Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2018 z dne 26. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2018 z dne 26. 11. 2018

Kazalo

3635. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN gospodarska cona »Zgornje Brezje«, stran 11542.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 12. člena Statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 114/06 – UPB-1) je Občinski svet Občine Dobje na 19. seji dne 6. 11. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN gospodarska cona »Zgornje Brezje« 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet OPPN) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona »Zgornje Brezje« (v nadaljevanju: OPPN GC »Zgornje Brezje«).
(2) OPPN GC »Zgornje Brezje« je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 17081-00.
II. VSEBINA OPPN 
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK)
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
B) GRAFIČNI NAČRTI
B1 Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega načrta
M 1: 5 000
B2 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji in omejitve v prostoru
M 1: 5 000
B3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M 1: 1 000
B4 Ureditvena situacija s prerezom območja
M 1: 1 000
B5 Prikaz ureditev glede poteka in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
M 1: 1 000
B6 Načrt parcelacije
M 1: 1 000
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI TER OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV
D) PRILOGE OPPN
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
1.1. Namen OPPN
3. člen 
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev za umestitev nove gospodarske cone »Zgornje Brezje« v prostor.
(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje ter gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
(3) Na območju je načrtovanih 7 parcel, namenjenih gradnji proizvodnih objektov, ureditev zelenega pasu vzdolž Dobjanskega potoka na zahodu ter ob njegovem pritoku na jugu, rekonstrukcija obstoječe ceste in ureditev novih cest znotraj gospodarske cone, ureditve za odvodnjavanje in protipoplavno zaščito območja, ekološki otok in nova transformatorska postaja. Uredijo se vsi pripadajoči priključki na infrastrukturno omrežje.
1.2. Območje OPPN
4. člen 
(1) Lokacija gospodarske cone se nahaja južno od Brezij, oziroma vzhodno ob regionalne ceste RII.-424 Boštanj–Planina–Dežno–Črnolica, odsek 1225 Dežno–Črnolica.
(2) Meja ureditvenega območja OPPN obsega površino v izmeri 3,7 hektara in vključuje naslednje parcelne številke: del 585/2, del 624/5, 625/2, 627, 628/1, 628/2, del 629, del 630/1, 630/3, 630/4, del 630/5, del 631/1, del 631/2, 631/3, del 632, vse k.o. Brezje.
(3) Meja ureditvenega območja je skladna z mejo enote urejanja prostora, določene v občinskem prostorskem načrtu EUP DO60.
(4) Območje OPPN z natančnim potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih.
1.3. Posegi izven območja OPPN
5. člen 
(1) Izven območja OPPN se bo gradila gospodarska javna infrastruktura oziroma priključki le-te za potrebe načrtovanih dejavnosti, vodovodno omrežje, električno omrežje, odvod padavinskih voda v vodotok, telekomunikacijsko omrežje …).
(2) Za odvod padavinskih voda v vodotok sta predvidena največ dva iztoka v Dobjanski potok. Okvirni lokaciji sta razvidni iz grafike.
(3) Izven območja OPPN se lahko posega tudi z ostalimi infrastrukturnimi vodi, če se pri projektiranju in gradnji izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od predvidene, pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov.
(4) Zaradi zagotavljanja poplavne varnosti so izven območja OPPN dovoljeni tudi zaščitni ukrepi, (npr. ureditve obstoječih mostov, nasipov, zasipov), ki zagotavljajo poplavno varnost območja.
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
6. člen 
(1) Območje gospodarske cone se nahaja tik ob regionalni cesti RII-424 Boštanj–Planina–Dežno–Črnolica, odsek 1225 Dežno–Črnolica. Preko osrednjega dela gospodarske cone poteka javna pot JP 897115 – Cesta v obrtno cono, ki hkrati tudi predstavlja obstoječ dostop v samo cono.
(2) Na zahodu poteka 20 kV daljnovod, ki se na severu območja odcepi proti vzhodu.
(3) Preko osrednjega dela območja poteka komunikacijski vod proti vzhodu.
(4) Gospodarska cona na zahodni strani meji na Dobjanski potok, na jugu pa na neimenovan potok. Oba potoka predstavljata naravno vrednoto NV Dobjanski potok s pritoki (ID št. 6052).
(5) Območje je na jugu in vzhodu omejeno z gozdnimi zemljišči, medtem ko so na zahodu in severu najboljša kmetijska zemljišča.
Na severovzhodnem delu območja gospodarske cone je del območja z namensko rabo prostora G-gozdna zemljišča, ki pa dejansko predstavlja območje obstoječega objekta žage.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
7. člen 
(funkcionalna zasnova) 
(1) V gospodarsko cono Zgornje Brezje se umestijo objekti, ki so namenjeni: obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
(2) Za dostop na območje je predvidena rekonstrukcija obstoječe ceste na zahodu območja ter ureditev novih cest znotraj območja gospodarske cone. Priključek obstoječe lokalne ceste na regionalno cesto se ne spreminja, saj že danes ustreza potrebam obstoječim objektom v coni.
(3) Znotraj gospodarske cone se načrtuje javne prometnice, ki omogočajo dostop do vseh parcel namenjenih gradnji novih stavb.
(4) Vozišče javnih prometnic se izvede maksimalne širine 6 m z razširitvami za nemoten promet večjih tovornih vozil oziroma za hitrost prometa 30 km/h.
(5) Parkirna mesta za potrebe obiskovalcev ter zaposlenih se zagotovijo znotraj posamezne parcele za gradnjo.
(6) V coni so določene parcele z nameravano gradnjo za gradnjo nestanovanjskih stavb, nove transformatorske postaje, ekološki otok ter javnih prometnic. Stavbe se gradijo na površini znotraj določene gradbene meje ter se dotikajo gradbene linije, kjer je ta določena.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti se gradijo na parceli namenjeni gradnji pod pogoji tega odloka.
(8) Na vzhodnem delu OPPN se načrtuje nova transformatorska postaja iz katere se uredijo nizkonapetostni priključki do posamezne parcele. Transformatorska postaja se postavi na samostojno parcelo v sklopu katere se uredi dostop za vzdrževalno vozilo upravljavca TP.
(9) Na zahodnem delu območja OPPN se uredi ekološki otok za potrebe zbiranja ločeno zbranih frakcij iz območja gospodarske cone.
(10) Z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost gospodarske cone iz smeri glavne ceste med Sevnico in Šentjurjem. Znotraj gospodarske cone se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na parceli. Vzdolž obeh vodotokov se varuje zeleni pas, ki se ga zasadi z visokoraslim avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(11) Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov se izvede brez škarp, teras in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. Za ureditev odprtih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi naj se upošteva sonaravni izgled. V primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin, se sme postaviti oporni zid, vendar je njegovo postavitev, na podlagi rezultatov geoloških in geomehanskih raziskav, treba utemeljiti v projektni dokumentaciji.
8. člen 
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije) 
(1) V fazi projektiranja stavb je treba izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah.
(2) Dopustna je uporaba sončnih kolektorjev, geotermalne vrtine, toplotne črpalke, fotovoltaike ter ostali alternativni obnovljivimi viri energije, ki pa morajo biti namenjeni lastni potrebi objektov.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru 
9. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z namenom načrtovanih objektov navedenih v naslednjem odstavku s poudarkom na obrtnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih, proizvodnih in predelovalnih dejavnosti.
(2) Dopustne so tudi trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.
10. člen 
(vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen) 
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih in nezahtevnih nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov navedenih v nadaljevanju. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja objektov z možnostjo bivanja (stalnega ali začasnega) ni dopustno.
(2) V skladu z enotno klasifikacijo objektov so dopustni naslednji osnovni objekti:
1 / STAVBE
– 12 Nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.
2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture
– dvorišča, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna vozila.
11. člen 
(vrste gradenj) 
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnje novih objektov,
– dozidave in nadzidave,
– rekonstrukcije,
– odstranitve objektov,
– vzdrževanje objektov.
2.3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja 
12. člen 
(regulacijski in funkcijski elementi) 
(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– Parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji objektov, ureditvi parkirišč, dostavnih poti, zelenih površin in podobno.
– Površina za razvoj objekta (določena z gradbeno mejo GM): predstavlja površino, na kateri je možna gradnja osnovnih stavb ter nezahtevnih in enostavnih objektov.
– Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je osnovna stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost.
– Gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Zelenica: je površina namenjena krajinsko-arhitekturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice). Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah.
– Brežina: je površina za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot posledica novih prometnic.
13. člen 
(velikost in oblikovanje osnovnih stavb) 
Gabarit:
Tlorisni gabarit ni predpisan, sledi naj tehnološkim zahtevam in potrebam posamezne dejavnosti. Dovoli se združevanje objektov glede na tehnološke zahteve.
Najvišja višina objekta znaša 12 m nad določeno koto platoja na posamezni parceli namenjeni gradnji.
Streha:
Za objekte znotraj gospodarske cone se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo poenotene po celotnem kompleksu. V primeru izvedbe ravne strehe je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, skritih za vencem strehe ter zelene strehe. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru prilagajanja sosednjim objektom.
Fasade:
Fasade se sodobno oblikujejo (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov). Dopustna so odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oziroma evropske zakonodaje.
Na območju gospodarske cone naj se urejajo oblikovno poenoteni sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih in storitvenih objektov.
14. člen 
(lega, velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Nezahtevne in enostavne stavbe se gradi na površini za razvoj objekta, ki je določena z gradbeno mejo. Dotik gradbene linije za enostavne in nezahtevne objekte ni obvezen, razen za objekt TP.
(2) Velikost se določi v skladu z veljavnim predpisom za tovrstne objekte.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z osnovnimi stavbami.
15. člen 
(izkoriščenost parcele namenjene gradnji) 
(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,8. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov ter vse utrjene površine (asfaltirane, tlakovane …).
(2) Parkirišča se morajo zagotavljati znotraj parcele.
(3) Na parceli namenjeni gradnji se uredi vsaj 20 % zelenih površin, ki se v čim večji meri zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
16. člen 
(protipoplavni in omilitveni ukrepi) 
(1) Na območju objektov in utrjenih površin znotraj parcele namenjene gradnji je dopustno utrjevanje in nadvišanje terena. Ureditve modifikacije terena, vključno z iztekom brežin, ne smejo segati izven meje območja OPPN.
(2) Zaradi zagotavljanja poplavne varnosti objektov je na posameznih delih potrebno nadvišanje terena ter nasip oziroma zasip:
– Parceli z nameravano gradnjo P1 in P2:
– Izvede se zasip z 0,5 m varnostno višino nad gladino Q100, in sicer na koto 451,50 m.n.m. na gorvodnem odseku in 450,20 m.n.m. na dolvodnem delu nasipa, kot je prikazano v grafični prilogi. 
– Parcela z nameravano gradnjo P4:
– Izvede se nadvišanje 0,5 m nad gladino Q100, in sicer na koti 449,20 m.n.m., kar predstavlja nasutje parcele za 0,3–0,4 m. 
– Parcele z nameravano gradnjo P5, P6 in P7:
– Izvedejo se lokalni omilitveni ukepi v obliki nasipa ali zasipa (nadvišanje) terena. Višina zasipa oziroma nasipa se izvede z 0,5 m varnostne višine nad gladino Q100 (kota se spreminja s padcem gladine vzdolž levega pritoka). 
(3) Obstoječi most, preko katerega je tudi dostop v samo cono povzroča zajezbo, zato je za zmanjšanje negativnega vpliva in zagotavljanja poplavne varnosti v območju mostu potrebno obstoječi most nadvišati tako, da je spodnji rob mostne konstrukcije minimalno 0,5 m nad gladino Q100 Dobjanskega potoka. Slednja je v profilu mostu na koti 449,0 m n.m., kar pomeni, da mora biti spodnji rob mostne konstrukcije na koti min. 449,5 m n.m. Ureditev nivelete dostopne ceste naj se naveže na koto zgornje plošče novega mostu.
(4) Posamezno parcelo z nameravano gradnjo se uredi na naslednjih višinskih kotah:
P 1 in P2 – 449,20 m.n.m.,
P3 – obstoječ objekt 451,10 m.n.m, predvideni objekti 450,30 m.n.m.,
P4 – 449,20 m.n.m.,
P5 – 450,00 m.n.m.,
P6 – 450,50 m.n.m.,
P7 – 451,50 m.n.m..
17. člen 
(dreniranje območja) 
(1) Za celotno območje poslovne cone mora biti izveden projekt odvodnjavanja, ki bo predvidel najustreznejšo rešitev odvodnjavanja celotnega območja.
(2) Za dreniranje območja se ob predvidenih cestah uredi meteorna kanalizacija.
(3) Na obstoječem območju zadrževanja zalednih voda se izvede ureditev dreniranja zalednih voda, z drenažami ali z zbiralniki za kontrolirano zbiranje in zadrževanje zalednih voda, ki hkrati pomenijo retenzijsko površino.
(4) Viški vod iz zbiralnikov in navezava viškov čiste meteorne kanalizacije iz parcel namenjenih gradnji so preko meteorne kanalizacije vodene v vodotok Dobjanski potok. Meteorna kanalizacija se dimenzionira v fazi projektiranja. Na iztoku v Dobjanski potok se predvidi protipovratna loputa za preprečevanje hipnega odtoka ter vdora visokih voda iz potoka v območje gospodarske cone.
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 
18. člen 
(1) Na obravnavanem območju se izvede nova parcelacija v skladu z grafičnim načrtom. Pred pričetkom izvajanja parcelacije se izvede mejno ugotovitveni postopek v skladu z veljavno zakonodajo, ki natančno določi potek obstoječih parcelnih mej. Odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji so možna, kot posledica mejno ugotovitvenega postopka, ki natančneje določi potek parcelnih meja. Parcelacija je prikazana na grafični prilogi. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(2) Parcela št. 630/1 se lahko deli tudi na dva dela, v kolikor se obema novo nastalima parcelama lahko zagotovi ustrezen priključek na prometno infrastrukturo.
(3) Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev, pod pogojem, da je iz vsake parcele namenjene gradnji omogočen uvoz/izvoz na javno prometnico in omogočena izvedba priključka na infrastrukturne vode in pod pogojem, da skupna velikost ne presega 1ha. Pri tem se morajo ohranjati ureditve za dreniranje območja.
2.3.4. Stopnja izkoriščenost zemljišč za gradnjo 
19. člen 
(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,8. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov ter vse utrjene površine (asfaltirane, tlakovane …).
(2) Parkirišča se morajo zagotavljati znotraj parcele namenjen gradnji.
(3) Na parceli namenjeni gradnji se uredi vsaj 20 % zelenih površin.
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
3.1. Skupne določbe
20. člen 
(1) Načrtovani objekti se priključujejo na obstoječo javno infrastrukturo: na prometno omrežje, vodovod, energetsko infrastrukturo in infrastrukturo elektronskih komunikacij.
(2) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi izvedbe del v izogib morebitnim poškodbam voda.
(3) V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa.
(4) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane. Prav tako je v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(5) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(6) V fazi izdelave projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.
(7) Za priključitev objektov na GJI, oziroma če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi soglasje k projektu ali soglasje za priključitev skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi.
(8) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
(9) Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo potekati po enotnih infrastrukturnih koridorjih.
(10) Omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, lahko z drevoredi in urbano opremo) naj bo enostavno in čitljivo, na smiselnih mestih opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno.
(11) Na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami.
(12) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe.
3.2. Prometna infrastruktura
21. člen 
(cestna infrastruktura) 
(1) Do območja gospodarske cone se uredi ustrezna cestna povezava, po kateri se zagotovi vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura.
(2) Dostop v gospodarsko cono se načrtuje iz obstoječe JP 897115 – Cesta v obrtno cono, ki se preko obstoječega priključka priključuje na regionalno cesto RII 424, odsek 1225 Dežno–Črnolica.
(3) Znotraj gospodarske cone se uredi javna prometnica, ki omogoča dostop do vseh parcel namenjenih gradnji. Maksimalni karakteristični profil javne prometnice je 6 m.
(4) Obstoječi most, preko katerega je tudi dostop v samo cono, je zaradi poplavne varnosti potrebno nadvišati tako, da je spodnji rob mostne konstrukcije minimalno 0,5 m nad gladino Q100 Dobjanskega potoka. Slednja je v profilu mostu na koti 449,0 m n.m., kar pomeni, da mora biti spodnji rob mostne konstrukcije na koti min. 449,5 m n.m. Ureditev nivelete dostopne ceste naj se naveže na koto zgornje plošče novega mostu.
(5) Pri projektiranju javne prometnice na območju gospodarske cone se upošteva zakonodaja in pravilniki s področja projektiranja cest.
(6) Vsi cestni priključki morajo omogočati zahtevano preglednost (ustrezni preglednostni trikotnik). Neposredna okolica cestnih priključkov in križišč se uredi tako, da je zagotovljena zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno.
(7) V sklopu posameznih parcel se uredijo parkirna mesta za osebna vozila ter parkirišča za tovorna vozila, avtobuse in podobno, če tako zahteva dejavnost, ki se bo odvijala v stavbah.
Glede na namembnost ali dejavnost je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest:
Dejavnost oziroma raba objekta
Minimalno število parkirnih mest
Športna igrišča
1 PM / 250 m² površine igrišč
Prireditveni prostori, kulturne in športne dvorane
1 PM / 5 sedežev
Trgovine
2 PM / 30 m² prodajne površine
Gostilne
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 30 m²
Gostilne s prenočišči
1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev
Obrtni objekti
1 PM / 50 m² neto površine + 1 PM / 100 m²
Skladišča
1 PM /100 m² neto površine + 1 PM / 100 m²
Poslovni prostori s strankami
1 PM / 30 m² neto površine
(8) Funkcionalno oviranim osebam se omogoči dostop do vseh javnih površin (pločniki, ekološki otok, javne stavbe …).
3.3. Oskrba z vodo
22. člen 
(pitna voda) 
(1) Za oskrbo gospodarske cone s pitno vodo se dogradi obstoječe javno vodovodno omrežje po navodilih upravljalca.
(2) Vodovodni priključek se izvede od OŠ Dobje po levem bregu Dobjanskega potoka do gospodarske cone.
(3) Načrtovani objekti se priključijo na javno vodovodno omrežje v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ter po pogojih upravljavca vodovodnega omrežja.
(4) Gospodarska cona mora biti opremljena z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljal požarno varnost območja in po navodili upravljalca.
(5) Vodovodni priključek od OŠ Dobje do gospodarske cone mora biti od zgornjega roba brežine Dobjanskega potoka oddaljen minimalno 5,00 m, zaradi erozijskih procesov na brežinah ter zaradi potrebe izvajanja javne gospodarske službe. Na odsekih kjer so prostorske možnosti omejene in ni možno zagotavljati ustreznega odmika zaradi obstoječih objektov, je potrebno približevanje, v času projektiranja, prikazati na geodetskem posnetku terena, ki bo vseboval posnetek struge vodotoka. Na teh odsekih je potrebno načrtovanje zavarovanja brežin.
23. člen 
(požarna voda) 
Za zagotovitev požarne vode se izvede hidrantna mreža po pogojih upravljavca vodovoda.
3.4. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
24. člen 
(komunalna in padavinska odpadna voda) 
(1) Območje ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda se zaradi reliefnih razmer rešuje individualno, na posamezni parceli. Za čiščenje komunalnih odpadnih voda se zgradijo individualne čistilne naprave, ki morajo imeti pred odvajanjem v vode zagotovljena dodatno obdelavo tako, da mikrobiološki parametri ne presegajo mejnih vrednosti. Prečiščena voda iz MČN se vodi preko meteorne kanalizacije z iztokom v vodotok.
(2) Čiste padavinske vode iz območja cone se prioritetno zbira v zbiralnike deževnice v sklopu gradbene parcele za ponovno uporabo kot sanitarna voda, zalivanje zelenic in podobno. Viške padavinskih voda se preko meteorne kanalizacije spelje z iztokom v vodotok. Onesnažene padavinske vode ter ostale odpadne nekomunalne vode se pred izpustom v meteorno kanalizacijo ustrezno očistijo v lovilcih olj do predpisane vrednosti oziroma do očiščenja vseh morebitnih neorganskih polutantov. Lovilci olj morajo biti izvedeni tako, da je onemogočeno poplavljanje v času visokih voda in da je s tem preprečeno izplavljanje koncentriranih onesnažil.
(3) V vseh prostorih, kjer je možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena. Morebitne pretakalne ploščadi za surovine potrebne v proizvodnem procesu morajo biti zgrajene tesnjeno, z dvignjenim betonskim robnikom zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla.
3.5. Elektroenergetsko omrežje
25. člen 
(1) Vso elektro omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji.
(2) Na območju gospodarske cone se nahaja 20 kV daljnovod, ki se na tangiranem območju izvede v kabelski obliki.
(3) Za priključitev novih stavb na nizkonapetostno elektro omrežje se zgradi nova transformatorska postaja po navodilih upravljavca in izvede priključke za napajanje posameznega objekta.
(4) Nove transformatorske postaje in ostale objekte ter naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih.
(5) Javna razsvetljava območja se izvede iz nove TP. Osvetlitev v nočnem času ne sme biti moteča za uporabnike prometnih in drugih javnih površin ter udeležence v prometu. Drogovi za javno razsvetljavo ter svetila morajo biti na celotnem območju cone poenotene oblike. Za razsvetljavo se uporabi svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
(6) Pred izvajanjem del v neposredni bližini obstoječih nizkonapetostnih vodov na območju OPPN, se obstoječi vod ustrezno označi in zaščiti v skladu z navodili upravljavca elektro vodov. Vse elektro kablovode, ki bodo potekali pod povoznimi površinami se ustrezno mehansko zaščiti.
3.6. Elektronske komunikacije
26. člen 
(1) Na območju gospodarske cone se nahaja telekomunikacijsko omrežje (zemeljski vod).
(2) Komunikacijsko omrežje naj se gradi v kabelski kanalizaciji, pri čemer se upošteva možnosti razvoja novih komunikacijskih storitev.
(3) Načrtovane stavbe se priključi na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij v skladu s pogoji upravljavca voda.
(4) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki bo zaradi načrtovanih posegov tangirano, se ustrezno zaščiti oziroma prestavi po navodilih upravljavca voda.
(5) Gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena.
3.7. Odpadki
27. člen 
(1) Na celotnem območju gospodarske cone je ravnanje z odpadki obvezno za vse uporabnike.
(2) Na območju gospodarske cone se na zahodnem delu, ki je razviden iz grafičnega dela OPPN, uredi ekološki otok za potrebe nove gospodarske cone.
(3) Območje ekološkega otoka se uredi v takšni velikosti, da je omogočena postavitev vsaj 6 zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, mešano embalažo, steklo, papir in karton). Ekološki otok se uredi na betonskem platoju.
(4) Odjemno mesto za posodo za odpadke na posamezni parceli in ekološkem otoku mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
28. člen 
Na območju gospodarske cone Zgornje Brezje ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato posebni ukrepi niso potrebni.
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
5.1. Varstvo voda in tal
29. člen 
(1) Regulacij in ostalih tehničnih ureditev vodotoka, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge) ter onemogočili prelivanje vode na bližnje travnate površine, naj se ne izvaja. V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine, naj se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, utrjevanje z lesenimi količki). Pri izvedbi del naj se obstoječa drevesa zaščiti pred poškodbami.
(2) Odvajanje odpadnih voda mora biti urejeno s pogoji, določenimi v občinskih predpisih, ki urejajo odvajanje le-teh ter skladno z določili tega odloka.
(3) Izboljšanje varstva voda in tal se zagotovi z izgradnjo kanalizacijskega sistema območja ter z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(4) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic.
(5) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil.
5.2. Varstvo zraka
30. člen 
(1) Dejavnosti, ki se bodo izvajale v stavbah ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene z uredbo.
5.3. Varstvo pred hrupom
31. člen 
Glede na obstoječo namensko rabo je območje gospodarske cone opredeljeno kot območje proizvodnih dejavnosti – gospodarska cona (IG). V skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se gospodarska cona nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Raven hrupa mora ostati v mejah dovoljenega.
5.4. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
32. člen 
Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
5.5. Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem
33. člen 
(1) Pri načrtovanju in osvetljevanju objektov se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Osvetljevanje okolice objektov naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno omejena.
5.6. Ohranjanje narave
34. člen 
(1) Območje OPPN se nahaja na območju naravne vrednote Dobjanski potok s pritoki (ID št. 6052).
(2) Za zaščito te naravne vrednote se morajo upoštevati vsi pogoji, ki so navedeni pri varstvu tal, voda ter ukrepi povezani z odvajanjem in čiščenjem odpadnih in padavinskih voda.
(3) V območje naravne vrednote se v času gradnje ne posega, razen pri rekonstrukciji obstoječe lokalne ceste oziroma javne poti in mostu.
(4) V primeru rekonstrukcije obstoječe ceste JP 897115 se ta izvede na notranjo stran gospodarske cone, rekonstrukcija oziroma nadvišanje mostu, ki je posledica zagotavljanja poplavne varnosti območja, se izvede le z dvema podpornima stebroma, izven pretočnega profila. Posegi v dno vodotoka niso dopustni. Ureditev brežin potoka se izvede sonaravno (vrbovi popleti, utrjevanje z lesenimi količki), razen obstoječe brežine pod mostom. Za utrjevanje brežin se uporabljajo potaknjenci vrbe, jelše. Za gradnjo mostu je treba k projektni dokumentaciji pridobiti naravovastveno mnenje.
(5) Nasipi, zasipi in odlaganje materiala se izvedejo izven območja naravne vrednote.
(6) Zunanji robovi cone se ob mejo OPPN dodatno zasadijo z lokalnimi avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(7) Sekanje obstoječe obvodne vegetacije ni dopustno oziroma se nadomesti z enako novo zasaditvijo.
(8) Vsa gradbena dela v bližini potoka se izvajajo izven časa drstenja rib ter razmnoževanja obvodnih živali.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
6.1. Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost območja in plazljivost terena
35. člen 
(1) Iz karte razredov poplavne nevarnosti, ki izhaja iz Hidrološko hidravlične presoje Dobjanskega potoka, izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., izhaja, da se območje nahaja predvsem v razredu male in preostale poplavne nevarnosti. Srednji razred, ki je posledica razlivanja pri Q10, se pojavlja le ob neimenovanem levem pritoku in na sotočju slednjega z Dobjanskim potokom. Načrtovana gradnja in ureditve se umeščajo izven razreda srednje poplavne nevarnosti. Z izvedbo omilitvenih ukrepov bo območje načrtovanih ureditev po OPPN na poplavno varni koti.
(2) V skladu z Uredbo so z OPPN načrtovani objekti/posegi v majhnem razredu označeni z oznako »+«, kar pomeni, da je poseg na območju poplav in erozije dovoljen z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
(3) Meja OPPN je izven 5 m priobalnega zemljišča vodotoka Dobjanski potok.
(4) Fosilni plaz se stabilizira z osušitvijo območja, skladno s projektom odvodnjavanja celotnega območja.
(5) Vzdrževanje sistema odvodnjavanja na celotnem območju ter njihovo upravljanje je v pristojnosti Občine Dobje.
(6) Pred pričetkom projektiranja se izvede ustrezno preverbo geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ter stavbe (geomehansko poročilo).
6.2. Seizmološke zahteve
36. člen 
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,150 g.
(3) Za projektiranje objektov na območju cone je treba pridobiti geomehansko poročilo. Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
6.3. Požarno varstvo
37. člen 
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Širitev požara na sosednje objekta je preprečena z medsebojno minimalno razdaljo, ki znaša 8 m (razdalja med objekti). Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
(2) Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(3) V primeru požara je omogočen neoviran in varen dostop in dovoz intervencijskim vozilom neposredno do objektov in zagotovljena delovna površina za intervencijska vozila.
7. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 
7.1. Faznost gradnje
38. člen 
(1) Na območju OPPN je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi fazno, skladno z določili tega člena.
(2) V prvi fazi, pred prvim nasipavanjem oziroma zasipanjem območja, se uredi nadvišanje svetle višine obstoječega mostu.
(3) V drugi fazi je obvezna izvedba odvodnjavanja za celotno območje, izgradnja protipoplavnih ukrepov (nasipov/zasipov, odvod zalednih voda …) ter gospodarska javna infrastruktura v tolikšnem delu, da omogoča funkcioniranje objektov ter je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(4) Potrebno nadvišanje terena ter nasip oziroma zasip posamezne parcele se izvede sorazmerno z deležem zgrajene infrastrukture in v naslednjem vrstnem redu parcel: najprej parcela P7, nato P6, P5 in nazadnje P4. Nasutje na parceli P1 se mora izvesti pred nasutjem parcele P2. Parcela P3 se nasuje pred gradnjo novih objektov. Faznost se izvaja zaradi preprečevanja zadrževanja zalednih in padavinskih voda na območju.
(5) Gradbeni posegi na območje fosilnega plazu niso dopustni pred trajno stabilizacijo območja.
(6) Tretja faza predstavlja izgradnjo objektov, ki se priključujejo na gospodarsko javno infrastrukturo znotraj območja gospodarske cone.
(7) Ne glede na prejšnje odstavke, je za obstoječ objekt žage, na parceli P3, dopustna pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo pred vsemi ostalimi ureditvami, ki jih predpisuje ta odlok, pri čemer se odvod padavinskih voda uredi tako, da se po izgradnji nove meteorne kanalizacije znotraj gospodarske cone padavinske vode odvajajo preko nje.
Novi objekti na parceli P3 se gradijo skladno z določili tega odloka.
(8) V fazi izdelave projektne dokumentacije se poleg projekta gospodarske javne infrastrukture in protipoplavnih ureditev, izdela tudi projekt odvodnjavanja na katerega je obvezna pridobitev mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora.
7.2. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
39. člen 
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vse pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorjev:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe in gradbeno inženirske objekte,
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(3) Obveznosti izvajalcev del:
– dolžan je zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. V pasu komunalnih vodov širine 2 x 5 m niso dovoljene deponije gradbenega in drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov,
– v času gradnje je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča,
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– zagotoviti mora, da se preko komunalnih vodov in naprav ne vozi s težko gradbeno mehanizacijo, razen na posebej utrjenih in zaščitenih prevodih, ki se določijo v dogovoru s pooblaščenim predstavnikom upravljavca komunalne infrastrukture neposredno na terenu,
– vsi gradbeni posegi se izvajajo z minimalnim poseganjem v vodotok ter se po končani gradnji sonaravno sanirajo.
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
40. člen 
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju tehnoloških (hidroenergetskih), vodnogospodarskih, prometnih, inženirsko-geoloških, hidroloških, geomehanskih, seizmičnih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega (hidroenergetskega), vodnogospodarskega, oblikovalskega, prometnotehničnega, ekonomsko-finančnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Dopustne so spremembe pri prometnem in komunalnem urejanju ter izvedba priključkov na omrežja GJI, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Takšna odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci vodov ter pristojni nosilci urejanja prostora, ki so tangirani s temi odstopanji.
(3) Skladno z dopustnimi odstopanji prejšnjega odstavka se lahko spremeni tudi parcelacija javnega dobra. Meja parcele javne ceste se določi po zunanjem robu cestnega sveta, skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih.
(4) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske zahteve po tem odloku.
(5) Dopustno je odstopanje od višinskih kot zaradi enakomerne izravnave terena in prilagoditve izvedbe odvodnjavanja padavinskih voda iz parcel. Odstopanje je dopustno +0,5 m. Odstopanje z zniževanjem predpisanih kot terena zaradi zagotavljanja poplavne varnosti območja ni dopustno.
III. KONČNE DOLOČBE 
41. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled na Občini Dobje in na Upravni enoti Šentjur pri Celju.
42. člen 
(inšpekcijsko nadzorstvo) 
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
43. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2017
Dobje, dne 6. novembra 2018
Župan 
Občine Dobje 
Franc Leskovšek l.r.