencijo oziroma nadzorni organ druge države članice, ki je matična država članica izdajatelja, obvesti tudi borzo.
(2) Za nastanek in prenehanje obveznosti izdajatelja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 124. člen tega zakona.
(3) Borza v zvezi z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na borznem trgu, vzpostavi in uresničuje:
1. učinkovite ukrepe za redno preverjanje, ali izdajatelji izpolnjujejo obveznosti glede objave nadzorovanih informacij, določene v 3. poglavju tega zakona, in
2. ukrepe, ki so potrebni za redno preverjanje izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji na borznem trgu.
(4) Borza svoje člane tekoče seznanja z možnostmi dostopa do nadzorovanih informacij, ki jih je objavil izdajatelj v skladu s 3. poglavjem tega zakona.
399. člen 
(obveščanje agencije in objava uvrstitve finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu) 
(1) Borza agencijo obvesti o vsaki zahtevi za uvrstitev finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu in o svoji odločitvi o tej zahtevi.
(2) Borza javno objavi informacije o uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje na borznem trgu na svojih spletnih straneh.
11.3.1.2 Uvrstitev vrednostnih papirjev v uradno borzno kotacijo 
400. člen 
(posebna pravila odseka 11.3.1.2) 
(1) Vrednostnie papirje se uvrsti v uradno borzno kotacijo, če so poleg pogojev, določenih v odseku 11.3.1.1 tega zakona, izpolnjeni tudi dodatni pogoji glede predvidene tržne kapitalizacije in razpršitve teh vrednostnih papirjev ter drugi dodatni pogoji, določeni v odseku 11.3.1.2 tega zakona.
(2) Če je zahteva za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu vložena hkrati ali v kratkem časovnem obdobju pred vložitvijo zahteve za uvrstitev teh vrednostnih papirjev v uradno kotacijo organiziranega trga druge države članice ali po vložitvi take zahteve ali če se zahteva za uvrstitev v uradno borzno kotacijo nanaša na vrednostne papirje, ki so že uvrščeni v uradno kotacijo na organiziranem trgu druge države članice, borza sodeluje z organom, ki je pristojen za odločanje o uvrstitvi v uradno kotacijo organiziranega trga te države članice, in skupaj s tem organom sprejme ustrezne ukrepe, potrebne za pospešitev postopka in v največjem možnem obsegu za poenostavitev morebitnih formalnosti in dodatnih pogojev za uvrstitev v uradno kotacijo teh vrednostnih papirjev.
(3) Če se zahteva za uvrstitev v uradno borzno kotacijo nanaša na vrednostne papirje, ki so že uvrščeni v uradno kotacijo organiziranega trga druge države članice, lahko borza zavrne to zahtevo tudi, če izdajatelj ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z uvrstitvijo teh vrednostnih papirjev v uradno kotacijo organiziranega trga druge države članice.
401. člen 
(dodatni pogoji za uvrstitev delnic v uradno borzno kotacijo) 
(1) V uradno borzno kotacijo se lahko uvrstijo samo delnice, katerih izdajatelj je objavil letno poročilo za zadnja tri poslovna leta v skladu s predpisi države sedeža izdajatelja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v uradno borzno kotacijo izjemoma lahko uvrstijo tudi delnice, glede katerih pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, če so vlagateljem na drug način zagotovljene informacije, ki jih potrebujejo za poučeno oceno izdajatelja in delnic.
(3) Delnice se v uradno borzno kotacijo uvrsti, če sta izpolnjena tudi naslednja dodatna pogoja:
1. pred uvrstitvijo v uradno borzno kotacijo je potekel rok za vpis in vplačilo delnic, če je prej potekal postopek njihove prodaje javnosti,
2. imetništvo delnic je ustrezno razpršeno v javnosti.
(4) Zahteva za uvrstitev delnic v uradno borzno kotacijo se nanaša na celotno količino že izdanih delnic istega razreda.
402. člen 
(dodatni pogoji za uvrstitev dolžniških vrednostnih papirjev v uradno borzno kotacijo) 
(1) Dolžniške vrednostne papirje se v uradno borzno kotacijo uvrsti, če sta izpolnjena tudi naslednja dodatna pogoja:
1. pred uvrstitvijo v uradno borzno kotacijo je potekel rok za vpis in vplačilo teh vrednostnih papirjev, če je prej potekal postopek njihove prodaje javnosti,
2. skupni nominalni znesek izdaje, na katerega se glasijo, ni manjši od 200.000 eurov.
(2) Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena se ne uporablja za dolžniške vrednostne papirje, ki se izdajajo stalno ali ponavljajoče se in pri katerih končni rok za vpis in vplačilo ni določen.
(3) Pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena se ne uporablja za dolžniške vrednostne papirje, ki se izdajajo stalno ali ponavljajoče se in pri katerih skupni znesek izdaje ni določen.
(4) Zahteva za uvrstitev dolžniških vrednostnih papirjev v uradno borzno kotacijo se nanaša na celotno količino teh vrednostnih papirjev iste vrste.
(5) Dolžniški vrednostni papirji, ki vsebujejo opcijo do zamenjave za delnice ali do nakupa delnic, se lahko uvrstijo v uradno borzno kotacijo samo, če so delnice, ki so predmet te opcije, uvrščene v trgovanje na borznem ali drugem organiziranem trgu.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v uradno borzno kotacijo izjemoma lahko uvrstijo tudi dolžniški vrednostni papirji, glede katerih pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, če so vlagateljem drugače zagotovljene informacije, ki jih potrebujejo za poučeno oceno glede vrednosti delnic, ki so predmet opcije, vsebovane v tem dolžniškem vrednostnem papirju.
11.3.2 Začasna ustavitev trgovanja in umik finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu
403. člen 
(začasna ustavitev trgovanja) 
(1) Borza začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom, če je ustavitev ali prepoved trgovanja kot nadzorni ukrep odredila agencija ali drug nadzorni organ države članice izdajatelja tega finančnega instrumenta.
(2) Borza lahko začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom, če je to potrebno za zaščito interesov vlagateljev v zvezi s pravilno objavo dodatka k prospektu ali nadzorovane informacije v skladu s 3. poglavjem tega zakona ali v zvezi z drugimi dejstvi in okoliščinami.
(3) Borza začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom, ki ne izpolnjuje več pogojev za trgovanje s tem instrumentom na borznem trgu, razen če bi taka ustavitev lahko povzročila pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje borznega trga.
(4) Borza ob upoštevanju izvedbenega akta Evropske komisije, izdanega na podlagi tretjega odstavka 32. člena Direktive 2014/65/EU, v primeru iz prejšnjega odstavka uporabi enak ukrep za izvedene finančne instrumente iz 4. do 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki se nanašajo na finančni instrument, ki je predmet ustavitve trgovanja, da bi se zagotovil cilj zaradi katerega je bil finančni instrument predmet ustavitve trgovanja.
404. člen 
(umik finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu) 
(1) Borza umakne iz trgovanja na borznem trgu:
1. finančni instrument, za katerega je tak umik kot nadzorni ukrep odredila agencija ali drug nadzorni organ matične države članice izdajatelja tega finančnega instrumenta,
2. dolžniški vrednostni papir:
– v treh delovnih dneh po prejemu obvestila javne družbe iz 9. točke enajstega odstavka 125. člena tega zakona, vendar ne prej kot naslednji delovni dan po dnevu, ko po 8. točki enajstega odstavka 125. člena tega zakona začne učinkovati sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, ali
– če so zapadle vse obveznosti, vsebovane v tem vrednostnem papirju, ali
– v drugih primerih: v treh delovnih dneh po prejemu ustreznega obvestila glede sprejetega veljavnega sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga,
3. lastniški vrednostni papir: v treh delovnih dneh po prejemu obvestila javne družbe iz devetega odstavka 125. člena tega zakona, vendar ne prej kot naslednji delovni dan po dnevu, ko po osmem odstavku 125. člena tega zakona začne učinkovati sklep o umiku delnic z organiziranega trga,
4. finančni instrument, ki je bil uvrščen v trgovanje na borznem trgu brez soglasja izdajatelja, če umik zahteva oseba, na zahtevo katere je bil ta finančni instrument uvrščen v trgovanje na borznem trgu, s potekom odpovednega obdobja, ki je določeno v pravilih borze in ki ne sme biti daljše od treh mesecev od prejema zahteve za umik.
(2) Borza iz trgovanja na borznem trgu umakne finančni instrument, če finančni instrument ali njegov izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev za trgovanje s tem instrumentom na borznem trgu, razen če bi tak umik lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje borznega trga.
(3) Borza v primeru iz prejšnjega odstavka uporabi, ob upoštevanju delegiranega akta Evropske komisije, izdanega na podlagi drugega odstavka 52. člena Direktive 2014/65/EU, enak ukrep za izvedene finančne instrumente iz 4. do 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki se nanašajo na finančni instrument, ki je predmet umika iz trgovanja, da bi se zagotovil cilj zaradi katerega je bil finančni instrument predmet umika iz trgovanja.
405. člen 
(pravice delničarjev, če so delnice umaknjene iz trgovanja na borznem trgu) 
(1) Če borza po 1. točki prvega odstavka ali po drugem odstavku 404. člena tega zakona umakne delnice iz trgovanja na borznem trgu, izdajatelj v dveh mesecih po objavi umika delnic iz trgovanja na borznem trgu skliče skupščino in na skupščini delničarjem ponudi, da družba prevzame njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine.
(2) Za pravico do denarne odpravnine iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 603. člen ZGD-1. Rok za vložitev predloga za določitev primerne denarne odpravnine začne teči, če:
1. je bilo opravljeno zasedanje skupščine iz prejšnjega odstavka: od dneva predložitve zapisnika o zasedanju skupščine sodnemu registru,
2. skupščina iz prejšnjega odstavka ni bila sklicana: s potekom dveh mesecev od javne objave umika delnic iz trgovanja na borznem trgu.
(3) Če je zasedanje skupščine sklicano za dan, ki je poznejši od dveh mesecev od objave umika delnic iz trgovanja na borznem trgu, lahko delničar predlog za sodni preizkus menjalnega razmerja vloži tudi že pred zasedanjem skupščine.
(4) Borza v objavi umika delnic iz trgovanja na borznem trgu delničarje pouči o pravici do primerne denarne odpravnine in načinu uveljavitve te pravice.
(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se ne uporabljajo, če so bile delnice uvrščene v trgovanje na borznem trgu na zahtevo druge osebe brez soglasja izdajatelja.
406. člen 
(obveščanje agencije in objava začasne ustavitve trgovanja in umika finančnih instrumentov iz trgovanja na borznem trgu) 
(1) Borza agencijo takoj obvesti o vsaki začasni ustavitvi trgovanja in vsakem umiku iz trgovanja na borznem trgu za vsak finančni instrument ali izvedeni finančni instrument, ki se nanaša na ta finančni instrument.
(2) Borza ob upoštevanju izvedbenega akta Evropske komisije, izdanega na podlagi tretjega odstavka 52. člena Direktive 2014/65/EU javno objavi informacije o začasni ustaviti trgovanja in umiku iz trgovanja na borznem trgu za vsak finančni instrument ali izvedeni finančni instrument, ki se nanaša na ta finančni instrument, na svojih spletnih straneh.
11.3.3 Postopek odločanja borze o uvrstitvi finančnih instrumentov v trgovanje ter o začasni ustavitvi in umiku iz trgovanja na borznem trgu
407. člen 
(uporaba določb) 
(1) Borza ravna v skladu z določbami pododdelka 11.3.3 tega zakona, pri:
1. uvrstitvi finančnega instrumenta v trgovanje na borznem trgu ali v uradno borzno kotacijo,
2. začasni ustavitvi trgovanja s finančnim instrumentom in
3. umiku finančnega instrumenta iz trgovanja na borznem trgu.
(2) Kadar borza o zadevi iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka ne odloča na podlagi vloge izdajatelja, izdajatelja pozove, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev, če zakon ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti izdajatelju, da se izjavi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek borza pred izdajo odločbe iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena izdajatelju ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če z izvršitvijo odločbe zaradi zaščite vlagateljev ni mogoče odlašati. V primeru iz prejšnjega stavka so razlogi za nezagotovitev možnosti izjave navedeni v obrazložitvi odločbe.
408. člen 
(organ odločanja) 
O uvrstitvi finančnega instrumenta v trgovanje na borznem trgu ali v uradno borzno kotacijo, začasni ustavitvi trgovanja s finančnim instrumentom in umiku finančnega instrumenta iz trgovanja na borznem trgu, odloča uprava borze.
409. člen 
(roki za odločanje) 
(1) Borza o zadevi iz 1. točke prvega odstavka 407. člena tega zakona odloči v 30 dneh po prejemu zahteve.
(2) Borza sklep o odpravi pomanjkljivosti naloga izda v osmih dneh po prejemu zahteve.
(3) Če je borza v roku iz prejšnjega odstavka izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve tega sklepa vlagatelju zahteve do:
– poteka roka za odpravo pomanjkljivosti, določenega s sklepom, ali
– prejema dopolnitve oziroma poprave naloga, če je nalog dopolnjen oziroma popravljen v roku, določenem s sklepom.
11.4 Borzni člani
410. člen 
(dostop do borznega trga) 
(1) Na borznem trgu lahko trgujejo samo borzni člani.
(2) Pravila borze določajo pregledna in nediskriminatorna pravila, ki temeljijo na objektivnih merilih za organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo borznih poslov, ki jih izpolnjuje borzni član.
(3) Borza borznim članom zagotovi ustrezen neposredni ali oddaljeni dostop za uporabo informacijskega sistema za trgovanje na borznem trgu (v nadaljnjem besedilu: trgovalni sistem). Če se za trgovanje na borznem trgu ali posameznem segmentu tega trga ne uporablja informacijski sistem, borza borznim članom na ustrezen drug način zagotovi ustrezen dostop do trgovalnega sistema.
411. člen 
(osebe, ki jih borza lahko sprejme v članstvo) 
(1) Borza lahko v članstvo sprejme:
1. borznoposredniško družbo, investicijsko podjetje, banko ali posebno finančno institucijo, ki je v Republiki Sloveniji v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 59. člena tega zakona upravičena neposredno ali prek podružnice opravljati investicijske storitve in posle iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona,
2. investicijsko podjetje, banko ali posebno finančno institucijo države članice, ki je v državi članici svojega sedeža upravičena opravljati investicijske storitve in posle iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Pravila borze lahko določijo, da lahko borzni član postane tudi druga oseba, ki:
1. ima ustrezen ugled in dobro ime,
2. ima ustrezne trgovalne izkušnje in sposobnosti,
3. izpolnjuje druge pogoje za borznega člana, določene v pravilih borze.
(3) Borza lahko v članstvo sprejme tudi Republiko Slovenijo in Banko Slovenije.
412. člen 
(obveščanje agencije o borznih članih) 
Borza agencijo redno obvešča o sprejemu novih borznih članov in prenehanju položaja borznega člana ter ji dostavlja vsakokraten seznam borznih članov.
413. člen 
(obveznosti borznih članov) 
(1) Borzni člani pri trgovanju na borznem trgu ravnajo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter s pravili in navodili borze.
(2) Borzni člani zagotovijo, da vedno izpolnjujejo organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje ter pogoje v zvezi s poravnavo borznih poslov, ki jih izpolnjujejo v skladu s pravili borze.
(3) Za posle, sklenjene na borznem trgu v skladu s pravili in navodili borze med borznimi člani, se ne uporablja oddelek 7.2 tega zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek borzni člani, če pri sklepanju poslov za račun svojih strank izvršujejo naročila strank na borznem trgu, ravnajo v skladu z oddelkom 7.2 tega zakona.
414. člen 
(nadzor borze nad borznimi člani) 
(1) Borza vzpostavi in uresničuje učinkovite ukrepe in postopke, vključno s potrebnimi sredstvi, za redno spremljanje, ali borzni člani izpolnjujejo obveznosti, določene s pravili in navodili borze.
(2) Borza spremlja posredovana naročila, vključno s preklicanimi, in izvršene posle, ki jih na borznem trgu sklepajo njeni člani, zaradi ugotavljanja kršitev pravil borze, neurejenih trgovalnih razmer ali ravnanj, ki imajo značilnosti zlorabe trga, ali motenj v sistemu v zvezi s posameznim finančnim instrumentom.
415. člen 
(obveščanje agencije in sodelovanje z nadzornimi organi glede nadzora nad borznimi člani) 
(1) Borza agencijo obvešča o pomembnih kršitvah pravil borze, neurejenih trgovalnih razmerah in ravnanjih borznih članov, ki imajo značilnosti zlorabe trga, ali motenj v sistemu v zvezi s posameznim finančnim instrumentom.
(2) Agencija informacije iz prejšnjega odstavka pošlje ESMA in nadzornim organom drugih držav članic. Če gre za ravnanja, ki imajo značilnosti zlorabe trga, agencija poročanje opravi šele, ko je prepričana, da gre za takšno ravnanje.
(3) Borza brez nepotrebnega odlašanja na zahtevo agencije ali drugega organa Republike Slovenije ali druge države članice, ki je pristojen za preiskavo in pregon prepovedanih ravnanj zlorabe trga, predloži vse informacije in mu zagotovi drugo pomoč v zvezi s preiskavo in pregonom prepovedanih dejanj zlorabe trga, storjenih pri trgovanju na borznem trgu ali prek informacijskega sistema za trgovanje na borznem trgu.
11.5 Pravila borznega trgovanja
416. člen 
(sklepanje borznih poslov) 
(1) Vnos ponudbe za prodajo ali nakup finančnih instrumentov v trgovalni sistem ima za borznega člana, ki je vnesel to ponudbo, učinek objave zavezujoče ponudbe, s sprejetjem katere je sklenjen posel o prodaji ali nakupu tega finančnega instrumenta.
(2) Pravila borze določajo:
1. časovni trenutek, ko se šteje, da je v trgovalni sistem vnesena ponudba iz prejšnjega odstavka,
2. pogoje in način za preklic te ponudbe,
3. merila za določitev:
– vnos katere ponudbe ima pravni učinek sprejetja druge vnesene ponudbe in
– drugih pogojev glede količine in cene finančnih instrumentov, pod katerimi je s tem sprejetjem ponudbe sklenjen borzni posel.
(3) Pravila borze lahko določijo pravico borznega člana, da v soglasju z drugim borznim članom, ki je nasprotna stranka borznega posla, odstopi od tega posla. Rok za uresničitev odstopne pravice je v pravilih borze določen ob upoštevanju pravil poravnalnega sistema, prek katerega se opravlja poravnava tega posla.
(4) Za medsebojne pravice in obveznosti borznih članov na podlagi borznega posla se uporablja pravo Republike Slovenije.
(5) Če se za trgovanje na borznem trgu ali posameznem segmentu tega trga ne uporablja informacijski sistem, se za sklepanje borznih poslov prvi in drugi odstavek tega člena uporabljata smiselno.
(6) Ureditev borznega trgovanja v pravilih borze vključuje pravila:
1. ki omogočajo pošteno in urejeno trgovanje in določajo objektivna merila za sklepanje borznih poslov, ter
2. katerih namen je odkrivanje in preprečevanje tržnih manipulacij.
417. člen 
(zaključek borznih poslov) 
Borza ima vzpostavljeno učinkovito ureditev za omogočanje učinkovitega in pravočasnega zaključka borznih poslov, ki se izvršijo v okviru njenih sistemov.
418. člen 
(postopek zaradi insolventnosti nad borznim članom) 
(1) Postopek zaradi insolventnosti po tem členu je postopek prisilne poravnave, stečaja, neprostovoljne likvidacije ali drug postopek, katerega začetek ima pravne posledice za posle, sklenjene pred njegovim začetkom, ali za obveznosti dolžnika iz teh poslov.
(2) Začetek postopka zaradi insolventnosti nad borznim članom ne vpliva na veljavnost borznih poslov glede ponudb, ki jih je v trgovalni sistem vnesel ta član do poteka dneva, na katerega je bil začet ta postopek. Veljavni so tudi posli, ki so bili sklenjeni glede ponudb, ki jih je borzni član vnesel v trgovalni sistem po dnevu začetka postopka zaradi insolventnosti, če borza ni vedela niti ni mogla vedeti za začetek postopka zaradi insolventnosti.
(3) Od poslov iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno odstopiti, tudi če tako pravico daje poseben predpis, ki ureja postopek zaradi insolventnosti.
(4) Za obveznosti, ki so za insolventnega borznega člana nastale na podlagi posla iz drugega odstavka tega člena, se ne uporabljajo morebitna posebna pravila predpisa, ki ureja postopek zaradi insolventnosti, o prepovedi pobota ali o prepovedi izpolnitve v breme denarnega dobroimetja ali finančnih instrumentov, ki jih je borzni član zagotovil v okviru poravnalnega sistema za zavarovanje izpolnitve svojih obveznosti iz borznih poslov.
11.6 Nadzor agencije nad poslovanjem borze
419. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad poslovanjem borze) 
(1) Agencija je pristojna za nadzor nad borzo glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja borza.
(2) Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad borzo, lahko agencija od teh oseb zahteva ustrezna poročila in informacije ter opravi pregled njihovega poslovanja od:
1. oseb, ki so z borzo v razmerju tesne povezanosti,
2. oseb, na katere je borza prenesla pomemben del svojih poslovnih procesov, in
3. imetnikov kvalificiranih deležev v borzi.
(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi agencija pregled poslovanja te osebe v sodelovanju s tem nadzornim organom.
(4) Za dosego namena nadzora nad borzo je agencija pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad:
1. člani uprave in nadzornega sveta borze v obsegu, določenem v 270. do 273. členu ZBan-2 v zvezi s 362. in 370. členom tega zakona, in
2. imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v 60. do 74. in 266. do 269. členu ZBan-2 v zvezi s 362. in 368. členom tega zakona.
(5) Agencija je pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad upravljavcem organiziranega trga države članice iz 360. člena tega zakona v obsegu, določenem v šestem do devetem odstavku 420. člena tega zakona.
(6) Prejšnji odstavek in šesti do deseti odstavek 420. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za nadzor nad upravljavcem MTF ali OTF iz 214. člena tega zakona.
420. člen 
(namen nadzora in način opravljanja nadzora nad borzo) 
(1) Agencija opravlja nadzor nad borzo zaradi preverjanja, ali borza posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje s finančnimi instrumenti, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Agencija opravlja nadzor nad borzo:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil borze in drugih oseb, ki po tem ali drugem zakonu poročajo agenciji,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja borze in oseb iz drugega odstavka 419. člena tega zakona,
3. z izrekanjem nadzornih ukrepov.
(3) Agencija lahko borzi pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje nadzorne ukrepe:
1. odreditev odprave kršitve, ki lahko obsega tudi zahtevo za ustrezno spremembo ali dopolnitev pravil borze,
2. odvzem dovoljenja.
(4) Za nadzor nad borzo se smiselno uporabljajo 357. člen tega zakona in oddelki 8.1, 8.2, 8.3 in 8.6 ZBan-2, razen 5. točke drugega odstavka 263. člena, 277. in 278. člena ZBan-2.
(5) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borza«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. namesto napotila na predpise iz prvega odstavka 234. člena ZBan-2 uporablja napotilo na predpise iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če borza hudo in sistematično krši ta zakon ali Uredbo 600/2014/EU, agencija ravna v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
(7) Za namen iz prejšnjega odstavka se šteje, da borza hudo in sistematično krši ta zakon ali Uredbo 600/2014/EU, če stori kršitev enakih značilnosti že drugič v triletnem obdobju.
(8) Če ima agencija utemeljene razloge za oceno, da upravljavec organiziranega trga iz 360. člena tega zakona krši ta zakon ali predpise države članice svojega sedeža, sprejete zaradi prenosa Direktive 2014/65/EU v pravni red te države članice, o teh ugotovitvah obvesti nadzorni organ države članice sedeža tega upravljavca organiziranega trga.
(9) Če upravljavec organiziranega trga iz 360. člena tega zakona kljub ukrepom nadzornega organa države članice svojega sedeža ali zato, ker ti ukrepi niso učinkoviti ali jih v državi članici ni mogoče izreči, nadaljuje z ravnanji iz šestega odstavka tega člena, tako da so očitno ogroženi interesi vlagateljev v Republiki Sloveniji ali urejeno delovanje trga, lahko agencija:
1. temu upravljavcu organiziranega trga po predhodnem obvestilu nadzornega organa države članice izreče katerikoli ukrep, ki je potreben za zaščito interesov vlagateljev in urejeno delovanje trga, vključno s prepovedjo nadaljnjega omogočanja oddaljenega dostopa iz 360. člena tega zakona,
2. zaprosi ESMA za posredovanje v skladu z 19. členom Uredbe 1095/2010/ES.
(10) Agencija o ukrepih iz tretjega odstavka ali ugotovitvah iz osmega odstavka tega člena brez odlašanja obvesti ESMA.
(11) Za namen nadzora iz prvega odstavka tega člena lahko agencija pridobiva in obdeluje osebne podatke (osebno ime fizične osebe, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, davčno številko, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče) in jih hrani največ pet let po pridobitvi.
11.7 Nadzor agencije nad trgovanjem na borznem trgu
421. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad trgovanjem na borznem trgu) 
Agencija je pristojna za nadzor nad trgovanjem na borznem trgu.
422. člen 
(namen nadzora in način opravljanja nadzora nad trgovanjem na borznem trgu) 
(1) Agencija opravlja nadzor nad trgovanjem na borznem trgu zaradi preverjanja, ali trgovanje poteka na pošten in urejen način, in ugotavljanja morebitnih ravnanj, ki pomenijo zlorabo trga.
(2) Agencija opravlja nadzor nad trgovanjem na borznem trgu:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil borze in drugih oseb, ki po tem ali drugem zakonu poročajo agenciji,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja:
– borze in oseb iz drugega odstavka 419. člena tega zakona,
– borznoposredniških družb in drugih oseb v skladu z določbami 10. poglavja tega zakona o nadzoru nad opravljanjem investicijskih storitev in poslov ter določbami 12. poglavja tega zakona o nadzoru nad kršitvami prepovedi zlorabe trga,
– iz prvega odstavka 118. člena tega zakona,
3. z izrekanjem nadzornih ukrepov.
(3) Poleg nadzornih ukrepov, ki jih je agencija upravičena izreči po drugih določbah tega zakona, lahko agencija, če je to potrebno za varovanje interesov vlagateljev ali zagotovitve poštenega in urejenega trgovanja na borznem trgu, odredi začasno ustavitev trgovanja ali umik finančnega instrumenta iz trgovanja na borznem trgu. Agencija lahko odredi tudi ustavitev trgovanja ali umik izvedenih finančnih instrumentov iz 4. do 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, ki se nanašajo na finančni instrument, ki je predmet ustavitve oziroma umika iz trgovanja, da bi se zagotovil cilj ustavitve trgovanja oziroma umika iz trgovanja tega finančnega instrumenta.
(4) Agencija v primeru iz prejšnjega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 403. člena ali drugega ali tretjega odstavka 404. člena tega zakona od vseh drugih mest trgovanja in sistematičnih internalizatorjev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki trgujejo z enakim finančnim ali izvedenim finančnim instrumentom, zahteva, da začasno ustavijo trgovanje ali umaknejo iz trgovanja zadevni finančni ali izvedeni finančni instrument v svojem sistemu, če je tak ukrep posledica suma kršitev določb predpisov o zlorabah trga ali prevzemih javnih družb ali nerazkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, kot je določeno v 7. in 17. členu Uredbe 596/2014/EU, razen če bi tak ukrep lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(5) Ukrep iz prejšnjega odstavka agencija nemudoma sporoči ESMA in nadzornim organom drugih držav članic.
(6) Če agencija prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka od pristojnega organa druge države članice, agencija od vseh mest trgovanja in sistematičnih internalizatorjev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki trgujejo z enakim finančnim ali izvedenim finančnim instrumentom, zahteva, da začasno ustavijo trgovanje oziroma umaknejo iz trgovanja zadevni finančni ali izvedeni finančni instrument v svojem sistemu, če je tak ukrep posledica suma kršitev določb predpisov o zlorabah trga ali prevzemih javnih družb ali nerazkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, kot je določeno v 7. in 17. členu Uredbe 596/2014/EU, razen če bi tak ukrep lahko povzročil pomembne škodljive posledice za interese vlagateljev ali normalno delovanje trga.
(7) Agencija sporoči ESMA in nadzornim organom drugih držav članic svojo odločitev, ki jo je sprejela na podlagi prejšnjega odstavka, vključno z obrazložitvijo, če ni sprejela enakega ukrepa kot nadzorni organ druge države članice.
(8) Ta člen se smiselno uporablja tudi, kadar sta bila začasna ustavitev trgovanja ali umik finančnega instrumenta iz trgovanja umaknjena.
12. poglavje PREPOVEDANA RAVNANJA ZLORABE TRGA TER DRUGE OBVEZNOSTI ZA PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE ZLORAB TRGA 
423. člen 
(pristojnost in odgovornost agencije za nadzor) 
(1) Za nadzor nad izvajanjem Uredbe 596/2014/EU je pristojna agencija.
(2) Agencija pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka osebne podatke obdeluje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
424. člen 
(namen nadzora) 
Agencija opravlja nadzor zaradi preprečevanja in odkrivanja prepovedanih ravnanj zlorabe trga in preverjanja, ali naslovniki obveznosti ravnajo v skladu z Uredbo 596/2014/EU.
425. člen 
(način opravljanja nadzora) 
Agencija opravlja nadzor nad spoštovanjem Uredbe 596/2014/EU:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil oseb, ki na podlagi Uredbe 596/2014/EU ali zakona poročajo agenciji,
2. s pridobivanjem informacij in opravljanjem pregledov poslovanja v skladu s tem zakonom in Uredbo 596/2014/EU,
3. z izrekanjem nadzornih ukrepov iz tega zakona in Uredbe 596/2014/EU.
426. člen 
(preiskovalni in nadzorni ukrepi agencije) 
(1) Agencija za dosego namena nadzora iz 424. člena tega zakona uporabi ukrepe iz drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU. Če ta zakon ne določa drugače, se ukrepi iz drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU izvedejo v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Če agencija pri nadzoru ugotovi kršitev določb Uredbe 596/2014/EU, navedenih v (a) točki prvega odstavka 30. člena Uredbe 596/2014/EU, oziroma da nadzorovani subjekt ne sodeluje ali neskladno ravna v preiskavi, pregledu poslovanja ali ne upošteva agencije, kadar ta ravna v skladu z drugim odstavkom 23. člena Uredbe 596/2014/EU, izreče ukrepe nadzora iz (a) do (g) točke drugega odstavka 30. člena Uredbe 596/2014/EU in globe iz 540. člena tega zakona.
(3) Agencija pri določanju ukrepov nadzora in določanju višine glob upošteva vse ustrezne okoliščine kršitve tako, da se z izrečenimi ukrepi zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev Uredbe 596/2014/EU. Agencija pri tem upošteva zlasti:
1. resnost in trajanje kršitve;
2. stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;
3. finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe;
4. obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, če ju je mogoče opredeliti;
5. raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z agencijo, pri čemer agencija ne upošteva vprašanja potrebe po vrnitvi pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;
6. prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev, in
7. ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da ne bi kršitve ponovila.
427. člen 
(preiskovalna dejanja, ki se lahko izvedejo le na podlagi odredbe sodišča) 
(1) Ukrepa iz (e) in (h) točke drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU se lahko izvedeta le na podlagi privolitve pravne osebe, in po potrebi fizične osebe, katere podatki se pregledujejo, ali obrazložene pisne odredbe pristojnega sodišča.
(2) Sodišče izda odredbo za preiskavo na predlog agencije, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je oseba kršila določbe Uredbe 596/2014/EU tako, da je narava kršitve posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, in je verjetno, da se bodo odkrili dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora. V primeru preiskave elektronskih naprav in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, kot so telefon, telefaks, računalnik, optični mediji, spominske kartice, drugi nosilci elektronskih podatkov, in podatkov na elektronskih napravah, ki jih podjetje hrani pri ponudniku storitev informacijske tehnologije, kot so zlasti storitev najema strežnika in storitve v oblaku (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava), agencija izkaže tudi verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek.
(3) Odredbo za preiskavo izda sodnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani najpozneje v 48 urah od prejema popolnega predloga agencije. Predlog agencije vsebuje:
1. opredelitev prostorov, dokumentacije, elektronskih naprav, ki jih je treba pregledati,
2. utemeljitev razlogov za pridobitev podatkov,
3. dokaze oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo,
4. rok za izvedbo preiskave in
5. navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve.
(4) Zadeve v postopku izdaje odredbe iz drugega odstavka tega člena so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.
(5) Če ta zakon ne določa drugače, se za preiskovalna dejanja na podlagi tega člena smiselno uporabljajo določbe glede preiskovalnega postopka v zakonu, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.
428. člen 
(začasna zamrznitev sredstev, odvzem premoženja, začasna prepoved izvajanja poklicne dejavnosti) 
(1) Izvedbo nadzornih ukrepov iz (i) in (l) točke drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU odredi agencija v skladu s tem členom.
(2) Agencija odredi izvedbo nadzornih ukrepov iz (i) in (l) točke drugega odstavka 23. člena Uredbe 596/2014/EU, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je oseba, na katero se nanaša odredba agencije, kršila Uredbo 596/2014/EU tako, da je narava kršitve posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti.
(3) Odredba agencije vsebuje:
1. utemeljitev razlogov za izvedbo ukrepov,
2. navedbo dejstev, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi sum,
3. navedbo sredstev, ki naj se zamrznejo, ali dejavnosti, ki naj se prepove, in
4. če agencija odredi začasno zamrznitev sredstev ali začasno prepoved izvajanja poklicne dejavnosti, rok, do kdaj velja zamrznitev ali prepoved.
(4) Agencija lahko v primeru ugotovljene kršitve Uredbe 596/2014/EU sodišču predlaga, da odredi odvzem predmetov ali premoženja, če so bili pridobljeni s kršitvijo Uredbe 596/2014/EU ali so bili uporabljeni pri kršitvi Uredbe 596/2014/EU. Predlog agencije in odredba sodišča vsebujeta smiselno enake podatke kot jih določa prejšnji odstavek.
429. člen 
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih) 
Agencija pri uporabi 34. člena Uredbe 596/2014/EU smiselno upošteva 1., 2. in 3. točko tretjega odstavka 169. člena tega zakona.
430. člen 
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi) 
Agencija je pristojna za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic, pristojnimi organi tretjih držav, ESMA in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev v skladu z Uredbo 596/2014/EU.
431. člen 
(sistem sprejemanja prijav o kršitvah ter pravice prijaviteljev) 
(1) Agencija vzpostavi sistem sprejemanja prijav o dejstvih, ki pomenijo ali bi lahko pomenila kršitev Uredbe 596/2014/EU.
(2) Agencija:
1. določi primerno število zaposlenih, ki so usposobljeni, da zainteresiranim osebam posredujejo informacije o načinu obveščanja agencije o prijavah,
2. določi primerno število zaposlenih, ki so usposobljeni, da sprejemajo prijave,
3. določi primerno število zaposlenih, ki so usposobljeni, da ohranjajo stik z osebo, ki je podala prijavo (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj),
4. vzpostavi neodvisne in avtonomne komunikacijske kanale, po katerih sprejema prijave,
5. vzpostavi postopke obravnave prijav,
6. vodi evidenco o vseh prijavah, prijaviteljih in osebah, na katere se prijava nanaša, pri čemer se evidenca hrani v zaupnem in varnem sistemu, dostop do evidence pa je lahko dovoljen le zaposlenim v agenciji, ki potrebujejo dostop do evidence, za opravljanje svojih delovnih nalog.
(3) Agencija na svoji spletni strani, v vsebinsko ločenem in prepoznavnem delu, javno objavi:
1. komunikacijske kanale, po katerih sprejema prijave in ki omogočajo vzpostavitev stika z zaposlenimi, ki opravljajo naloge iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka,
2. postopek obravnave prijave,
3. kako bo varovana zaupnost prijavitelja, ki vsebuje podroben opis okoliščin, v katerih se lahko v skladu s 27., 28. in 29. členom Uredbe 596/2014/EU razkrijejo podatki o prijavitelju, pri čemer je navedeno, kdaj se podatki o prijavitelju lahko razkrijejo brez prijaviteljevega soglasja,
4. postopke za zaščito prijaviteljev, ki so zaposleni v družbi, na katero se prijava nanaša,
5. da se za prijavitelja, ki v skladu z Uredbo 596/2014/EU da na razpolago informacije agenciji, ne šteje, da je kršil katerekoli pogodbene ali zakonske prepovedi razkritja informacij, in da zaradi obvestila o kršitvi ni odškodninsko ali kazensko odgovoren.
(4) Agencija lahko na svoji spletni strani javno objavi podrobnejše informacije o prejemu in nadaljnjem obravnavanju posamezne prijave.
(5) Podatki iz 3. točke tretjega odstavka tega člena se lahko razkrijejo brez soglasja prijavitelja, kadar je razkritje identitete prijavitelja nujno za interese uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka. Agencija osebi, na katero se prijava nanaša, ne sme razkriti podatkov o prijavitelju. Agencija si prizadeva, da se pri ugotavljanju in obravnavi kršitev, ki so predmet prijave, prepreči razkritje identitete prijavitelja.
(6) Agencija oblikuje postopek obravnave prijave, tako da:
1. je omogočeno sprejetje anonimne prijave,
2. se prijava lahko sprejme po telefonu, pri čemer je prijavitelj, če se pogovor snema, o tem obveščen na začetku pogovora,
3. se prijava lahko sprejme po elektronski ali navadni pošti, pri čemer je elektronski naslov, na katerega se prijava pošlje, varen in omogoča zaupnost,
4. se prijava lahko sprejme v okviru osebnega srečanja prijavitelja z zaposlenim, ki sprejema prijave,
5. je določen način, kako agencija od prijavitelja zahteva, da pojasni sporočene informacije ali zagotovi dodatne informacije, ki so ji na voljo,
6. je določena vrsta, vsebina in časovni okvir povratnih informacij o rezultatih prijave,
7. so komunikacijski kanali za sprejemanje prijav ločeni od preostalih komunikacijskih kanalov agencije ter zagotavljajo popolnost, zaupnost in celovitost informacij ter preprečujejo dostop nepooblaščenim osebam,
8. komunikacijski kanali omogočajo shranjevanje informacij v evidenci iz šeste točke drugega odstavka tega člena,
9. se prijave, ki niso prejete po komunikacijskih kanalih, ki so skladni s sedmo in osmo točko tega odstavka, nemudoma in brez sprememb pošljejo pristojnim zaposlenim po komunikacijskih kanalih, ki so skladni s tem odstavkom.
(7) Agencija pošlje informacije iz tretjega odstavka tega člena prijavitelju pred prejemom prijave ali najkasneje ob njenem prejemu.
(8) Agencija na poštni ali elektronski naslov, ki ga navede prijavitelj, takoj potrdi prejem pisnih prijav, razen če prijavitelj izrecno zahteva, da agencija tega ne stori ali če agencija utemeljeno meni, da bi potrditev prejema prijave ogrozila varstvo identitete prijavitelja.
(9) Če je agencija sprejela prijavo po telefonu, se prijava evidentira kot popolni in točni zapis pogovora, ki ga pripravi zaposleni, ki je usposobljen, da sprejema prijave. Če se je sprejetje prijave po telefonu snemalo, se lahko prijava evidentira tudi v obliki trajnega in dostopnega posnetka pogovora. Če je prijavitelj agenciji razkril svojo identiteto in je agencija prijavo evidentirala v obliki zapisa pogovora, agencija seznani prijavitelja z možnostjo avtorizacije prijave ter mu omogoči, da pregleda, popravi in se strinja z zapisom pogovora tako, da ga podpiše.
(10) Če je agencija sprejela prijavo v okviru osebnega srečanja prijavitelja z zaposlenim, ki sprejema prijave, se prijava evidentira kot popolni in točni zapis pogovora, ki ga pripravi zaposleni, ki je sprejel prijavo. Če se je sprejetje prijave snemalo, lahko agencija prijavo evidentira tudi v obliki trajnega in dostopnega posnetka pogovora. Če je prijavitelj agenciji razkril svojo identiteto, agencija prijavitelju omogoči, da pregleda, popravi in se strinja z zapisom pogovora tako, da ga podpiše.
(11) Agencija enkrat na dve leti preveri ustreznost postopkov obravnave prijav. Po potrebi jih prilagodi razvoju trga in tehnologije.
(12) Agencija za namen zakona v zvezi s sprejemanjem prijav o kršitvah vodi podatke o osebnem imenu, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, davčni številki, državljanstvu, stalnemu oziroma začasnemu prebivališču, ter varuje osebne podatke prijavitelja in osebe, na katero se prijava nanaša, ter druge podatke, ki bi omogočali identifikacijo prijavitelja ali osebe, na katero se prijava nanaša, v skladu z zakonom, ki ureja osebne podatke. Agencija pošlje osebne podatke prijavitelja ali osebe, na katero se prijava nanaša, ali druge podatke, ki bi omogočali identifikacijo prijavitelja ali osebe, na katero se prijava nanaša, drugim pristojnim nadzornim organom le, če je tako pošiljanje v skladu s 27., 28. in 29. členom Uredbe 596/2014/EU in petim odstavkom tega člena.
(13) Če drug pristojni nadzorni organ agenciji pošlje osebne podatke prijavitelja ali kršitelja, ki javnosti še niso znani, jih agencija varuje v skladu z zakonodajo, ki velja v Republiki Sloveniji, razen če so v državi, iz katere so agenciji posredovani, varovani strožje. V tem primeru jih agencija varuje na način, kot ga določajo pravila države, iz katere so bili poslani. Podatki o prijaviteljih in kršiteljih, ki jih je agenciji poslal drug pristojni nadzorni organ, se vodijo v zaupnem in varnem sistemu, pri čemer je dostop do njega dovoljen le tistim zaposlenim v agenciji, ki potrebujejo dostop za opravljanje svojih delovnih nalog.
(14) Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, v skladu s tem členom, se šteje kot neutemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prijava delodajalca ali oseb, ki so z njim v pogodbenem razmerju, v skladu s tem členom, ne pomeni kršitve pogodbe o zaposlitvi ali kršitve zakonsko določenih obveznosti delavcev.
(15) Prijavitelj ne odgovarja za škodo, ki jo je s svojo prijavo povzročil delodajalcu ali tretji osebi, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
(16) Kadar je identiteta prijavitelja razkrita, zagotovi delodajalec, pri katerem je prijavitelj zaposlen in na katerega se prijava nanaša, ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave prijavitelja oziroma da se odpravijo njihove posledice.
(17) Agencija na zahtevo prijavitelja pošlje prijavitelju celovite informacije in nasvete o pravnih sredstvih in opise postopkov, ki so prijavitelju na voljo za zaščito njegovih pravic.
432. člen 
(sistem obveščanja v subjektih finančnega sektorja) 
(1) Subjekt finančnega sektorja vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah Uredbe 596/2014/EU, ki omogoča zaposlenim, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah Uredbe 596/2014/EU. Subjekt finančnega sektorja lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so že vzpostavljeni v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Sistem iz prejšnjega odstavka omogoča enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav zaposlenih ter vključuje jasno opredeljene postopke za sprejetje in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenimi aktivnostmi.
(3) Subjekt finančnega sektorja lahko ob upoštevanju zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za namene obravnave prijav iz prvega odstavka tega člena, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenimi aktivnostmi, obdeluje osebne podatke osebe, ki je podala prijavo, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev. Subjekt finančnega sektorja zagotovi, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo kot zaupni in teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja oseb, ki so podale prijavo, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z Uredbo 596/2014/EU. Osebni podatki, ki se lahko v skladu s prvim stavkom tega odstavka obdelujejo, so osebno ime, datum rojstva ter naslov bivališča.
(4) Subjekt finančnega sektorja zagotovi ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave zaposlenih v subjektu finančnega sektorja, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, in ukrepe, s katerimi se odpravijo posledice povračilnih ukrepov, če je do neprimerne obravnave že prišlo.
13. poglavje PORAVNAVA POSLOV S FINANČNIMI INSTRUMENTI 
13.1 Temeljna pravila o poravnavi poslov s finančnimi instrumenti
433. člen 
(poravnalni sistem za poravnavo borznih poslov z vrednostnimi papirji) 
Poravnava borznih poslov, katerih predmet so nematerializirani vrednostni papirji, vpisani v centralni register, se opravlja prek poravnalnega sistema, ki ga upravlja CDD, razen če borza sklene ustrezen dogovor z drugim upravljavcem poravnalnega sistema v skladu z oddelkom 13.4 tega zakona.
434. člen 
(poravnalni sistem za poravnavo borznih poslov z drugimi finančnimi instrumenti) 
Poravnava borznih poslov z drugimi finančnimi instrumenti, razen z vrednostnimi papirji iz prejšnjega člena, se opravlja prek poravnalnega sistema, ki ga upravlja CDD, razen če borza sklene ustrezen dogovor z drugim upravljavcem poravnalnega sistema v skladu z oddelkom 13.4 tega zakona.
435. člen 
(pravila poravnalnega sistema o vnosu in nepreklicnost nalogov) 
(1) Pravila poravnalnega sistema o trenutku vnosa nalogov za poravnavo v poravnalni sistem in o trenutku nepreklicnosti teh nalogov ne vplivajo na pravila povezanih poravnalnih sistemov glede vnosa in nepreklicnosti nalogov za poravnavo, razen če je izrecno določeno drugače v pravilih vseh povezanih poravnalnih sistemov.
(2) Upravljavec povezanega poravnalnega sistema zagotovi, da so pravila povezanega poravnalnega sistema v čim večji meri usklajena s pravili drugih povezanih poravnalnih sistemov glede opredelitev trenutka vnosa in nepreklicnosti nalogov za poravnavo.
436. člen 
(dostop do CNS, sistemov obračuna in poravnalnih sistemov) 
Pravila CNS, sistema obračuna in poravnalnega sistema določajo pregledna, nediskriminatorna in objektivna merila za neposreden ali posreden dostop do teh sistemov, ki veljajo enako za člane in udeležence s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici.
437. člen 
(predpis o poravnavi) 
Agencija predpiše pogoje, ki jih izpolnjuje upravljavec poravnalnega sistema iz oddelka 13.4 tega zakona za prevzemanje položaja CNS in opravljanje drugih poslov, pri katerih prevzema kreditno tveganje nasprotne stranke, in sicer glede pravil poravnalnega sistema CNS, upravljanja s tveganji, upravljanja s sredstvi, organizacijskimi zahtevami in učinkovitostjo poravnalnega sistema na način, da ti pogoji zagotavljajo varno poslovanje upravljavca poravnalnega sistema iz oddelka 13.4 tega zakona.
13.2 CDD
13.2.1 Dejavnosti in statusne posebnosti CDD
438. člen 
(dejavnosti CDD) 
(1) Dejavnosti CDD, kot jo opredeljuje 17. člen tega zakona, so določene z Uredbo 909/2014/EU in dovoljenjem, ki ga v zvezi s tem pridobi od agencije na podlagi te uredbe in Uredbe o izvajanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (Uradni list RS, št. 60/16).
(2) Storitve iz Uredbe 909/2014/EU opravlja CDD pod razumnimi in nediskriminatornimi poslovnimi pogoji za vse osebe, ter članom ne sme neupravičeno onemogočati dostopa do poravnalnega sistema.
(3) CDD denarna izplačila, ki jih prejme za račun tretjih oseb, sprejema v dobro denarnega računa iz 40. člena Uredbe 909/2014/EU oziroma drugega fiduciarnega računa, kadar to ni v nasprotju z zahtevami Uredbe 909/2014/EU.
(4) CDD vrednostne papirje, ki jih prejme za račun tretjih oseb, sprejema v dobro posebnega računa vrednostnih papirjev.
439. člen 
(omejitve pravice upnikov CDD) 
Ne glede na drug zakon ima denarni račun oziroma račun vrednostnih papirjev iz drugega oziroma tretjega odstavka 438. člena tega zakona položaj fiduciarnega računa, na katerega upniki CDD z izvršilnimi ukrepi ali z ukrepi zavarovanja ne morejo posegati. V primeru stečaja oziroma drugega postopka zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti CDD, so denarno dobroimetje oziroma vrednostni papirji na tem računu izločeni iz stečajne mase CDD oziroma iz učinkovanja ukrepov zaradi insolventnosti ali kapitalske neustreznosti.
440. člen 
(obvestilo o začetku postopka zaradi insolventnosti) 
(1) Pristojni organ Republike Slovenije, ki je odločil o začetku postopka zaradi insolventnosti zoper CDD, o začetku takšnega postopka nemudoma obvesti agencijo in Banko Slovenije.
(2) Agencija o začetku postopka iz prejšnjega odstavka obvesti ESMA ter ESRB.
13.2.2 Dolžnosti CDD in nadzor agencije
441. člen 
(dolžnost varovanja zaupnih informacij) 
(1) CDD kot zaupne varuje vse osebne podatke oziroma poslovne skrivnosti posameznega izdajatelja, imetnika, člana ali druge osebe, ne glede na to, kako je pridobila te informacije, razen če je s posebnim predpisom določena javnost teh informacij.
(2) Člani organov CDD, njeni delničarji in delavci oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom oziroma pri opravljanju storitev za CDD kakorkoli dostopne zaupne informacije iz prejšnjega odstavka, teh informacij ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(3) Za zaupne informacije iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja drugi odstavek 311. člena 312. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 313. člena tega zakona.
442. člen 
(tarifa CDD) 
(1) CDD oziroma drug centralni depozitar, ki opravlja storitve za izdajatelje delnic, inkorporirane po ZGD-1, s tarifo določi nadomestila:
1. za odpiranje, zapiranje in vodenje računov ter za opravljanje vpisov v centralnem registru oziroma centralnem depoju,
2. ki jih plačujejo izdajatelji za storitve v zvezi z izdajo, razveljavitvijo in zamenjavo njihovih vrednostnih papirjev ter za vodenje registra imetnikov za izdajatelja,
3. za storitve v zvezi s prevzemi in
4. za druge storitve, ki jih opravlja.
(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka so v skladu z razumnimi poslovnimi pogoji in ne smejo biti diskriminatorna za posamezne imetnike, izdajatelje, prevzemnike ali vrste vrednostnih papirjev.
(3) CDD oziroma drug centralni depozitar po objavi oziroma spremembi tarife agenciji nemudoma pošlje vsakokratno spremembo višine nadomestil iz prvega odstavka tega člena, skupaj z obrazložitvijo razlogov za spremembe. Če agencija oceni, da je treba v zvezi s spremembo tarife začeti postopek nadzora v zvezi s skladnostjo tarife CDD oziroma drugega centralnega depozitarja s prejšnjim odstavkom, agencija pridobi mnenje Banke Slovenije, CDD oziroma drug centralni depozitar pa zagotovi dokaze glede skladnosti tarife z zakonskimi zahtevami oziroma z razumnimi poslovnimi pogoji.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek CDD oziroma drug centralni depozitar, ko določa tarifo v zvezi z nadomestili iz 2. točke prvega odstavka tega člena, za delnice družb, ki so zavezane izdati delnice kot nematerializirani vrednostni papir samo na podlagi ZGD-1, pred objavo oziroma spremembo tarife pridobi tudi soglasje ministra oziroma ministrice, pristojne za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za gospodarstvo). Minister, pristojen za gospodarstvo, lahko zavrne soglasje, če nadomestila niso v skladu s pogoji iz drugega odstavka tega člena. Če minister, pristojen za gospodarstvo, ne odloči o zahtevi za izdajo soglasja v 30 dneh od njenega prejema, se šteje, da je bilo soglasje izdano.
(5) CDD oziroma drug centralni depozitar odpravita kršitve in predložita poročilo o njihovi odpravi, kot jima je to naloženo z odredbo agencije, izdano zaradi neskladja tarife z drugim odstavkom tega člena, najkasneje v treh delovnih dneh od dokončnosti odredbe.
443. člen 
(pristojnost agencije za nadzor nad CDD) 
(1) Agencija je pristojna za nadzor nad CDD.
(2) Agencija opravlja nadzor nad CDD zaradi preverjanja, ali CDD posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter drugimi akti, ki urejajo poslovanje s finančnimi instrumenti, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(3) Agencija opravlja nadzor nad CDD:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem objavljenih informacij in poročil ter obvestil CDD in drugih oseb, ki ji po tem ali drugem zakonu poročajo,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja CDD,
3. z izrekanjem nadzornih ukrepov.
(4) Agencija lahko CDD pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje nadzorne ukrepe:
1. odreditev odprave kršitve, ki lahko vključuje tudi zahtevo za ustrezno spremembo ali dopolnitev pravil CDD,
2. odvzem dovoljenja.
(5) Za nadzor nad CDD se smiselno uporabljajo 241. do 247. člen, prvi odstavek 249. člena, 251., 252., 263. in 265. člen ZBan-2.
(6) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »CDD«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. namesto napotila na predpise iz drugega odstavka 9. člena ZBan-2 uporablja napotilo na drugi odstavek tega člena.
(7) Za izvajanje nadzora po tem ali drugem zakonu CDD agenciji omogoča elektronski dostop do podatkov, ki jih zbira na podlagi zakonov, ki urejajo prevzeme, nematerializirane vrednostne papirje in trgovanje s finančnimi instrumenti.
(8) Agencija lahko dostopa do podatkov iz tega člena v obsegu, ki je potreben za izvajanje posameznega nadzora. Pridobljene podatke je dolžna varovati v skladu z zakonom, ki varuje osebne podatke, in s pravili o varovanju poklicne skrivnosti.
13.3 Člani CDD
444. člen 
(članstvo v CDD in obveščanje agencije o članih) 
(1) CDD s pravili določi pregledna in nediskriminatorna merila, ki temeljijo na objektivnih merilih za organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje ter pogoje glede kapitalske ustreznosti in likvidnosti, ki jih izpolnjujejo člani CDD oziroma prijavitelji v članstvo.
(2) CDD agencijo in Banko Slovenije redno obvešča o sprejemu novih članov in prenehanju položaja člana in ji dostavlja vsakokraten seznam članov.
445. člen 
(postopki zaradi insolventnosti člana poravnalnega sistema) 
(1) Začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka ali ukrepa pristojnega organa Republike Slovenije, druge države članice ali tretje države zoper člana poravnalnega sistema, ki izključuje ali omejuje izvršitev nalogov tega člana, ne vpliva na pravice in obveznosti tega člana, drugih članov in drugih udeležencev poravnalnega sistema v zvezi z udeležbo v tem sistemu, ki so nastale pred začetkom tega postopka.
(2) Za pravice in obveznosti članov in drugih udeležencev poravnalnega sistema v zvezi z udeležbo v tem sistemu se v postopku ali ukrepu iz prejšnjega odstavka uporablja pravo, ki velja za ta sistem.
(3) Začetek postopka ali ukrepa iz prvega odstavka tega člena je trenutek, ko pristojni organ odloči o začetku takšnega postopka ali ukrepa. Če predpisi, ki urejajo postopek ali ukrep iz prvega odstavka tega člena, določajo nastanek pravnih posledic postopka ali ukrepa glede na drugo uradno dejanje v postopku, se kot začetek postopka ali ukrepa šteje trenutek tega dejanja.
(4) Pristojni organ Republike Slovenije, ki je odločil o začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka tega člena, o začetku takšnega postopka ali ukrepa nemudoma obvesti agencijo in upravljavca poravnalnega sistema, ki deluje na podlagi dovoljenja agencije in katerega član oziroma drug udeleženec je oseba, zoper katero je bil začet postopek oziroma izdan ukrep iz prvega odstavka tega člena. Organ, ki odloči o začetku postopka ali ukrepa, v odločitvi navede dan, uro in minuto sprejetja odločitve.
(5) Agencija po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka, o začetku postopka iz prvega odstavka tega člena obvestiti ESMA ter ESRB.
(6) Če je član poravnalnega sistema, zoper katerega je bil začet postopek ali ukrep iz prvega odstavka tega člena, tudi udeleženec povezanega poravnalnega sistema države članice, obvesti agencija, po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka, organ države članice, ki je pristojen za nadzor nad delovanjem povezanega poravnalnega sistema, o začetku takšnega postopka ali ukrepa.
446. člen 
(učinki postopkov zaradi insolventnosti in drugih postopkov ali ukrepov na veljavnost nalogov za poravnavo) 
(1) Nalog za poravnavo, ki ga v poravnalni sistem vnese član tega sistema, je veljaven, če je nalog za poravnavo vstopil v poravnalni sistem pred začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper tega člana oziroma drugega udeleženca, za katerega račun je poravnalni član vnesel nalog za poravnavo.
(2) Nalog za poravnavo je veljaven tudi, če je vstopil v poravnalni sistem po začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper člana oziroma drugega udeleženca, za katerega račun je poravnalni član vnesel nalog za poravnavo, če se ta nalog za poravnavo izvrši v poravnalnem sistemu še isti delovni dan, kot ga določajo pravila poravnalnega sistema, in če upravljavec poravnalnega sistema dokaže, da ob nastopu nepreklicnosti naloga za poravnavo ni vedel in ni mogel vedeti za začetek takšnega postopka ali ukrepa.
(3) Določbe drugih predpisov, ki v zvezi z začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 445. člena tega zakona določajo pravico do odpovedi pogodbe ali do razveljavitve izvršenih transakcij oziroma neveljavnost ali prepoved pobota, se ne uporabljajo, če so denarne obveznosti in denarne terjatve udeleženca poravnalnega sistema prenehale oziroma bile prenovljene v skladu s pravili poravnalnega sistema o neto poravnavi.
447. člen 
(učinki postopkov zaradi insolventnosti in drugih postopkov ali ukrepov na veljavnost pravic iz naslova zavarovanja) 
(1) Začetek postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 445. člena tega zakona zoper člana ali drugega udeleženca poravnalnega sistema ne vpliva na veljavnost in izvrševanje pravic iz zavarovanja na premoženju, ki ga je ta član zagotovil za svoj račun ali za račun drugih udeležencev, če je pravica iz zavarovanja na tem premoženju nastala:
1. pred začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 445. člena tega zakona in je član zagotovil premoženje kot zavarovanje pred začetkom tega postopka ali ukrepa, ali
2. po začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 445. člena tega zakona oziroma je bilo premoženje zagotovljeno po začetku tega postopka ali ukrepa, če je pravica zavarovanja nastala oziroma je bilo premoženje zagotovljeno zaradi izvršitve naloga iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Za pravico zavarovanja na premoženju se šteje zastavna pravica ali pravica na podlagi prenosa v zavarovanje, ki ga zagotovi član poravnalnega sistema v zvezi z udeležbo v poravnalnem sistemu.
(3) Če upravljavec poravnalnega sistema drugemu upravljavcu poravnalnega sistema v okviru povezanega poravnalnega sistema zagotovi dodatno jamstvo, potem začetek postopka ali ukrepa iz prvega odstavka 445. člena tega zakona proti sprejemnemu upravljavcu poravnalnega sistema ne vpliva na pravice posredovalnega upravljavca poravnalnega sistema.
13.4 Drug poravnalni sistem za poravnavo borznih poslov
448. člen 
(upravljanje poravnalnega sistema za poravnavo borznih poslov) 
(1) Borza lahko za zagotovitev poravnave borznih poslov izbere katerikoli poravnalni sistem, ki ga upravlja:
1. borznoposredniška družba, banka ali druga pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki za upravljanje tega poravnalnega sistema dobi dovoljenje agencije, ali
2. investicijsko podjetje, banka ali druga pravna oseba druge države članice, ki je na podlagi dovoljenja nadzornega organa te države članice upravičena upravljati tak poravnalni sistem.
(2) Za upravljavca poravnalnega sistema iz 1. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo pododdelka 13.2.1 in 13.2.2, oddelek 13.3 tega zakona ter akti, sprejeti na podlagi Uredbe 909/2014/EU glede dovoljenja za upravljanje poravnalnega sistema ter nadzora agencije in Banke Slovenije.
(3) Za poravnalni sistem, ki ga upravlja upravljavec iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo 39. do 41. člen Uredbe 909/2014/EU.
(4) Upravljavec poravnalnega sistema iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko prevzema položaj CNS ali opravlja druge posle, pri katerih prevzema kreditno tveganje nasprotne stranke, če za opravljanje teh poslov pridobi dovoljenje agencije.
(5) Za izbiro upravljavca sistema iz prvega odstavka tega člena borza dobi dovoljenje agencije.
(6) Agencija lahko zavrne zahtevo za dovoljenje za izbiro poravnalnega sistema samo v enem od naslednjih primerov:
1. če izbrani upravljavec poravnalnega sistema ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena,
2. če izbrani upravljavec poravnalnega sistema ne zagotovi povezav in drugih pogojev za opravljanje poravnave borznih poslov v skladu z 39. do 41. členom Uredbe 909/2014/EU ali
3. v drugih primerih, ko je to očitno potrebno za zagotovitev normalnega delovanja borznega trga.
(7) Za poravnalni sistem iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja peti odstavek 320. člena tega zakona.
(8) V primeru izbire poravnalnega sistema, ki ga upravlja oseba iz prvega odstavka tega člena, poravnalno obdobje določi borza v pravilih borze.
(9) Agencija pred izdajo soglasja k pravilom borze iz prejšnjega odstavka oziroma njihovim spremembam na podlagi tretjega odstavka 385. člena tega zakona v zvezi z določbami iz prejšnjega odstavka predhodno pridobi mnenje Banke Slovenije.
(10) Agencija zavrne soglasje k pravilom borze ali spremembam pravil borze glede določb, ki se nanašajo na poravnalno obdobje, če:
1. ne pridobi pozitivnega mnenja Banke Slovenije glede ustreznosti ureditve vodenja sistema poravnave vrednostnih papirjev,
2. predlagana ureditev ne omogoča nemotenega in urejenega delovanja finančnih trgov ali
3. s strani poravnalnega sistema niso izpolnjeni pogoji za zagotavljanje zanesljive, učinkovite in ekonomične poravnave borznih poslov.
449. člen 
(pravica borznega člana do izbire poravnalnega sistema) 
(1) Borza borznemu članu na njegovo zahtevo omogoči, da poravnavo svojih obveznosti na podlagi borznih poslov opravlja prek drugega poravnalnega sistema države članice od tistega, ki ga je izbrala borza, če so izpolnjeni naslednji pogoji, pod pogojem, da:
1. med poravnalnim sistemom, ki ga je izbrala borza v skladu s 434. členom tega zakona, in poravnalnim sistemom, ki ga je izbral borzni član, obstajajo ustrezne povezave, ki omogočajo učinkovito in ekonomično poravnavo borznih poslov, in
2. je agencija izdala dovoljenje za poravnavo prek poravnalnega sistema, ki ga je izbral borzni član.
(2) Agencija izda dovoljenje iz 2. točke prejšnjega odstavka, če tehnični pogoji za poravnavo prek poravnalnega sistema, ki ga je izbral borzni član, omogočajo nemoteno in urejeno delovanje finančnih trgov. Dovoljenje se izda brez poseganja v pristojnosti nadzornih organov, ki poravnalni sistem nadzorujejo, pri presoji pa se upošteva nadzor, ki ga opravlja nadzorni organ, nad poravnalnim sistemom.
(3) Za poravnalni sistem, ki ga je izbral borzni član, se smiselno uporablja peti odstavek 320. člena tega zakona.
14. poglavje SISTEM JAMSTVA ZA TERJATVE VLAGATELJEV 
450. člen 
(član sistema jamstva in zajamčena terjatev vlagatelja) 
(1) V sistem jamstva za terjatve vlagateljev po tem zakonu so,v skladu s pravili, ki jih izda agencija na podlagi 4. točke prvega odstavka 452. člena tega zakona, kot člani sistema jamstva vključeni:
– borznoposredniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji in njene podružnice v državah članicah in tretjih državah, razen kadar je podružnica v tretji državi vključena v sistem jamstva za terjatve vlagateljev tretje države v skladu s predpisi tretje države,
– banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja investicijske storitve in posle in njene podružnice v državah članicah in tretjih državah, razen kadar je podružnica v tretji državi vključena v sistem jamstva za terjatve vlagateljev tretje države v skladu s predpisi tretje države,
– podružnica investicijskega podjetja iz tretje države v Republiki Sloveniji, v skladu s 3. točko drugega odstavka 217. člena tega zakona,
– podružnica banke iz tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravlja investicijske storitve in posle, v skladu s 3. točko drugega odstavka 217. člena v povezavi s tretjim odstavkom 60. člena tega zakona,
– družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in storitve hrambe v zvezi z enotami investicijskih skladov, in njene podružnice v državah članicah in tretjih državah, razen kadar je podružnica v tretji državi vključena v sistem jamstva za terjatve vlagateljev tretje države v skladu s predpisi tretje države,
– upravljavec AIS s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, storitve hrambe v zvezi z enotami investicijskih skladov in storitve sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti iz 2.c točke prvega odstavka 163. člena ZUAIS, ter njegove podružnice v državah članicah in tretjih državah, razen kadar je podružnica v tretji državi vključena v sistem jamstva za terjatve vlagateljev tretje države v skladu s predpisi tretje države.
(2) Član sistema jamstva po tem zakonu postane tudi druga oseba iz prvega do petega odstavka 59. člena tega zakona, ki ni oseba iz prejšnjega odstavka, in ki jo agencija vključi v sistem jamstva v skladu s pravili iz četrte točke prvega odstavka 452. člena tega zakona, ker:
– jo k temu zavezuje drug predpis ali
– zaprosi agencijo za vključitev v sistem jamstva na lastno pobudo, v skladu s tem zakonom.
(3) Terjatev vlagatelja po tem zakonu je skupno stanje vseh terjatev fizične ali pravne osebe do člana sistema jamstva na podlagi pogodbe o opravljanju investicijskih storitev in poslov iz 1., 2., 4., 6. in 7. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ali pomožnih investicijskih storitev iz 1. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, pogodbe o opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZISDU-3 ali pomožne investicijske storitve hrambe v zvezi z enotami investicijskih skladov iz 2. alineje 2. točke prvega odstavka 150. člena ZISDU-3, ter pogodbe o opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 163. člena ZUAIS ali pomožne storitve hrambe v zvezi z enotami investicijskih skladov iz 2.b točke prvega odstavka 163. člena ZUAIS ali pomožne storitve sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti iz 2.c točke prvega odstavka 163. člena ZUAIS. Za namene tega odstavka se kot terjatev vlagatelja ne upoštevajo izločitvene terjatve vlagatelja za izročitev finančnih instrumentov ali denarnih sredstev, za katere se vlagatelju v stečajnem postopku prizna izločitvena pravica.
(4) Terjatev vlagatelja po tem zakonu je, pod enakimi pogoji, tudi:
– terjatev vlagatelja, ki jo v okviru skrbniških storitev na podlagi zakona, do člana sistema jamstva uveljavlja določena pooblaščena oseba, pri čemer se ta terjatev v skladu z zakonom obravnava ločeno od drugih terjatev in sredstev pooblaščene osebe; če izvajalec skrbniških storitev članu sistema jamstva na njegovo zahtevo ne sporoči pravočasno podatkov o dejanskih vlagateljih v zvezi s skrbniškim računom, se skrbniški račun za namene tega poglavja zakona obravnava kot račun na prinosnika,
– terjatev vlagatelja do člana sistema jamstva iz skupnega investicijskega posla, ki sta ga sklenili dve osebi ali več, kot člani poslovnega partnerstva, združenja ali povezave podobne narave, ki ni pravna oseba. Ob odsotnosti drugih določb v pogodbi o skupnem investicijskem poslu, se vlagateljem priznajo terjatve v enakih deležih.
Ta odstavek se v skladu s 1. točko osmega odstavka tega člena ne uporablja v primeru terjatev kolektivnih naložbenih podjemov do člana sistema jamstva.
(5) Upravičena terjatev vlagatelja po tem zakonu je stanje terjatve vlagatelja do istega člana sistema jamstva iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, zmanjšano za skupno stanje vseh obveznosti vlagatelja do tega člana sistema jamstva na podlagi poslov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ne glede na število računov vlagatelja pri tem članu sistema jamstva, ali valuto. Upravičena terjatev vlagatelja se upošteva kot osnova pri izračunu zajamčene terjatve vlagatelja po tem zakonu.
(6) Zajamčena terjatev vlagatelja po tem zakonu je upravičena terjatev vlagatelja na dan začetka stečajnega postopka nad članom sistema jamstva, do višine 22.000 eurov.
(7) Če je terjatev ali obveznost vlagatelja, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičene terjatve vlagatelja iz petega odstavka tega člena, nominirana v valuti, ki ni euro, se ta terjatev oziroma obveznost pretvori v euro po deviznem tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije na dan začetka stečajnega postopka.
(8) Ne glede na prvi do šesti odstavek tega člena se pri izračunu upravičenih terjatev po tem zakonu ne upoštevajo in med zajamčene terjatve po tem zakonu ne spadajo:
1. terjatve oseb iz prvega odstavka 246. člena tega zakona, tudi če so zahtevale, da jih član sistema jamstva obravnava kot neprofesionalne stranke,
2. terjatve oseb, ki jih član sistema jamstva v skladu z 247. in 248. členom tega zakona obravnava kot profesionalne stranke,
3. terjatve v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik terjatve pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
4. terjatve članov organov vodenja in nadzora člana sistema jamstva ter njihovih ožjih družinskih članov,
5. terjatve delničarjev člana sistema jamstva, ki imajo najmanj 5 % delež v kapitalu investicijskega podjetja ali glasovalnih pravicah,
6. terjatve pravnih oseb, ki so podrejene družbe člana sistema jamstva,
7. terjatve članov organov vodenja in nadzora pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,
8. terjatve, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala člana sistema jamstva,
9. terjatve pravnih oseb, ki na podlagi podatkov iz zadnjega objavljenega letnega poročila sodijo med velike oziroma srednje družbe po ZGD-1.
(9) Član sistema jamstva obravnava račune iz četrtega odstavka tega člena v skladu s predpisom agencije iz 3. točke prvega odstavka 452. člena tega zakona.
(10) Član sistema jamstva vzpostavi in vodi evidence ter agenciji poroča v skladu s predpisom iz 5. točke prvega odstavka 452. člena tega zakona.
(11) V primeru stečaja člana sistema jamstva iz 2., 5. in 6. alineje prvega odstavka tega člena ali člana sistema jamstva iz drugega odstavka tega člena, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljata tudi prvi stavek drugega odstavka ter tretji in četrti odstavek 191. člena, 192. in 193. člen tega zakona.
451. člen 
(objava in oglaševanje informacij o sistemu jamstva za terjatve vlagateljev) 
(1) Član sistema jamstva v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objavi informacijo o sistemu jamstva za terjatve vlagateljev.
(2) Pri oglaševanju svojih storitev sme član sistema jamstva v zvezi z jamstvom za terjatve vlagateljev navesti le, kateremu sistemu jamstva pripada, brez navedbe drugih podrobnosti (na primer ravni in obsega jamstva). Za oglaševanje se ne šteje objava v poslovnih prostorih člana sistema jamstva in na javnih spletnih straneh člana sistema jamstva.
452. člen 
(predpis o zajamčenih terjatvah vlagateljev) 
(1) Agencija po pridobitvi mnenja Banke Slovenije predpiše:
1. način izračuna višine likvidnih naložb iz 455. člena tega zakona in podrobnejše lastnosti finančnih instrumentov, ki so predmet teh naložb,
2. podrobnejše pogoje in postopke za člane sistema glede zagotavljanja sredstev za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev in uresničitev jamstva,
3. način obravnavanja:
– skrbniških računov in drugih podobnih terjatev vlagateljev, katerih imetnik je ena oseba za račun ene ali več drugih oseb, in
– terjatev vlagateljev, katerih imetnika sta dve ali več oseb,
4. pravila in način vključitve člana sistema jamstva v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji,
5. vsebino in način vodenja evidenc, vsebino poročil ter roke in način poročanja agenciji o podatkih, potrebnih za izračun zajamčenih terjatev vlagateljev iz 450. člena tega zakona in obsega jamstva iz drugega odstavka 454. člena tega zakona, ter o stanju likvidnih naložb iz 455. člena tega zakona.
(2) Agencija na svoji spletni strani javno objavi in ob vsaki spremembi nemudoma posodobi seznam članov sistema jamstva, ki so vključeni v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.
453. člen 
(pristojnosti in naloge agencije v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev) 
(1) Agencija ima v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev naslednje pristojnosti in naloge:
1. opravlja nadzor nad člani sistema jamstva glede izpolnjevanja njihovih obveznosti, določenih v 14. poglavju tega zakona,
2. izračunava zneske, v višini katerih morajo člani sistema jamstva zagotavljati likvidne naložbe iz 455. člena tega zakona,
3. preveri in potrdi zneske, potrebne za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, in skupni znesek zajamčenih terjatev vlagateljev iz prvega odstavka 457. člena tega zakona,
4. ob upoštevanju drugega odstavka 454. člena tega zakona izračuna zneske, ki jih morajo vplačati člani sistema jamstva pri aktiviranju jamstva na podlagi 461. člena tega zakona,
5. zagotovi podatke, ki jih potrebuje banka prevzemnica iz drugega odstavka 456. člena tega zakona za izpolnitev svojih obveznosti iz 14. poglavja tega zakona,
6. unovči oziroma drugače razpolaga v breme likvidnih naložb iz 455. člena tega zakona, pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 461. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko zahteva od stečajnega upravitelja, nekdanjih članov poslovodnega organa člana sistema jamstva v stečaju ter od zaposlenih in nekdanjih zaposlenih pri članu sistema jamstva v stečaju, da ji pošljejo informacije in podatke, s katerimi razpolagajo in so potrebni za izvajanje nalog in pristojnosti agencije iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija na podlagi 5. točke prvega odstavka tega člena banki prevzemnici zagotovi podatke o osebnem imenu, davčni številki in bivališču vlagateljev.
454. člen 
(jamstvo za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev) 
(1) Člani sistema jamstva jamčijo za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev pri članu sistema jamstva, nad katerim je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način, določen s tem zakonom.
(2) Skupna višina jamstva iz prejšnjega odstavka se zmanjša za znesek iz naslova unovčitve likvidnih naložb stečajnega dolžnika v skladu s tretjim odstavkom 455. člena tega zakona.
(3) Posamezni član sistema jamstva iz prvega odstavka tega člena jamči za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev pri drugem članu sistema jamstva sorazmerno deležu, ki ga predstavlja število strank tega člana sistema jamstva v skupnem številu strank vseh članov sistema jamstva iz prvega odstavka tega člena, zmanjšanem za število strank člana sistema jamstva, nad katerim je bil začet stečajni postopek.
455. člen 
(likvidne naložbe za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev) 
(1) Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, član sistema jamstva sredstva v višini, sorazmerni njegovemu deležu iz tretjega odstavka 454. člena tega zakona, ki jo agencija izračuna na način, določen s predpisom o zajamčenih terjatvah vlagateljev iz 452. člena tega zakona, naloži v finančne instrumente, ki imajo lastnosti, določene s tem predpisom.
(2) Član organa vodenja člana sistema jamstva zagotovi, da ima ta ves čas na razpolago likvidne naložbe iz prejšnjega odstavka, s katerimi ne sme razpolagati na način, ki bi ta sredstva kakorkoli zmanjševal ali obremenjeval.
(3) Ne glede na ZFPPIPP likvidne naložbe iz prvega odstavka tega člena, niso del stečajne mase člana sistema jamstva. V primeru stečaja člana sistema jamstva stečajni upravitelj likvidne naložbe unovči in prenese na račun sistema jamstva za terjatve vlagateljev iz prve alineje petega odstavka 459. člena tega zakona.
456. člen 
(prevzem obveznosti zagotovitve kritja in obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev) 
(1) Z dnem začetka stečajnega postopka nad članom sistema jamstva prevzamejo člani sistema jamstva iz prvega odstavka 454. člena tega zakona obveznost zagotovitve kritja za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev člana sistema jamstva, nad katerim je bil začet stečajni postopek, skladno s 450. členom tega zakona.
(2) Obveznost izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev prevzame banka prevzemnica, ki jo v roku 20 delovnih dni po prejemu sklepa sodišča o začetku stečajnega postopka nad članom sistema jamstva imenuje Banka Slovenije. Banka prevzemnica odgovarja za izplačila zajamčenih terjatev v višini kritja, ki ga v okviru aktiviranja sistema jamstva po 461. členu tega zakona zagotovi Banka Slovenije.
(3) Banka prevzemnica pri izvajanju svojih nalog po tem zakonu sodeluje z agencijo in Banko Slovenije.
(4) Banka Slovenije, po uradni dolžnosti na način in pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom, zagotovi banki prevzemnici kritje za izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev z aktiviranjem jamstva po 461. členu tega zakona.
(5) Banka prevzemnica sme sredstva iz prejšnjega odstavka uporabiti le za izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev.
(6) Banka prevzemnica ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov, ki so povezani z izvedbo njenih nalog po tem zakonu. Pri tem pripadajoče stroške vodenja vpoglednega depozita ter provizijo za izplačilo terjatve po tem zakonu banka prevzemnica zaračuna v breme zagotovljenega kritja za posamezno zajamčeno terjatev vlagatelja. Morebitne preostale stroške banke prevzemnice pokrijejo člani sistema jamstva iz prvega odstavka 454. člena tega zakona, vsak sorazmerno deležu, kot je bil zanj določen za namene jamstva v skladu z drugim odstavkom 454. člena tega zakona, na podlagi izdanih sklepov Banke Slovenije.
457. člen 
(ugotovitev višine zajamčenih terjatev vlagateljev in priprava zapisnika) 
(1) Član sistema jamstva v stečaju najkasneje v treh mesecih po začetku stečaja za vsakega posameznega vlagatelja ugotovi, v skladu z veljavnimi pravnimi in pogodbenimi pogoji, njegovo upravičenost, izločitveno pravico, višino upravičene terjatve in višino zajamčene terjatve vlagatelja, kot to opredeljuje 450. člen tega zakona, na tej osnovi izračuna skupni znesek zajamčenih terjatev vlagateljev, vse na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad članom sistema jamstva, ter o tem pripravi zapisnik, ki ga stečajni upravitelj predloži agenciji v pregled in potrditev.
(2) Na zahtevo stečajnega upravitelja, in po predhodnem soglasju agencije, sodišče odobri stečajnemu upravitelju dodatno strokovno pomoč zunanjih izvajalcev, če je ta pomoč potrebna za pravilno in pravočasno ugotovitev terjatev in za pripravo zapisnika iz prejšnjega odstavka. Izvajalec dodatne strokovne pomoči je lahko tudi banka prevzemnica po tem zakonu. Stroški storitev iz tega odstavka so stroški stečajnega postopka. Če stroškov storitev dodatne strokovne pomoči iz tega odstavka ni mogoče v celoti poravnati iz stečajne mase, preostale stroške pokrijejo člani sistema jamstva iz prvega odstavka 454. člena tega zakona, vsak sorazmerno deležu, kot je bil zanj določen za namene jamstva v skladu s tretjim odstavkom 454. člena tega zakona, na podlagi izdanih sklepov agencije. O povračilu stroškov v tem primeru s sklepom odloči agencija.
(3) Agencija med postopkom ugotavljanja upravičenih vlagateljev oziroma njihovih izločitvenih pravic in terjatev iz prvega odstavka tega člena stečajnemu upravitelju pošlje vse s tem povezane informacije in pojasnila, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi, ter nudi vso drugo potrebno podporo v okviru svojih pristojnosti.
(4) Agencija preveri in potrdi zapisnik iz prvega odstavka tega člena najkasneje v desetih delovnih dneh po njegovem prejemu in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek.
458. člen 
(obvestilo vlagateljem) 
(1) Agencija najkasneje v treh delovnih dneh po posredovanju zapisnika iz 457. člena tega zakona sodišču o tem ter o predvidenem izplačilu zajamčenih terjatev obvesti vlagatelje z javno objavo na svoji spletni strani. V obvestilu navede:
1. banko prevzemnico, ki ji bo Banka Slovenije v svojem imenu in za račun članov sistema jamstva iz prvega odstavka 454. člena tega zakona zagotovila kritje za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev za račun vlagateljev;
2. predvideni datum, od katerega bodo sredstva iz naslova zagotovljenega kritja za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev dostopna vlagateljem, z izrecnim pojasnilom, da bodo izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev dejansko na voljo praviloma v treh mesecih od objave sklepa sodišča o preizkusu terjatev;
3. valuto izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev in menjalne tečaje, ki se uporabijo za pretvorbo terjatev, ki se glasijo v drugih valutah;
4. najnižji znesek zajamčene terjatve vlagatelja, ki se bo izplačal skladno z omejitvijo iz enajstega odstavka 459. člena tega zakona;
5. stroške vodenja vpoglednega depozita iz osmega odstavka 459. člena tega zakona;
6. pouk vlagateljem glede uveljavljanja njihovih pravic v zvezi z zajamčeno terjatvijo vlagatelja ter glede možnosti ugovora k izračunanim in predloženim vrednostim njihovih izločitvenih pravic oziroma njihovih terjatev v stečajnem postopku;
7. poziv vlagateljem, da preverijo in stečajnemu upravitelju po potrebi pošljejo informacije o aktualnem naslovu prebivališča ali sedežu ter druge podatke in dokazila, ki so potrebni za njihovo nedvoumno identifikacijo kot upravičencev oziroma za ugotovitev njihove istovetnosti.
(2) Kadar je član sistema jamstva ustanovil podružnico v drugi državi članici, agencija obvestilo iz prejšnjega odstavka objavi tudi v uradnem jeziku zadevne države ali v angleškem jeziku.
(3) Ko član sistema jamstva neposredno opravlja investicijske storitve in posle v drugi državi članici, ne da bi ustanovil podružnico v tej državi članici, ali če je ustanovil podružnico v tretji državi, agencija in Banka Slovenije obvestilo iz prvega odstavka tega člena objavita tudi v angleškem jeziku.
(4) Vsa morebitna nadaljnja obvestila vlagateljem v zvezi z izplačili terjatev vlagateljev po tem zakonu pripravi agencija v istih jezikih kot obvestilo iz tega člena.
(5) Agencija lahko po svoji presoji z javno objavo na svoji spletni strani kadarkoli po začetem stečajnem postopku nad članom sistema jamstva objavi dodatna obvestila in pojasnila vlagateljem, tudi v zvezi z njihovimi pravicami in možnostmi.
(6) Vsa obvestila agencije iz tega člena javno objavita tudi sodišče, na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ter Banka Slovenije na svoji spletni strani.
459. člen 
(zagotovitev pogojev in izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev) 
(1) Sistem jamstva za terjatve vlagateljev zagotovi pogoje, da bodo lahko vlagatelji začeli uveljavljali pravico do izplačila zajamčenih terjatev pri banki prevzemnici najkasneje v treh mesecih od dneva izdaje sklepa sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
(2) V primeru izjemnih okoliščin agencija lahko podaljša rok iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot za tri mesece.
(3) Agencija in Banka Slovenije, vsaka na svoji spletni strani, ter sodišče na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, nemudoma javno objavijo obvestilo vlagateljem o datumu, od kdaj bodo sredstva za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev dostopna vlagateljem, oziroma o vsaki morebitni kasnejši spremembi tega ter navedejo kontaktne podatke banke prevzemnice. Obvestilo za objavo pripravi agencija, ki o tem nemudoma obvesti tudi banko prevzemnico.
(4) Stečajni upravitelj v desetih delovnih dneh od dneva izdaje sklepa sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic pripravi in pošlje agenciji prečiščeni seznam upravičenih vlagateljev, ki vsebuje vse razpoložljive identifikacijske podatke in pripadajoči znesek zajamčene terjatve, do katere je v skladu s sklepom sodišča v okviru jamstva upravičen posamezni vlagatelj, ter skupni znesek preizkušenih zajamčenih terjatev za vse vlagatelje skupaj. Agencija ta seznam nemudoma pošlje Banki Slovenije in banki prevzemnici.
(5) Agencija na osnovi seznama iz prejšnjega odstavka in v skladu s 453. členom tega zakona izračuna zneske, ki jih vplačajo posamezni člani sistema jamstva pri aktiviranju sistema jamstva na podlagi 461. člena tega zakona, članom sistema jamstva izda odločbe za vplačilo teh zneskov na račun, ki ga na zahtevo agencije odpre Banka Slovenije (v nadaljnjem besedilu: račun sistema jamstva za terjatve vlagateljev), ter o tem nemudoma obvesti Banko Slovenije.
(6) Banka Slovenije banki prevzemnici pošlje navodila v zvezi s postopki, ki jih banka prevzemnica upošteva v zvezi s pripravo in izvajanjem izplačil zajamčenih terjatev, vključno glede identifikacije oziroma ugotovitve istovetnosti upravičenih vlagateljev. Banka Slovenije sredstva za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev prenese na račun banke prevzemnice, ko na račun sistema jamstva za terjatve vlagateljev prejme celotni znesek kritja za izplačilo zajamčenih terjatev in najkasneje en delovni dan pred tem, ko banka prevzemnica začne z izplačevanjem teh terjatev.
(7) Banka prevzemnica omogoči dostop do sredstev iz naslova zagotovljenega kritja oziroma začne z izplačevanjem zajamčenih terjatev vlagateljev na objavljeni datum iz tretjega odstavka tega člena oziroma v enem delovnem dnevu po tem, ko od Banke Slovenije prejme kritje za izplačilo zajamčenih terjatev, če je to zagotovljeno kasneje.
(8) Sredstva za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev se do poteka šestih mesecev od dneva začetka izplačevanja pri banki prevzemnici štejejo kot brezobrestni vpogledni depozit vlagatelja pri banki prevzemnici. Banka prevzemnica je v tem obdobju upravičena v breme zagotovljenega kritja za zajamčeno terjatev posameznega vlagatelja zaračunati stroške vodenja vpoglednega depozita največ v višini, ki jo je s sklepom določila Banka Slovenije. Po poteku šestih mesecev se za obravnavo vpoglednega depozita uveljavijo pogoji glede obrestovanja in stroškov vodenja, ki jih izplačilna banka ponuja na trgu.
(9) Banka Slovenije sklep iz prejšnjega odstavka izda hkrati z imenovanjem banke prevzemnice, ter z njim nemudoma seznani tudi agencijo. Banka prevzemnica je dolžna nemudoma seznaniti agencijo in Banko Slovenije s pogoji obrestovanja in stroškov vodenja, ki bodo veljali po poteku šestih mesecev od prejema sredstev, oziroma vsako kasnejšo spremembo teh.
(10) Zajamčene terjatve vlagateljev se izplačajo v eurih.
(11) Banka prevzemnica zadrži izplačilo zajamčene terjatve vlagatelju, če:
1. na podlagi razpoložljivih informacij ni jasno, ali ima vlagatelj pravico do izplačila – do dneva, ko vlagatelj predloži ustrezne podatke o upravičenosti;
2. je terjatev vlagatelja predmet omejevalnih ukrepov, ki jih izrečejo organi Republike Slovenije ali organi Evropske unije, druge države ali mednarodne institucije in zavezujejo Republiko Slovenijo – do dneva, ko preneha veljavnost zadevnih ukrepov;
3. je terjatev vlagatelja predmet pravnega spora v okviru sodnega postopka, in je bila banka prevzemnica o tem dejstvu obveščena – do dneva pravnomočnosti poravnave ali odločitve o zadevi, ko banka prevzemnica na tej osnovi opravi izplačilo osebi oziroma osebam, ki so na podlagi sodne poravnave ali odločbe sodišča upravičene do sredstev iz naslova terjatve vlagatelja ter do jamstva na podlagi tega zakona;
4. obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je terjatev vlagatelja povezana z dejanji pranja denarja ali financiranja terorizma, in je bil o tem izdan sklep o preiskavi, ter je bila banka prevzemnica o tem obveščena s strani stečajnega upravitelja – do dneva, ko se konča zadevno preiskovalno dejanje brez vložitve obtožnice za kaznivo dejanje ali se pravnomočno zavrne obtožnica za kaznivo dejanje s področja pranja denarja ali financiranja terorizma.
(12) O dejstvih iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka, če je z njimi seznanjen, banko prevzemnico obvesti stečajni upravitelj.
(13) Če je v primeru iz 4. točke enajstega odstavka tega člena sodišče izdalo pravnomočno sodbo za kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, vlagatelj ni upravičen do izplačila kritja zajamčene vloge.
(14) Posamična zajamčena terjatev vlagatelja, katere vrednost je nižja kot bi znašali stroški, ki bi jih povzročilo njeno izplačilo, se ne izplača. Presečni znesek določi agencija upoštevaje vsa znana dejstva ter ga objavi v obvestilu vlagateljem iz 458. člena tega zakona.
460. člen 
(pravna sredstva in zastaranje terjatev vlagateljev) 
(1) Če vlagatelj ne soglaša z odločitvijo glede njegove upravičenosti do jamstva ali z višino zajamčene terjatve, kot izhaja iz sodišču predloženega zapisnika iz 457. člena ali iz sklepa sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, lahko dokazuje svojo upravičenost oziroma uveljavlja svojo terjatev v okviru stečajnega postopka v skladu z ZFPPIPP.
(2) Če vlagatelj s svojim zahtevkom uspe in iz pravnomočnega sklepa sodišča izhaja, da je vlagatelj upravičen do izplačila zajamčene terjatve oziroma da je član sistema jamstva odgovoren za primanjkljaj v višjem znesku od tistega, ki je morebiti že bil predmet izplačila iz jamstva, lahko vlagatelj neposredno uveljavlja svojo naknadno ugotovljeno zajamčeno terjatev kot zahtevek do sistema jamstva za terjatve vlagateljev. V tem primeru vlagatelj svoj zahtevek v višini, kot izhaja iz pravnomočne odločitve sodišča, oziroma največ v višini še neizplačanega dela zajamčene terjatve po tem zakonu skupaj z dokazili naslovi na agencijo.
(3) Sistem jamstva za terjatve vlagateljev zagotovi pogoje za izplačilo naknadno ugotovljene zajamčene terjatve vlagatelja, smiselno upoštevaje 459. in 461. člen tega zakona, najkasneje v šestih mesecih od prejema zahtevka.
(4) Pravica vlagatelja, da predloži zahtevek do sistema jamstva za terjatve vlagateljev iz naslova sklepa sodišča iz drugega odstavka tega člena, zastara v petih letih od pravnomočnosti odločitve o zadevi.
461. člen 
(aktiviranje jamstva) 
(1) Agencija z odločbo iz petega odstavka 459. člena tega zakona naloži vsakemu članu sistema jamstva, da vplača ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, na račun sistema jamstva za terjatve vlagateljev, in ga v odločbi opozori, da bo na podlagi svojih zakonskih pooblastil unovčila oziroma drugače razpolagala v breme likvidnih naložb iz 455. člena tega zakona tistih članov sistema jamstva, ki ne bodo pravočasno vplačali svojega deleža. Odločba agencije postane izvršljiva z vročitvijo članu sistema jamstva.
(2) Kritje za aktiviranje jamstva lahko agencija zagotovi tudi z unovčenjem ali drugačnim razpolaganjem v breme naložb iz 455. člena tega zakona. Pravne posle za zagotovitev kritja za aktiviranje jamstva sklepa agencija v svojem imenu in za račun članov sistema jamstva iz prvega odstavka 454. člena tega zakona.
(3) Če katerikoli član sistema jamstva v zahtevanem roku ne vplača z odločbo iz prvega odstavka tega člena določenega zneska v jamstveno shemo, lahko agencija oziroma Banka Slovenije, če gre za banko, zoper takega člana sistema jamstva takoj sproži postopek odvzema dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov.
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da na podlagi virov iz prvega in drugega odstavka tega člena člani sistema jamstva v roku iz odločb niso zagotovili zadostnih sredstev za kritje skupnega zneska zajamčenih terjatev vlagateljev, kot potrjenih s sklepom sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, in da teh sredstev verjetno ne bodo zagotovili niti do podaljšanega roka za začetek izplačevanja zajamčenih terjatev po drugem odstavku 459. člena tega zakona, o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance, in agencijo ter predlaga, da manjkajoča sredstva v višini, kot jo je ugotovila, začasno zagotovi Republika Slovenija.
(5) Republika Slovenija Banki Slovenije začasno zagotovi manjkajoča sredstva v obliki kratkoročnega posojila. Pogodbo o kratkoročnem posojilu skleneta Banka Slovenije v svojem imenu in za račun članov sistema jamstva iz prvega odstavka 454. člena tega zakona, ki niso pravočasno vplačali oziroma drugače zagotovili celotnega zneska v jamstveno shemo, ter Republika Slovenija, pri čemer se morajo obrestna mera in stroški najema posojila določiti najmanj v višini obrestne mere in stroškov zadolževanja, pod katerimi bi se Republika Slovenija lahko zadolžila v času zagotovitve kratkoročnega posojila.
(6) Republika Slovenija zagotovi sredstva za namen iz četrtega odstavka tega člena z dodatnim zadolževanjem. Če se zaradi omejitev, ki iz tega izhajajo, podaljša rok zagotovitve sredstev za kritje skupnega zneska zajamčenih terjatev vlagateljev prek datuma, kot ga določa drugi odstavek 459. člena tega zakona, agencija, Banka Slovenije in sodišče nemudoma objavijo obvestilo vlagateljem, v skladu s tretjim odstavkom 459. člena tega zakona.
(7) Banka Slovenije izterja preostale zapadle obveznosti ter obresti in stroške najema posojila iz petega odstavka tega člena od tistih članov sistema jamstva, ki niso pravočasno vplačali oziroma drugače zagotovili celotnega zneska v jamstveno shemo, in je bilo treba zato skleniti pogodbo o kratkoročnem posojilu. Obresti in stroški najema posojila bremenijo posameznega takega člana sistema jamstva v obsegu, ki je enak deležu tega člana v skupnem znesku nepravočasno vplačanih oziroma nepravočasno zagotovljenih prispevkov članov sistema jamstva na podlagi prvega odstavka tega člena oziroma na podlagi ukrepov iz drugega odstavka tega člena.
462. člen 
(vrnitev vplačanih sredstev) 
(1) Vlagatelj lahko uveljavlja izplačilo zajamčene terjatve, ki izhaja iz sklepa sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic na podlagi predloženega zapisnika iz 457. člena tega zakona, izključno v okviru sistema jamstva za terjatve vlagateljev v skladu s tem zakonom.
(2) Če se tako odloči, lahko vlagatelj, v skladu s 460. členom tega zakona v okviru sistema jamstva za terjatve vlagateljev, uveljavlja tudi s pravnomočno odločitvijo sodišča naknadno ugotovljeno zajamčeno terjatev.
(3) Terjatve vlagateljev do stečajne mase iz naslova zajamčenih terjatev iz prejšnjih dveh odstavkov se z aktiviranjem sistema jamstva za terjatve vlagateljev v skladu s 461. členom tega zakona prenesejo na člane sistema jamstva, ki so zagotovili kritje za izplačilo zajamčenih terjatev. Člani sistema jamstva kot upniki uveljavljajo vsa upravičenja v stečajnem postopku, razen upravičenj iz petega odstavka tega člena.
(4) Terjatve iz naslova zajamčenih terjatev vlagateljev se v stečajnem postopku nad članom sistema jamstva obravnavajo kot prednostne terjatve.
(5) Terjatve iz naslova zajamčenih terjatev vlagateljev prijavi Banka Slovenije v stečajnem postopku nad članom sistema jamstva za račun članov sistema jamstva, ki so po 456. členu tega zakona zagotovili kritje za izplačilo zajamčenih terjatev v okviru sistema jamstva za terjatve vlagateljev. Stečajni upravitelj terjatve iz naslova zajamčenih terjatev izplača iz stečajne mase Banki Slovenije za račun članov sistema.
(6) Banka Slovenije po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih terjatev vlagateljev iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela iz stečajne mase, članom sistema jamstva, vsakemu sorazmerno deležu, kot je znašal njegov delež v skupnem znesku sredstev, ki so bila vplačana oziroma zagotovljena na podlagi 461. člena tega zakona.
15. poglavje POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH 
15.1 Splošne določbe
463. člen 
(uporaba določb o postopku ter zbiranje oziroma obdelava podatkov) 
(1) Agencija odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem ali drugem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju, razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače.
(2) Če v tem zakonu ni določeno drugače, se za postopek odločanja agencije uporablja ZUP.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek v postopku odločanja agencije ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) Postopka odločanja agencije se lahko udeleži le stranka postopka.
(5) Pravico do pregleda, prepisa in preslikave dokumentov zadeve ima poleg oseb iz 488.a člena ZTFI, ki lahko izvršujejo to pravico v obsegu iz navedene zakonske določbe, samo stranka postopka.
(6) Agencija za namene odločanja iz prvega odstavka tega člena zbira oziroma obdeluje tudi osebne podatke, ki so za to potrebni (na primer osebno ime, stalno, začasno prebivališče, datum, kraj in država rojstva, zaposlitev) in ki se nanašajo zlasti na naslednje fizične osebe:
1. člane uprav, nadzornih svetov, upravljalnih organov, višjih vodstev, poslovodje, likvidacijske upravitelje pravnih oseb, ki so subjekt nadzora;
2. delničarje in imetnike kvalificiranih deležev subjektov nadzora;
3. druge osebe, vložnike zahtev za izdajo dovoljenj agencije, oziroma osebe, ki so subjekt nadzora;
4. osebe, ki so zavezanke za poročanje agenciji, ali o katerih ji poročajo subjekti nadzora;
5. osebe, ki jim je agencija izrekla ukrep nadzora na podlagi tega zakona ali drugega predpisa;
6. osebe, v zvezi s katerimi je osebne podatke pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic oziroma tretjih držav.
(7) Agencija hrani osebne podatke pet let od pridobitve, če zakon oziroma predpis ne določa drugačnega roka hrambe oziroma toliko časa, kolikor je treba za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo.
464. člen 
(organi postopka) 
(1) Organa postopka sta senat in predsednik senata.
(2) Predsednik in člani senata ter strokovni delavci agencije, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, za katere je pristojna agencija po tem ali drugem zakonu, ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
465. člen 
(pristojnosti in sestava senata) 
(1) Senat sestavljajo vsi člani sveta, od katerih je eden predsednik senata.
(2) Senat odloča:
1. o vseh posamičnih zadevah, o katerih je treba odločiti z odločbo, razen če zakon za posamezen primer določa pristojnost predsednika senata, in
2. o ugovorih proti odredbam predsednika senata.
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi predsednik senata ali strokovni delavec agencije, ki izpolnjuje pogoje iz 31. člena ZUP in ga za to pooblasti predsednik senata.
466. člen 
(pristojnosti predsednika senata) 
(1) Pristojnosti predsednika senata pri vodenju postopka in odločanju o posamezni zadevi opravlja član sveta agencije, določen z razporedom dela agencije.
(2) Predsednik senata odloča:
1. o vseh posamičnih zadevah, o katerih se odloča z odredbo ali s sklepom,
2. o zahtevah za vpis v registre, ki jih po zakonu vodi agencija,
3. o drugih posamičnih zadevah, o katerih je treba odločiti z odločbo, če za posamezen primer tako določa zakon.
467. člen 
(seja senata) 
(1) Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna.
(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov senata.
(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. Njegova dolžnost je skrbeti, da se vsa vprašanja vsestransko in popolnoma pretresejo.
(4) Če so glasovi glede posameznih vprašanj, o katerih se glasuje, porazdeljeni na več različnih mnenj, tako da nobeno od njih nima potrebne večine, se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne doseže večina. Če se na ta način ne dobi večina, se odločitev doseže tako, da se glasovi, ki so za subjekt nadzora najmanj ugodni, prištejejo glasovom, ki so od teh manj neugodni, dokler se ne doseže potrebna večina.
(5) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih postavi predsednik senata. Vendar pa član senata, ki je glasoval za ustavitev postopka za odvzem dovoljenja in ostal v manjšini, ni dolžan glasovati o sankciji. Če ne glasuje, se šteje, da se strinja z glasom, ki je za subjekt nadzora najugodnejši.
(6) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov senata, ki so navzoči na seji.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je odločitev o odvzemu dovoljenja sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov senata.
468. člen 
(zapisnik o posvetovanju in glasovanju) 
(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo.
(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v samem zapisniku.
(4) Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.
(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo sodišče, ko odloča v upravnem sporu. V tem primeru sodišče zapisnik spet zapre v poseben ovitek in na ovitku označiti, da je zapisnik pregledalo.
469. člen 
(izjave strank) 
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 471. člena tega zakona lahko stranke dajejo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
470. člen 
(možnost izjave) 
(1) Agencija pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko pozove, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
(2) Poziv iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo,
2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni,
3. pouk stranki, da izjavi priloži listinske dokaze, če se nanje sklicuje, in da po poteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, ne obstajajo, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, jih priloži izjavi.
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so priloženi izjavi.
(5) Po poteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(6) Prvi do peti odstavek tega člena se ne uporabljajo za ugotovitvene odločbe agencije.
471. člen 
(odločanje) 
(1) Agencija odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija razpiše ustno obravnavo, če:
1. je treba zaslišati priče ali izvedence,
2. sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi,
3. je treba opraviti predstavitev vodenja poslov borznoposredniške družbe po 41. členu ZBan-2 v zvezi s 185. členom tega zakona ali
4. v drugih primerih, če presodi, da je to koristno za razjasnitev zadeve.
472. člen 
(vrste odločb) 
(1) Agencija izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in odredb.
(2) Proti odločbam agencije ni pritožbe.
473. člen 
(odločba) 
(1) Z odločbo agencija odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj in o drugih zadevah, razen o tistih, za katere zakon določa, da o njih odloča s sklepom ali z odredbo.
(2) Odločba je obrazložena, če zakon ne določa drugače. V obrazložitvi so obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
474. člen 
(sklep) 
(1) S sklepom odloča agencija o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep je obrazložen in vsebuje pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
15.2 Postopek sodnega varstva
15.2.1 Skupne določbe
475. člen 
(postopek sodnega varstva) 
(1) Sodno varstvo proti odločbam agencije se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja ZUS-1, če v tem zakonu ni določeno drugače.
476. člen 
(pravica do sodnega varstva) 
(1) Proti odločbam agencije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ni posebnega postopka sodnega varstva:
1. proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo,
2. proti odločbi, s katero agencija začne postopek za odvzem dovoljenja.
(3) Odločba iz 1. točke prejšnjega odstavka se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je agencija izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo agencije.
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.
(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena je postopek sodnega varstva dovoljeno začeti proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi, s katero je agencija odredila enega od naslednjih nadzornih ukrepov:
1. nadzorni ukrep iz 116. člena ali iz drugega odstavka 118. člena tega zakona,
2. nadzorni ukrep iz drugega odstavka 167. člena in iz 168. člena tega zakona,
3. dodatni nadzorni ukrep iz 348. člena tega zakona,
4. nadzorni ukrep iz tretjega odstavka 422. člena tega zakona,
5. nadzorni ukrep iz 426. člena tega zakona ali
6. nadzorni ukrep iz prvega odstavka 313. člena ZBan-2 v zvezi s 345. členom tega zakona.
(6) Postopek sodnega varstva je dovoljeno začeti tudi proti sklepu, s katerim se konča postopek odločanja agencije, začet na zahtevo stranke.
477. člen 
(prednostno odločanje) 
Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o njih sodišče odloča prednostno.
478. člen 
(tožba in odgovor na tožbo) 
(1) Tožbo je treba vložiti v 15 dneh.
(2) Rok za odgovor na tožbo je 15 dni.
479. člen 
(nova dejstva in dokazi) 
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
480. člen 
(meje preizkusa) 
Sodišče preizkusi odločbo agencije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1.
481. člen 
(seja) 
Sodišče odloča praviloma brez obravnave.
482. člen 
(pravna sredstva) 
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe.
15.2.2 Postopek sodnega varstva proti odločbam o potrditvi prospekta in odločbam v postopku po ZPre-1
483. člen 
(uporaba pododdelka 15.2.2) 
(1) Pododdelek 15.2.2 tega zakona se uporablja v postopku sodnega varstva proti naslednjim odločbam agencije:
1. odločbi iz prvega odstavka 95. člena tega zakona, s katero agencija potrdi prospekt,
2. odločbi, s katero agencija izda dovoljenje za prevzemno ponudbo iz 32. člen ZPre-1,
3. odločbi o izidu prevzemne ponudbe iz 56. člena ZPre-1 in
4. odločbi o razveljavitvi postopka s prevzemno ponudbo iz tretjega odstavka 525. člena tega zakona.
(2) Če v pododdelku 15.2.2 tega zakona ni določeno drugače, se v postopku sodnega varstva iz prejšnjega odstavka uporablja pododdelek 15.2.1 tega zakona.
484. člen 
(začetek teka roka za tožbo) 
Rok za tožbo proti odločbi iz prvega odstavka 483. člena tega zakona začne teči z objavo prospekta, prevzemne ponudbe oziroma odločbe o izidu prevzemne ponudbe.
485. člen 
(nova dejstva in dokazi) 
(1) Ne glede na 479. člen tega zakona lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, jih priloži tožbi.
(2) Agencija lahko v odgovoru na tožbo navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na listinske dokaze, jih priloži odgovoru na tožbo.
(3) Če tožnik oziroma agencija tožbi oziroma odgovoru na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju upošteva le tiste dokaze, ki so priloženi tožbi oziroma odgovoru nanjo.
(4) Po poteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
486. člen 
(glavna obravnava in seja) 
(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje odločbe popolno in pravilno ugotovljeno ali da to ni sporno.
487. člen 
(odločanje) 
(1) Če sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko po 65. členu ZUS-1 upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, odločbe ne odpravi, temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba nezakonita.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko izdajatelj, vlagatelji, akceptanti oziroma prevzemniki uveljavijo morebitne odškodninske zahtevke proti agenciji v pravdi.
(3) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva, je ne glede na 482. člen tega zakona dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.
(4) Pojem »akceptant« se uporablja kot je določen v ZPre-1.
15.3 Postopek nadzora
15.3.1 Splošne določbe
488. člen 
(uporaba oddelka 15.3) 
(1) Oddelek 15.3 tega zakona o postopku nadzora se uporablja v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja agencija po tem ali drugem zakonu, če zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.
(2) V postopku nadzora se uporabljajo oddelki 15.1 in 15.2 tega zakona, če v oddelku 15.3 tega zakona ni določeno drugače.
(3) V postopku nadzora se uporabljajo tretji odstavek 20. člena ter drugi in tretji odstavek 23. člena ZIN.
489. člen 
(posredovanje podatkov agenciji) 
(1) Za izvajanje nalog po tem zakonu državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe in organizacije ter fizične osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, agenciji na njeno zahtevo nemudoma posredujejo zahtevane podatke in dokumente, potrebne za izvedbo postopka nadzora, vključno s podatki, ki so v skladu z 39. členom ZGD-1 določeni kot poslovna skrivnost, tajnimi podatki, ki jih kot take določa zakon, ki ureja tajne podatke, in osebnimi podatki (osebno ime fizične osebe, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, davčna številka, drug enolični idnetifikator, kot je na primer določen v delegirani uredbi, sprejeti na podlagi devetega odstavka 26. člena Uredbe 600/2014/EU, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), ki so potrebni za izvajanje nalog agencije po tem zakonu.
(2) Osebe, navedene v prejšnjem odstavku, podatke iz prejšnjega odstavka posredujejo ne glede na pravila o dopustnosti posredovanja teh podatkov, in ob upoštevanju pravil, ki določajo varnostne ukrepe ob posredovanju podatkov. Agencija zagotovi primerno stopnjo varstva posredovanih ji podatkov.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena, na katero je agencija vložila zahtevo za posredovanje podatkov, agenciji v roku, ki ga določi agencija, posreduje pravilne in popolne podatke, ki jih je zahtevala agencija. Agencija lahko uporabi podatke le za namen, za katerega jih je pridobila. Če oseba ne posreduje podatkov v zahtevanem roku, agencija določi nov rok za predložitev podatkov.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, na katero je agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, posreduje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali zahtevanih podatkov ne posreduje v novem roku, ki ga je agencija določila na podlagi zadnjega stavka prejšnjega odstavka, lahko izda predsednik senata sklep, s katerim ji naloži denarno kazen do 50.000 eurov za pravno osebo in do 2.500 eurov za fizično osebo. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(5) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka lahko izda agencija zahtevo, s katero osebi iz prvega odstavka tega člena določi nov rok za posredovanje podatkov.
(6) Sklep o izreku denarne kazni iz četrtega odstavka tega člena je obrazložen. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen upravni spor.
(7) Agencija lahko zoper osebo iz prvega odstavka tega člena, ki še naprej zavrača posredovanje podatkov, ob poteku roka za izvršitev ponovne zahteve za posredovanje podatkov iz četrtega odstavka tega člena, izda nov sklep o izreku denarne kazni, kot je le ta določen v tretjem odstavku tega člena. Agencija lahko sklepe o izreku denarne kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali neposredovanja podatkov za pravne osebe izdaja, dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 1 % letnega prometa osebe iz prvega odstavka tega člena v predhodnem poslovnem letu oziroma dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov za fizično osebo ne doseže 5.000 eurov.
(8) Agencija s pravilnikom določi vrste zahtevanih podatkov in dokumentov, dolžine rokov za posredovanje podatkov glede na njihovo nujnost in razpone višine denarnih kazni za posredovanje nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali neposredovanje podatkov. Dolžina rokov in višina kazni morata biti sorazmerni s kršitvijo, ki je predmet postopka nadzora.
(9) V postopku posredovanja podatkov po tem členu pokriva vsaka stranka svoje stroške postopka.
490. člen 
(stranka postopka nadzora) 
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero agencija opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad borznoposredniško družbo so tudi člani uprave borznoposredniške družbe.
491. člen 
(vročanje) 
(1) Vročitve se subjektu nadzora, ki je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, opravljajo z vročitvijo osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde na sedežu oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve se subjektu nadzora, ki je član uprave borznoposredniške družbe, opravljajo z vročitvijo borznoposredniški družbi. Šteje se, da je z vročitvijo borznoposredniški družbi opravljena tudi vročitev članom uprave.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Vročitve se subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, opravljajo z vročitvijo v stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
492. člen 
(vodenje postopka in izrekanje nadzornih ukrepov) 
(1) Agencija vodi postopek nadzora in izreka nadzorne ukrepe po uradni dolžnosti.
(2) Agencija lahko izreče ukrep borznoposredniški družbi tudi na predlog člana uprave ali nadzornega sveta borznoposredniške družbe ali delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala borznoposredniške družbe.
(3) Agencija začne postopek nadzora nad drugo osebo iz 345. člena tega zakona na podlagi prijave tržnega inšpektorja oziroma drugega pristojnega državnega organa, po uradni dolžnosti pa takrat, kadar iz informacij, ki jih pridobi pri opravljanju nadzora nad borznoposredniškimi družbami ali v zvezi z izpolnjevanjem drugih svojih pristojnosti izhaja, da obstajajo razlogi za tak nadzor.
493. člen 
(smiselna uporaba določb ZBan-2 o opravljanju nadzora) 
(1) V drugih postopkih nadzora, razen nadzora nad borznoposredniškimi družbami, se smiselno uporabljajo 237., 241. do 243., 245. do 247., 249., 251. in 252. člen ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »subjekt nadzora«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija« in
3. pri prvem odstavku 249. člena ZBan-2 namesto besedila »kršitve predpisov iz drugega odstavka 9. člena tega zakona« uporablja besedilo »kršitve predpisov, v zvezi s spoštovanjem katerih se opravlja nadzor«.
(3) Pri smiselni uporabi 241. člena ZBan-2 vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
15.3.2 Odredba o odpravi kršitev
494. člen 
(uporaba pododdelka 15.3.2) 
(1) Pododdelek 15.3.2 tega zakona se uporablja za postopek z odredbo o odpravi kršitev iz 249. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 347. člena tega zakona in drugo odredbo o odpravi kršitev, ki jo agencija izda v postopku nadzora po tem ali drugem zakonu.
(2) Pododdelek 15.3.2 tega zakona se smiselno uporablja tudi za postopek z odredbo, s katero je agencija odredila enega od naslednjih nadzornih ukrepov:
1. nadzorni ukrep iz 116. člena ali drugega odstavka 118. člena tega zakona,
2. nadzorni ukrep iz drugega odstavka 167. člena in iz 168. člena tega zakona,
3. dodatni nadzorni ukrep iz 348. člena tega zakona,
4. nadzorni ukrep iz sedmega odstavka 420. člena tega zakona,
5. nadzorni ukrep iz tretjega odstavka 422. člena tega zakona ali
6. nadzorni ukrep iz 426. člena tega zakona.
(3) Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka se namesto pojma »odprava kršitve« uporablja pojem »izvršitev nadzornega ukrepa«.
495. člen 
(vsebina odredbe) 
(1) Izrek odredbe vsebuje:
1. določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena,
2. rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o njihovi odpravi,
3. način odprave kršitve, kadar agencija subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način,
4. listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar agencija subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(2) Odredba je obrazložena.
496. člen 
(ugovor proti odredbi) 
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve.
(2) Ugovor ne zadrži izvršitve:
1. odredbe o ukrepih nadzora iz drugega odstavka 494. člena tega zakona in
2. druge odredbe, če zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati in tako v tej odredbi odloči agencija.
(3) Pravico vložiti ugovor proti odredbi, s katero je agencija odredila dodatni ukrep iz 6. točke drugega odstavka 250. člena ZBan-2 v zvezi s prvim odstavkom 347. člena tega zakona, ima tudi član uprave borznoposredniške družbe, na katerega se nanaša.
497. člen 
(razlogi za ugovor) 
Ugovor proti odredbi je dopusten, če:
1. je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe,
2. kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ne obstaja,
3. dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima znakov kršitve,
4. odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način, določen z odredbo,
5. bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi,
6. je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero agencija ni pristojna opravljati nadzora,
7. je z odredbo v nasprotju z zakonom naložena predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev,
8. je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
498. člen 
(vsebina ugovora) 
(1) Ugovor vsebuje:
1. navedbo odredbe, proti kateri se vlaga,
2. izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu,
3. razloge za ugovor,
4. druge podatke, ki jih vsebuje vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, ne obstajajo, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, jih priloži ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč agencija pri odločanju upošteva le tiste dokaze, ki so priloženi ugovoru.
(4) Po poteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
499. člen 
(meje preizkusa odredbe) 
Agencija preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih in razloženih v njem.
500. člen 
(odločanje o ugovoru) 
(1) O ugovoru odloča agencija z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko agencija ugovor zavrže ali zavrne, ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.
(3) Agencija ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba, ali zavrne, če je ugovor neutemeljen.
(4) Če agencija ugotovi, da obstaja razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 497. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če agencija ugotovi, da obstaja razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 497. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni. Agencija pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
15.3.3 Odvzem dovoljenja
501. člen 
(začetek postopka za odvzem dovoljenja) 
(1) Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da obstaja kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči agencija z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja vsebuje:
1. določen opis dejanja, ravnanja ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je agencija ugotovila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja agencija določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
502. člen 
(izjava o razlogih za odvzem dovoljenja) 
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, jih priloži izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o nepopolnih vlogah, temveč agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po poteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
503. člen 
(odločanje o odvzemu dovoljenja) 
(1) Agencija odloči o odvzemu dovoljenja v 30 dneh od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od poteka roka za tako izjavo.
(2) Agencija sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka ali jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
504. člen 
(ustavitev postopka) 
Agencija ustavi postopek za odvzem dovoljenja, če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 503. člena tega zakona ugotovi, da:
1. dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali
2. ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje oziroma da obstajajo okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.
505. člen 
(odločba o odvzemu dovoljenja) 
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja vsebuje:
1. odločitev o odvzemu dovoljenja z navedbo številke in datuma izdaje dovoljenja,
2. firmo in sedež oziroma osebno ime in datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,
3. določen opis dejanja, ravnanja ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja je obrazložena.
506. člen 
(uporaba določb za preklic pogojnega odvzema dovoljenja in za opomin) 
Pododdelek 15.3.3 tega zakona se smiselno uporablja tudi za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja in za postopek izreka opomina.
15.4 Postopek odločanja o izdaji dovoljenj
507. člen 
(uporaba oddelka 15.4) 
(1) Oddelek 15.4 tega zakona se uporablja v postopku odločanja o izdaji dovoljenj in soglasij (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), o katerih odloča agencija, če zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja ali soglasja ne določa drugače.
(2) V postopku odločanja o izdaji dovoljenj se uporabljata oddelka 15.1 in 15.2 tega zakona, če v oddelku 15.4 tega zakona ni določeno drugače.
508. člen 
(taksa za odločanje) 
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj vložniki plačajo takso, določeno s tarifo agencije.
509. člen 
(stranka v postopku) 
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Vsaka stranka pokriva svoje stroške postopka.
510. člen 
(začetek postopka) 
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne agencija postopek samo, kadar tako določa zakon.
511. člen 
(vsebina zahteve) 
(1) Zahteva vsebuje:
1. osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe vložnika zahteve,
2. določen zahtevek za izdajo dovoljenja,
3. druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je treba priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja vključno z osebnimi podatki, potrebnimi za idajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
512. člen 
(procesne predpostavke za odločanje) 
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve agencija preizkusi, ali so izpolnjene naslednje procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1. zahtevo je vložila upravičena oseba,
2. zahteva vsebuje zahtevane podatke,
3. zahtevi so priložene predpisane listine,
4. zahtevi je priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo agencije,
5. izpolnjene so druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če agencija ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, in pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3) Če agencija ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi (v nadaljnjem besedilu: sklep o odpravi pomanjkljivosti). V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši kot 15 dni.
(4) Če vložnik pomanjkljivosti v roku, določenem s sklepom o odpravi pomanjkljivosti, ne odpravi, agencija s sklepom zavrže zahtevo.
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega postopka sodnega varstva.
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ali za združitev oziroma delitev, agencija izda sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v vseh drugih primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve.
513. člen 
(izvajanje dokazov in odločanje) 
(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko agencija izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so potrebni za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko agencija od vložnika zahteva, da ji:
1. v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,
2. omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja z njim povezanih oseb.
(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZBan-2 iz 493. člena tega zakona.
(3) Agencija zavrne zahtevo, če vložnik:
1. v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega člena, agenciji ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin ali
2. onemogoči agenciji, da opravi pregled iz 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.
514. člen 
(možnost za izjavo o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja) 
(1) Če namerava agencija zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi dejstev, ugotovljenih pri pregledu poslovanja iz 2. točke prvega odstavka 513. člena tega zakona ali drugih dokazov, ki jih ni predlagal vložnik zahteve, pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve vložniku da možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za to odločitev.
(2) Za možnost izjave iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 470. člena tega zakona, le da se rok za izjavo »osem dni« nadomesti z rokom »15 dni«.
515. člen 
(rok za odločitev) 
(1) Agencija o zahtevi za izdajo teh dovoljenj odloči v šestih mesecih od prejema zahteve:
1. za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov,
2. za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev in
3. za izdajo dovoljenja ali druge odločbe, ki jo izda na zahtevo borznoposredniške družbe na podlagi 5. poglavja tega zakona ali predpisa o upravljanju s tveganji.
(2) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj agencija odloči v dveh mesecih od prejema zahteve, če zakon za posamezen primer ne določa drugače.
(3) Če je agencija izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti v roku iz šestega odstavka 512. člena tega zakona, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do poteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.
(4) Če je agencija pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena po 514. členu tega zakona vložnika pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od vročitve poziva do poteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila poslana v roku, določenem s pozivom.
(5) Borznoposredniška družba šest mesecev pred vložitvijo zahteve iz 3. točke prvega odstavka tega člena obvesti agencijo o tej nameri. Če borznoposredniška družba ne ravna v skladu s prejšnjim stavkom, se rok iz prvega odstavka tega člena za odločitev o tej zahtevi podaljša za šest mesecev.
516. člen 
(posebna pravila za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža) 
(1) Ne glede na šesti odstavek 512. člena tega zakona agencija izda sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po prejemu zahteve.
(2) Agencija v dveh delovnih dneh vložniku zahteve izda potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prejšnjega stavka teče:
1. če agencija v roku iz prejšnjega odstavka ni izdala sklepa o odpravi pomanjkljivosti – od prejema zahteve,
2. če je agencija v roku iz prejšnjega odstavka izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenim s sklepom, zahtevo dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom – od prejema dopolnitve oziroma poprave zahteve.
(3) Ne glede na drugi odstavek 515. člena tega zakona agencija o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odloči v 60 delovnih dneh. Rok teče, če:
1. je agencija v roku iz prejšnjega odstavka izdala potrdilo – od izdaje potrdila,
2. agencija v roku iz prejšnjega odstavka ni izdala potrdila – od poteka roka za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka.
(4) Agencija v potrdilu iz drugega odstavka tega člena navede dan, s katerim poteče rok iz prejšnjega odstavka.
(5) V postopku odločanja o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka, drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 513. člena in četrti odstavek 515. člena tega zakona.
(6) Agencija lahko od vložnika zahteva, da predloži dodatne informacije ali dokumente, potrebne za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne informacije ali dokumente), če tako zahtevo izda najpozneje 50. delovni dan po poteku roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če agencija izda zahtevo za dodatne informacije ali dokumente v skladu s prejšnjim odstavkom, se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne informacije ali dokumente do dneva, ko vložnik predloži dodatne informacije ali dokumente, vendar največ za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Agencija lahko po prejemu informacij in dokumentov na podlagi prve zahteve v skladu s prejšnjim odstavkom zahteva še dodatne informacije ali dokumente, vendar druga in naslednje zahteve agencije za dodatne informacije ali dokumente ne zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek lahko agencija s prvo zahtevo za dodatne informacije ali dokumente odloči, da se tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni, vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve, če:
1. je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali
2. bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.
(9) Agencija vložniku zahteve v dveh delovnih dneh po prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi zahteve iz šestega odstavka tega člena izda potrdilo o prejemu teh dodatnih informacij ali dokumentov. V potrdilu o prejemu dodatnih informacij ali dokumentov na podlagi prve zahteve iz šestega odstavka tega člena je naveden dan, s katerim poteče rok iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena.
(10) Če agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, v dveh delovnih dneh po sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena, izda in odpravi pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega dovoljenja.
(11) Če agencija do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.
(12) V primeru iz prejšnjega odstavka agencija na zahtevo kvalificiranega imetnika izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo te ugotovitvene odločbe.
(13) Ne glede na prvi odstavek 488. člena ZTFI agencija na svojih javnih spletnih straneh objavi izvleček odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.
15.5 Izvršitev odločb agencije
517. člen 
(odločbe) 
(1) Odločbe agencije postanejo izvršljive z njihovo dokončnostjo, če v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena ni določeno drugače.
(2) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje, preneha izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije člana uprave.
(3) Pravnomočne odločbe ali dele odločb agencije, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši na predlog agencije v korist agencije organ, ki je pristojen za davčno izvršbo, po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo.
(4) Odredbe iz 428. člena tega zakona postanejo izvršljive z njihovo pravnomočnostjo.
(5) Za odločbe iz tega člena se štejejo odločbe iz prvega odstavka 472. člena tega zakona.
518. člen 
(odločbe o prekršku) 
Ne glede na enajsti odstavek 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odločba US, 92/14 – odločba US, 32/16 in 15/17 – odločba US) se terjatev iz naslova stroškov postopka:
1. izrečenih z odločbo agencije o prekršku,
2. izrečenih s sodbo oziroma sklepom sodišča, če je zahteva za sodno varstvo zoper odločbo agencije o prekršku zavrnjena ali zavržena,
3. izrečenih s sodbo oziroma sklepom sodišča, če je pritožba zoper sodbo oziroma sklep sodišča iz prejšnje točke zavrnjena ali zavržena,
ne prenese v korist državnega proračuna, če agencija vloži predlog za prisilno izterjavo pri organu iz tretjega odstavka 517. člena tega zakona.
519. člen 
(odredba) 
Odredbe agencije ni mogoče prisilno izvršiti, če zakon za posamezno vrsto odredbe ne določa drugače.
520. člen 
(posebna pravila za odredbe o nadzornih ukrepih) 
(1) Ne glede na 519. člen tega zakona je mogoče prisilno izvršiti odredbo, s katero je agencija odredila enega od naslednjih nadzornih ukrepov:
1. nadzorni ukrep iz 116. člena ali iz drugega odstavka 118. člena tega zakona,
2. nadzorni ukrep iz drugega odstavka 167. člena in iz 168. člena tega zakona,
3. dodatni nadzorni ukrep iz 348. člena tega zakona,
4. nadzorni ukrep iz sedmega odstavka 420. člena tega zakona,
5. nadzorni ukrep iz tretjega odstavka 422. člena tega zakona,
6. nadzorni ukrep iz 426. člena tega zakona ali
7. drug nadzorni ukrep, katerega vsebina je začasna ali trajna prepoved opravljanja posameznih ali vseh storitev ali poslov.
(2) Za postopek izvršitve odredb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe ZUP o upravni izvršbi in 35. člen ZIN, če v tretjem odstavku tega člena ni določeno drugače.
(3) V postopku izvršitve odredb iz prvega odstavka tega člena na prvi stopnji odloča predsednik senata, o pritožbi pa senat.
15.6 Posebna pravila za postopek odločanja v posamičnih zadevah po ZPre-1
521. člen 
(uporaba oddelka 15.6) 
(1) Oddelek 15.6 tega zakona se uporablja v postopkih odločanja v posamičnih zadevah po ZPre-1.
(2) Za postopke iz prejšnjega odstavka se uporabljajo drugi oddelki 15. poglavja tega zakona, če v oddelku 15.6 tega zakona ni določeno drugače.
522. člen 
(posebna pravila o pristojnosti in sestavi organov postopka) 
(1) V postopku odločanja o posamičnih zadevah po ZPre-1 sestavljajo senat trije člani sveta, določeni z razporedom dela agencije.
(2) V postopku odločanja o posamičnih zadevah po ZPre-1 predsednik senata odloča o naslednjih posamičnih zadevah, o katerih je treba odločiti z odločbo:
1. o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1,
2. o soglasju za odstop od prevzemne namere iz 27. člena ZPre-1 in
3. o izidu prevzemne ponudbe iz 56. člena ZPre-1.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena v postopku odločanja iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 odloča senat, ki ga sestavljajo vsi člani sveta.
523. člen 
(posebna pravila za postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo) 
(1) Stranka v postopku odločanja agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo je samo prevzemnik.
(2) Predsednik senata sklep o odpravi pomanjkljivosti izda v naslednjih rokih, ki tečejo od prejema zahteve za izdajo naslednjega dovoljenja:
1. pri prevzemni ponudbi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 16. člena ZPre-1 v petih delovnih dneh,
2. pri drugih prevzemnih ponudbah v treh delovnih dneh.
(3) Predsednik senata o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo odloči v teh rokih, ki tečejo od prejema zahteve za izdajo tega dovoljenja:
1. pri prevzemni ponudbi iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 16. člena ZPre-1 v osmih delovnih dneh,
2. pri drugih prevzemnih ponudbah v petih delovnih dneh.
(4) Če predsednik senata v roku iz prejšnjega odstavka ne odloči o zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, se šteje, da je agencija izdala dovoljenje za prevzemno ponudbo.
524. člen 
(ugovor proti odločbam predsednika senata) 
(1) Proti odločbi predsednika senata iz drugega odstavka 522. člena tega zakona ima prevzemnik pravico vložiti ugovor v petih delovnih dneh od vročitve.
(2) O ugovoru iz prejšnjega odstavka agencija odloči v 15 dneh od prejema ugovora ali v tem roku izda sklep o odpravi pomanjkljivosti ugovora.
(3) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je dopusten, če je:
1. odločbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo te odločbe,
2. v odločbi zmotno uporabljeno materialno pravo,
3. v odločbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
(4) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 498., 499. in 500. člen tega zakona.
525. člen 
(posebna pravila za postopek s prevzemno ponudbo) 
(1) Za odredbo o odpravi kršitev, ki jo agencija izda prevzemniku v postopku s prevzemno ponudbo, se uporabljajo naslednja posebna pravila:
1. rok iz 2. točke prvega odstavka 495. člena tega zakona ne sme biti daljši od osmih delovnih dni od vročitve odredbe o odpravi kršitve,
2. rok za ugovor proti odredbi o odpravi kršitve je tri delovne dni od vročitve,
3. ugovor ne zadrži izvršitve odredbe o odpravi kršitve,
4. o ugovoru agencija odloči v treh delovnih dneh od prejema ugovora,
5. o odpravi kršitev agencija odloči v treh delovnih dneh po prejemu prevzemnikovega poročila o odpravi kršitev.
(2) Če je agencija izdala odredbo o odpravi kršitev iz prejšnjega odstavka, rok za sprejem prevzemne ponudbe in morebitnih konkurenčnih ponudb ne teče od vročitve odredbe do izdaje ugotovitvene odločbe agencije o odpravi kršitve.
(3) Če prevzemnik ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev ali če gre za kršitve, ki jih ni mogoče odpraviti, agencija z odločbo razveljavi postopek s prevzemno ponudbo. Z odločbo agencija tudi odloči, da je prevzemna ponudba neuspešna.
16. poglavje KAZENSKE DOLOČBE 
526. člen 
(hujše kršitve 2. poglavja tega zakona) 
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 80.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. ponuja vrednostne papirje javnosti v Republiki Sloveniji, ne da bi bil prej v zvezi s temi vrednostnimi papirji objavljen prospekt v skladu s tem zakonom in je objava prospekta obvezna (prvi odstavek 64. člena);
2. uvrsti vrednostne papirje v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji, ne da bi bil prej v zvezi s temi vrednostnimi papirji objavljen prospekt v skladu s tem zakonom in je objava prospekta obvezna (drugi odstavek 64. člena);
3. objavi prospekt, ne da bi prej pridobila potrditev prospekta nadzornega organa matične države članice (prvi odstavek 65. člena);
4. so informacije v objavljenem prospektu nepravilne ali nepopolne (drugi odstavek 76. člena);
5. objavi neveljaven prospekt (86. člen);
6. organizira oziroma izvaja vpisovanje ali vplačevanje vrednostnih papirjev v nasprotju s 102. členom tega zakona;
7. ne objavi dodatka k prospektu ali k povzetku prospekta, čeprav bi bilo to potrebno ali dodatka ne objavi tako, kot je bil objavljen prospekt (prvi, tretji in četrti odstavek 103. člena);
8. objavi dodatek k prospektu, ne da bi prej pridobila potrditev agencije oziroma nadzornega organa druge države članice, ki je matična država članica izdajatelja (drugi odstavek 103. člena);
9. ne objavi prospekta v predpisanem jeziku ali jezikih (108. člen).
(2) Z globo od 400 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 400 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena, storjen v zvezi z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja, se kaznuje pooblaščeno investicijsko podjetje iz prvega odstavka 110. člena tega zakona, odgovorna oseba tega investicijskega podjetja in oseba, ki je dala pooblastilo temu podjetju.
(6) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
527. člen 
(lažje kršitve 2. poglavja tega zakona) 
(1) Z globo od 5.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 12.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. agencije v roku treh delovnih dni pred začetkom ponudbe javnosti oziroma uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu ne obvesti o uporabi izjem iz 72., 73. ali 74. člena tega zakona v skladu z 75. členom tega zakona;
2. v prospektu ne objavi končne ponudbene cene in količine vrednostnih papirjev oziroma ne ravna v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona ali če o tem ne obvesti agencije oziroma nadzornega organa druge države članice in objavi te informacije v skladu z drugim odstavkom 82. člena tega zakona;
3. dokončno oblikovan prospekt ne predloži agenciji in ga ne objavi v rokih iz drugega odstavka 96. člena tega zakona;
4. če ne zagotovi dostopnosti prospekta tako, kot je določeno v prvem in drugem odstavku 97. člena tega zakona;
5. vlagatelju na njegovo zahtevo brezplačno ne pošlje oziroma izroči tiskanega izpisa prospekta, kadar je prospekt objavljen v elektronski obliki (100. člen);
6. agenciji ne omogoči opravljanja nadzora v skladu s 114. členom tega zakona ali ji ne da informacij v skladu s 115. členom tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali izdajatelja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 200 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.