Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2018 z dne 16. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2018 z dne 16. 11. 2018

Kazalo

3524. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, stran 11072.

  
Na podlagi 8. člena, tretjega odstavka 71. člena, drugega odstavka 72., tretjega odstavka 88., drugega odstavka 90., prvega odstavka 92., drugega odstavka 159. in za izvrševanje tretjega odstavka 59., 74. in 147. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K 
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil 
Prvi del SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(vsebina pravilnika) 
(1) Ta pravilnik podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, prometa, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in pogoje za uporabo označbe ekološki, območja, ki so primerna za ekološko čebelarjenje, sistem nadzora organizacij za kontrolo in certificiranje, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), evidence ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji, pristojnosti glede nadzora uvoza ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil iz tretjih držav za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), razveljavljene z Uredbo (EU) št. 848/2018 z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) št. 2273/2017 z dne 8. decembra 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 glede krme za nekatere ekološko gojene živali iz ribogojstva (UL L št. 326 z dne 9. 12. 2017, str. 42), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 334 z dne 12. 12. 2008, str. 25), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 949/2018 z dne 3. julija 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 167 z dne 4. 7. 2018, str. 3.), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1235/2008/ES).
(2) Ta pravilnik podrobneje določa tudi rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov za izvajanje drugega odstavka 42. člena Uredbe 834/2007/ES ter obveznosti za obrate javne prehrane za izvajanje tretjega odstavka 1. člena Uredbe 834/2007/ES.
2. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
− za industrijsko kmetijstvo iz Priloge I Uredbe 889/2008/ES se štejejo vsi obrati, ki morajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;
− obrat javne prehrane je obrat javne prehrane v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
− primarni proizvajalec je proizvajalec, ki se ukvarja s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47);
− izraz kmetijski pridelek ima enak pomen kot izraz kmetijski proizvod.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kot izrazi, uporabljeni v zakonu, ki ureja kmetijstvo, in predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
Drugi del PRAVILA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA 
I. POGLAVJE: SPLOŠNA PRAVILA IN IZJEME 
3. člen 
(proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetovanju) 
V ekološkem kmetovanju se lahko uporabljajo oziroma so lahko prisotni samo proizvodi in snovi iz Uredbe 834/2007/ES in Uredbe 889/2008/ES.
4. člen 
(pravila ekološkega kmetovanja za izjemne primere) 
(1) Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vlogo, ki vsebuje:
– podatke o izvajalcu: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, neponovljivo številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID);
– podatke o vrsti izjeme, za katero želi pridobiti dovoljenje;
– podatke o količini, številu, vrsti rastlin ali živali oziroma površini, za katero želi izjemo;
– obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za posamezno izjemo.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
– za vezano rejo govedi v skladu z 39. členom Uredbe 889/2008/ES: mnenje o primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo, kjer se upošteva indeks ustreznosti reje živali iz tretjega odstavka 6. člena (v nadaljnjem besedilu: IURŽ) tega pravilnika, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v nadzor;
– za sočasno ekološko in neekološko gojenje živali iz ribogojstva in če gre za katastrofalne razmere v skladu s 47. členom Uredbe 889/2008/ES: mnenje o izjemi, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v nadzor, in
– za skrajšanje rogov: mnenje o izjemi, ki ga izda pristojni veterinar.
(3) Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve v skladu s 36. členom Uredbe 889/2008/ES, k vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži mnenje organizacije za kontrolo in certificiranje o skrajšanju obdobja preusmeritve na zadevnem zemljišču, ki mora vsebovati najmanj:
– dokazila izvajalca, iz katerih je razvidno, da so bili najmanj zadnja tri leta izpolnjeni pogoji iz 2. točke 36. člena Uredbe 889/2008/ES, ali
– fotografske posnetke terena, ki potrjujejo predhodno rabo zadevnega zemljišča v primerih zaraščenosti ali večletne opuščenosti trajnih nasadov (npr. opuščeni sadovnjaki, vinogradi).
(4) O vlogi iz prvega odstavka tega člena odloči ministrstvo in o odločitvi obvesti organizacijo za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v nadzor.
(5) Podatke o vrsti izjem od pravil ekološkega kmetovanja vodi organizacija za kontrolo in certificiranje v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
II. POGLAVJE: EKOLOŠKA ŽIVINOREJA 
1. oddelek: Splošna pravila za vzrejo živali 
5. člen 
(obtežba) 
Za določanje največjega števila živali na hektar, ki ustreza 170 kilogramom dušika na leto iz drugega odstavka 15. člena Uredbe 889/2008/ES, se uporabljajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.
6. člen 
(manjše kmetijsko gospodarstvo) 
(1) Za izvajanje 39. člena Uredbe 889/2008/ES se šteje, da je manjše kmetijsko gospodarstvo tisto kmetijsko gospodarstvo, ki redi največ 20 glav velike živine goveda.
(2) Na kmetijskih gospodarstvih iz prejšnjega odstavka se za presojo primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo uporabi tudi IURŽ, naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Reja na manjšem kmetijskem gospodarstvu je ustrezna, kadar IURŽ dosega najmanj 24 točk. Merila za določitev točk so vsebovana v Prilogi 1 tega pravilnika. Pri merilih se upoštevajo samo parametri, ki se nanašajo na vezano rejo.
(4) Če na kmetijskem gospodarstvu IURŽ pade pod 24 točk, mora organizacija za kontrolo in certifikacijo v osmih dneh o tem obvestiti ministrstvo.
2. oddelek: Pravila za rejo perutnine 
7. člen 
(počasi rastoče pasme, primerne za ekološko rejo perutnine) 
(1) Za izvajanje petega odstavka 12. člena Uredbe 889/2008/ES se na seznam počasi rastočih pasem, primernih za ekološko rejo perutnine uvrstijo naslednje slovenske tradicionalne pasme kokoši težkega tipa:
– slovenska zgodaj operjena kokoš;
– slovenska pozno operjena kokoš in
– slovenska pitovna kokoš.
(2) Poleg pasem iz prejšnjega odstavka se na seznam iz prejšnjega odstavka uvrsti še križanec s trgovskim imenom prelux-bro.
8. člen 
(prazen prostor za izpust po vsakem turnusu reje) 
(1) Za izvajanje petega odstavka 23. člena Uredbe 889/2008/ES je treba po koncu vsakega turnusa reje perutnine pustiti prazne prostore za izpust, da se vegetacija oziroma rastlinje lahko obraste, in sicer, če se turnus konča:
– aprila in maja: tri tedne;
– junija in julija: štiri tedne;
– avgusta, septembra in oktobra: pet tednov.
(2) Izvajalci reje perutnine vodijo evidenco o obdobjih, ko je prostor za izpust prazen.
(3) Na predlog izvajalca lahko organizacija za kontrolo in certificiranje dovoli skrajšanje obdobij iz prvega odstavka tega člena, če se zaradi krajevnih in izjemno ugodnih vremenskih razmer (npr. več padavin od dolgoletnega povprečja, optimalnejša temperatura za rast vegetacije) vegetacija hitreje obrašča.
3. oddelek: Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov 
9. člen 
(reja, izvor in predelava ekološko vzrejenih živali ter nadzor, preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje) 
(1) Pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov morajo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom potekati naslednja opravila:
– reja živali in krma za rejo živali;
– kmetovanje na kmetijskih gospodarstvih, s katerih izvirajo živali za nakup;
– predelava proizvodov iz živali;
– nadzor izvajalcev, ki redijo živali in iz njih predelujejo proizvode, in
– preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje.
(2) Nadzor iz četrte alineje prejšnjega odstavka izvajajo organizacije za nadzor in certificiranje.
10. člen 
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali) 
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena se izjeme od zahtev iz Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika glede izvora kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov dovolijo, če je to potrebno, da se zagotovi začetek ekološke reje v prvem letu preusmeritve ali če ni na voljo dovolj ekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov. Za nakup neekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov mora izvajalec predhodno pridobiti dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.
11. člen 
(pravila za preusmeritev) 
(1) Preusmeritev pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se lahko prodajajo kot ekološki po preteku preusmeritvenega obdobja, ki traja najmanj:
– tri tedne pri kuncih,
– šest mesecev pri damjakih, muflonih in
– dvanajst mesecev pri navadnih jelenih.
(3) Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se štejejo za ekološke, če so živali najmanj zadnji dve tretjini svojega življenja nepretrgoma rejene v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
12. člen 
(označevanje) 
(1) Proizvodi iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov se lahko označijo z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, če so proizvedeni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Če se uporabijo izrazi iz prejšnjega odstavka, je treba navesti tudi šifro organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu s točko (a) prvega odstavka 24. člena Uredbe 834/2007/ES, kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, uporabljen pa mora biti zaščitni znak v skladu s predpisom, ki ureja zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(3) Uporaba logotipa ekološke pridelave Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: logotip EU) iz 25. člena Uredbe 834/2007/ES in 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri proizvodih iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ni dovoljena.
4. oddelek: Pravila za rejo kuncev 
13. člen 
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali) 
Če ekološko vzrejenih živali ni na voljo, je letno dovoljen nakup do 100 odstotkov neekološko vzrejenih kuncev.
14. člen 
(namestitev in reja živali) 
(1) Kuncem mora biti vedno na voljo mrva, razen v obdobju vegetacije, ko mora biti na voljo zelena krma.
(2) Poleg krme iz prejšnjega odstavka morajo kunci vedno imeti na voljo veje s skorjo za glodanje.
(3) Število živali v hlevu ne sme presegati:
– za živali od odstavitve do vključno osmega tedna starosti: osem živali na m2 notranje površine hleva,
– za živali, ki so starejše od osmih tednov: šest živali na m2 notranje površine hleva.
(4) Notranja površina hleva mora biti čista, suha in urejena kot nastlan prostor za ležanje. Rešetkasta tla so dovoljena na največ 50 odstotkih notranje površine hleva, vendar morajo biti v celem obdobju reje oziroma ciklusa vedno prekrita z dovolj nastilja, ki onemogoča poškodbo nog zaradi rešetk.
(5) Priporočeno je strukturiranje ločenih bivalnih enot v hlevu v več ravneh. Če so ločene bivalne enote v hlevu strukturirane v več ravneh, se vse višje ležeče površine ne prištevajo k velikosti notranje enote površine hleva. Vse višje ležeče površine morajo biti narejene iz polnega materiala ali materiala, ki je stalno prekrit z nastiljem.
(6) Živali morajo imeti dostop do površin na prostem. Če tega nimajo, jim mora biti zagotovljen izpust na površine, ki so pokrite. Prostor za izpust mora biti utrjen in enostaven za čiščenje.
(7) Najmanjša velikost zunanje površine znaša 0,125 m2 na žival ali osem živali na m2.
(8) Živali se morajo rediti v skupinah do vključno šestega meseca starosti.
(9) Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja oziroma v času kotitve in dojenja ter za namestitev plemenjaka.
5. oddelek: Pravila za rejo damjakov, muflonov in navadnih jelenov 
15. člen 
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali) 
(1) Če ekološko vzrejenih živali ni na voljo, je letno dovoljen nakup neekoloških samic damjakov, muflonov in navadnih jelenov v prvem življenjskem letu do 10 odstotkov staleža odraslih živali.
(2) Odstotki iz prejšnjega odstavka se lahko povečajo do 40, v skladu s 4. točko Uredbe 889/2008/ES, če to prej odobri organizacija za kontrolo in certificiranje.
(3) Poleg neekološko vzrejenih živali iz prvega odstavka tega člena je dovoljen tudi nakup neekološko vzrejenih plemenskih samcev, če se nato redijo in krmijo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
16. člen 
(namestitev in reja živali) 
(1) Damjaki, mufloni in navadni jeleni se redijo v oborah iz 17. člena tega pravilnika. Najmanjša velikost obore za damjake in muflone je en hektar in za navadne jelene dva hektarja. Če se redi v obori več vrst živali skupaj, je najmanjša velikost obore tri hektarje.
(2) Pri vsaki obori mora biti zagotovljena možnost razdelitve na najmanj dve čredinki. Najmanjša velikost čredinke pri damjakih in muflonih je pol hektarja, pri navadnih jelenih ali več vrstah rejnih živali v skupni obori pa najmanj en hektar.
(3) Živali morajo živeti v socialnih skupinah. Najmanjše število odraslih živali v obori mora obsegati za vsako vrsto živali tri samice in enega samca. Zgornja meja za število živali na hektar površine v obori je:
– za damjake in muflone: deset odraslih živali na hektar in
– za navadne jelene: pet odraslih živali na hektar.
(4) Živali, ki se skotijo v čredi, se v prvem življenjskem letu štejejo v kvoto iz prejšnjega odstavka.
(5) Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja.
17. člen 
(obora) 
(1) Obora je ograjen prostor, ki mora vsebovati del, kjer je živalim zagotovljena zaščita pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja živali v obori na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.
(2) V obori mora biti v obdobju vegetacije zagotovljena naravna paša. Obore, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene.
(3) Živalim morajo biti zagotovljena skrivališča oziroma zatočišča.
(4) Živalim mora biti zagotovljena obraba parkljev na naraven način. Če ta zaradi sestave tal ni zadostna, je to treba zagotoviti z drugimi ustreznimi ukrepi (npr. utrditev tal okrog krmišč).
(5) V oborah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovita negovanje kožuha in uravnavanje toplote.
(6) Krmišča morajo biti postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in so dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike. Na mestu, kjer so krmišča, morajo biti tla utrjena, naprave za krmljenje pa morajo imeti nadstrešek. Krmišče mora biti izdelano tako, da ohrani krmo čisto in v primernem stanju za krmljenje.
(7) Če ni zagotovljen stalen dostop do krme, morajo biti krmišča oblikovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati.
(8) Zunanje in notranje ograje morajo biti živalim razločno vidne, tako da ni nevarnosti poškodb živali. Ograja ne sme imeti ostrih kotov.
(9) Ograja obore za damjake in muflone mora biti visoka najmanj 1,8 metra, za navadne jelene pa najmanj dva metra. Navedena višina ne velja za ograjo znotraj obore za postavitev čredink.
(10) V obdobju vegetacije se morajo živali prehranjevati s pašo v obori. Dokrmljevanje je dovoljeno le ob pomanjkanju paše zaradi neugodnih vremenskih razmer.
(11) Rejne živali v obori morajo imeti na voljo neoporečno vodo. Če ni na voljo naravnega in za živali lahko dostopnega naravnega vodnega vira, je treba zagotoviti napajališča.
6. oddelek: Pravila za ekološko čebelarjenje 
18. člen 
(izvor živali) 
Za potrebe ekološkega čebelarjenja je za izvajanje drugega odstavka 8. člena Uredbe 889/2008/ES dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera L. carnica Pollmann).
19. člen 
(območja, primerna za ekološko čebelarjenje) 
(1) Za ekološko čebelarjenje so primerna vsa območja, razen območij iz 20. člena tega pravilnika, označenih na Karti neprimernih območij za ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: karta), ki je v merilu 1:250 000 pri formatu izpisa A0 kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika. Karta je kot samostojen grafični sloj objavljena v javnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva na spletni strani ministrstva: http://www.mkgp.gov.si/si/aplikacije_registri_in_obrazci/
(2) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 20. člena tega pravilnika se lahko za območja, primerna za ekološko čebelarjenje, upoštevajo tudi tista, ki ležijo znotraj enega kilometra levo in desno od robov cestnega sveta avtocest, če izvajalec pridobi dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.
(3) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda, če je iz mikrolokacije (npr. vmesni varovalni gozd) ali mikroreliefa lokacije razvidno, da je preprečen let čebel v nezaželeno smer ali da so stojišča čebelnjakov na zarisani meji enokilometrskega pasu.
20. člen 
(območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje) 
(1) Območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje, so:
– kilometrski pasovi levo in desno od roba cestnega sveta avtocest in hitrih cest, v skladu s predpisom, ki ureja status in kategorizacijo javnih cest, kategoriziranih kot avtoceste in hitre ceste (v nadaljnjem besedilu: avtoceste);
– odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih (v nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov);
– druga območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: druga območja).
(2) Odlagališča odpadkov iz druge alineje prejšnjega odstavka so lokacije odlagališč, zbirnih centrov in drugih z odpadki povezanih lokacij, ki zajemajo trikilometrska območja oddaljenosti od središča odlagališč odpadkov in so na karti označene z vijolično (vinsko) rdečo barvo. Seznam teh odlagališč je naveden v preglednici, ki je kot Priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
(3) Druga območja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so geografsko strnjena območja, omejena s posameznimi zemljepisnimi kraji ali referenčnimi točkami, ki zajemajo:
– industrijska območja, ki so zaradi dolgotrajnega in intenzivnega vpliva industrije ter rudarjenja dolgoročno prizadeta z depoziti težkih kovin. Na karti so označena z oranžnimi črticami;
– strnjena mestna naselja, vključno z enokilometrsko oddaljenostjo od strnjenih mestnih naselij, ki so problematična predvsem zaradi prahu in drugih vplivov urbanizacije na okolje. Na karti so označena s sivo barvo.
(4) Lokacije drugih območij iz prejšnjega odstavka so navedene na seznamu, ki je kot Priloga 4 sestavni del tega pravilnika.
III. POGLAVJE: EVIDENCA EKOLOŠKO PRIDELANEGA SEMENA, SEMENSKEGA KROMPIRJA IN VEGETATIVNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA V REPUBLIKI SLOVENIJI 
21. člen 
(evidenca ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji) 
(1) V evidenci ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: evidenca semenskega materiala) se vodijo podatki o tistih vrstah in sortah, za katere je na voljo ekološki semenski material v Republiki Sloveniji.
(2) Poleg podatkov iz zakona, ki ureja kmetijstvo, se v evidenci semenskega materiala vodijo tudi podatki iz točk (d), (e) in (f) prvega odstavka 51. člena Uredbe 889/2008/ES.
22. člen 
(vpis v evidenco semenskega materiala) 
(1) Pridelovalec, ki prideluje, dodeljuje ali pakira oziroma z ekološkim semenskim materialom oskrbuje druge pridelovalce (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj), vloži na ministrstvo vlogo za vpis podatkov o vrstah in sortah ekološkega semenskega materiala v evidenco semenskega materiala, ki jih namerava tržiti v Republiki Sloveniji.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 51. člena Uredbe 889/2008/ES in:
– kopijo certifikata, ki potrjuje ekološko pridelavo semenskega materiala;
– izjavo, da ekološki semenski material izpolnjuje zahteve za trženje v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin;
– registrsko številko dobavitelja, ki mu je bila dodeljena ob vpisu v register dobaviteljev v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in
– izjavo, da bo ministrstvo nemudoma obvestil, če ekološkega semenskega materiala določene vrste ali sorte ne bo imel več na voljo.
(3) Če so izpolnjeni pogoji, določeni z Uredbo 889/2008/ES in s tem pravilnikom, ministrstvo vpiše podatke o vrstah in sortah ekološkega semenskega materiala v evidenco semenskega materiala.
(4) Ministrstvo izbriše iz evidence semenskega materiala že vpisane podatke o vrsti in sorti ekološkega semenskega materiala, če ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 50. člena Uredbe 889/2008/ES oziroma tega pravilnika ali če ga dobavitelj obvesti, da nima več semena, ki ga je vpisal v evidenco semenskega materiala.
23. člen 
(obnavljanje evidence semenskega materiala) 
(1) Evidenco semenskega materiala je treba obnavljati dvakrat letno, in sicer:
– 15. februarja in
– 1. septembra.
(2) Dobavitelj spremembe podatkov, ki se vodijo v evidenci semenskega materiala, sporoči ministrstvu dvakrat letno, in sicer do 5. februarja in do 20. avgusta.
IV. POGLAVJE: NEEKOLOŠKI SEMENSKI MATERIAL 
24. člen 
(dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala) 
(1) Če v Republiki Sloveniji ni na voljo ekološkega semenskega materiala in če so izpolnjeni pogoji iz 45. člena Uredbe 889/2008/ES, izda organizacija za kontrolo in certificiranje na podlagi vloge pridelovalca dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži pred setvijo in vsebuje:
– podatke o pridelovalcu: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, KMG-MID;
– podatke o vrsti, sorti in količini neekološkega semenskega materiala, za katero želi pridobiti dovoljenje;
– razloge iz petega odstavka 45. člena Uredbe 889/2008/ES, zaradi katerih želi pridobiti dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje vodi seznam izdanih dovoljenj iz prvega odstavka tega člena. O izdanih dovoljenjih vsako leto pripravi letno poročilo v skladu s prvim odstavkom 54. člena Uredbe 889/2008/ES in ga pošlje ministrstvu najpozneje do 1. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
25. člen 
(splošna uporaba neekološkega semenskega materiala) 
Pristojni organ iz osmega odstavka 45. člena Uredbe 889/2008/ES je ministrstvo.
V. POGLAVJE: OBRATI JAVNE PREHRANE 
26. člen 
(področje uporabe) 
Določbe tega poglavja se uporabljajo za označevanje in nadzor živil, pripravljenih v obratih javne prehrane v smislu točke (aa) 2. člena Uredbe 834/2007/ES.
27. člen 
(pregled obrata javne prehrane) 
(1) Pred prvim nadzorom v skladu s 35. členom tega pravilnika mora obrat javne prehrane:
– pripraviti popoln opis enote, objektov, dejavnosti in podizvajalcev;
– določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni enote, objektov in dejavnosti v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– določiti previdnostne in čistilne ukrepe v skladu s 63. členom Uredbe 889/2008/ES (v nadaljnjem besedilu: preventivni ukrepi).
(2) Popoln opis enote, objektov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora obsegati opis prostorov za prevzem, predelavo, postrežbo in skladiščenje živil pred pripravo in po njej.
(3) Opis enote, objektov in dejavnosti ter ukrepi oziroma preventivni ukrepi so sestavni del sistema zagotavljanja kakovosti obrata javne prehrane. Opisom in ukrepom oziroma preventivnim ukrepom obrat javne prehrane priloži izjavo, s podpisom katere izjavlja:
– da bo deloval v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom in
– da bo ob morebitni kršitvi ali nepravilnosti upošteval ukrepe iz 30. člena Uredbe 834/2007/ES.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje preveri izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti iz tega člena.
28. člen 
(obveščanje) 
Obrat javne prehrane organizacijo za kontrolo in certificiranje obvešča o vseh spremembah, ki se nanašajo na opis enote, objektov in dejavnosti ter ukrepov iz prejšnjega člena.
29. člen 
(uporaba ekoloških in neekoloških živil) 
Ekološka in neekološka živila ali posamezne sestavine živil, ki se ne dajo razločiti, se ne smejo skladiščiti in pripravljati hkrati, razen če so zagotovljeni ločeni prostori za skladiščenje in pripravo.
30. člen 
(obrat javne prehrane, v katerem se sočasno uporabljajo oziroma skladiščijo ekološka in neekološka živila) 
(1) Če se v obratu javne prehrane uporabljajo oziroma skladiščijo ekološka in neekološka živila:
– mora imeti obrat zagotovljeno prostorsko ločeno skladiščenje ekoloških in neekoloških živil pred pripravo in po njej;
– se mora priprava ekološkega živila kontinuirano in ločeno izvajati za celotno serijo in mora biti prostorsko oziroma časovno ločena od enakih priprav za živila, ki se ne štejejo za ekološka po Uredbi 834/2007/ES.
(2) Obrat javne prehrane sprejme vse ukrepe za identifikacijo serij živil in preprečevanje mešanja ekoloških in neekoloških živil ali zamenjave z živili, ki niso pripravljena v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(3) V obratu javne prehrane se lahko ekološka živila pripravljajo samo po čiščenju opreme oziroma prostorov, ki so bili v stiku z neekološkimi sestavinami.
31. člen 
(prevzem živil od drugih izvajalcev) 
Pri prevzemu živila od drugih izvajalcev obrat javne prehrane preveri zaprtost embalaže, kjer je ta zahtevana, in ali so na embalaži oziroma spremljajoči dokumentaciji naslednje označbe:
– ime ali naziv in naslov ali sedež izvajalca, od katerega prevzema blago;
– ime živila, vključno s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave in predelave v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– šifra organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja nadzor nad izvajalcem;
– identifikacijska oznaka serije živil, ki omogoča povezavo serije z evidenco iz 33. člena tega pravilnika.
32. člen 
(skladiščenje živil) 
Območje za skladiščenje živil je treba upravljati tako, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči kakršno koli mešanje s proizvodi oziroma snovmi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, ali kontaminacija z njimi. Ekološki proizvodi morajo biti vedno jasno prepoznavni.
33. člen 
(vodenje evidenc) 
(1) Obrat javne prehrane mora voditi evidence blaga in finančne evidence, ki vsebujejo najmanj podatke o:
– dobavitelju oziroma prodajalcu živil (ime ali naziv, naslov ali sedež);
– vrsti in količini dostavljenih ekoloških in neekoloških živil ali posameznih sestavin teh živil;
– vrsti in količini živil v prostorih obrata javne prehrane;
– načinu označevanja in oglaševanja živil;
– rezultatih preverjanj pri prevzemu živil.
(2) Podatki v evidenci morajo biti dokumentirani z ustreznimi dokazili.
34. člen 
(označevanje) 
(1) Živilo ali hrana (v nadaljnjem besedilu: živilo) ali posamezna sestavina živila v obratih javne prehrane je lahko označena ali opisana z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES ali se označbe sklicujejo na postopek ekološke pridelave v skladu s 23. členom Uredbe 834/2007/ES, če sta živilo ali posamezna sestavina živila proizvedena v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Pri pripravi predpakiranega živila, ki je pripravljeno v obratih javne prehrane in izpolnjuje pogoje iz točke (a) četrtega odstavka 23. člena Uredbe 834/2007/ES, je treba uporabiti zaščitni znak v skladu s pravilnikom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil ter navesti šifro organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu s točko (a) prvega odstavka 24. člena Uredbe 834/2007/ES.
(3) Uporaba logotipa EU iz 25. člena Uredbe 834/2007/ES in 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri ekoloških živilih v obratih javne prehrane ni dovoljena.
(4) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave živila ali posamezne sestavine živila ne sme zavajati potrošnika in mora biti jasno navedeno na jedilnih listih.
(5) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave v obratu ali v nazivu obrata javne prehrane je dovoljeno, če so vsa živila v obratu pripravljena oziroma ponujena v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom.
(6) Izrazi iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati za živilo ali posamezno sestavino živila, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) v skladu z 9. členom Uredbe 834/2007/ES, ali pri uporabi ionizirajočega sevanja v skladu z 10. členom Uredbe 834/2007/ES.
(7) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena se za živilo oziroma posamezno sestavino živila, pripravljeno v obratih javne prehrane, izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES lahko uporabijo v naslednjih primerih:
– pri poimenovanju živila, če je živilo pridelano v skladu z Uredbo 834/2007/ES in je najmanj 95 odstotkov živila ekološkega kmetijskega izvora;
– pri poimenovanju ene ali več sestavin živila, če je sestavina pridelana v skladu z Uredbo 834/2007/ES in je pri posameznem živilu navedeno, katere sestavine so ekološkega kmetijskega izvora;
– pri označevanju jedilnika, če so vsa živila, ki so navedena na jedilniku, pripravljena v skladu s prvo alinejo tega odstavka.
(8) Obrat javne prehrane, ki pripravlja in ponuja živila v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, mora na vidnem mestu objaviti seznam ekoloških živil oziroma živil z ekološkimi sestavinami, in sicer s točno navedbo, za katero ekološko sestavino gre.
35. člen 
(nadzor) 
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje najmanj enkrat letno opravi nadzor obrata javne prehrane v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje v obratu javne prehrane izvaja tudi naključne nadzorne obiske, ki so praviloma nenapovedani in za katere se odloči na podlagi splošne ocene tveganja kršenja določb Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES ter tega pravilnika, pri čemer upošteva rezultate prejšnjih nadzorov, količino zadevnih živil in tveganje njihove zamenjave z neekološkimi živili.
(3) Če organizacija za kontrolo in certificiranje sumi, da določeno živilo ni v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, odvzame vzorec za preizkus živil in jih pošlje v analizo. Vzorec se lahko odvzame in analizira tudi za odkrivanje morebitnega onesnaženja ekološkega živila z nedovoljenimi proizvodi. O opravljenem nadzoru se sestavi zapisnik.
(4) Če organizacija za kontrolo in certificiranje ugotovi, da živilo ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, mora obrat javne prehrane pri tem izdelku odstraniti vse sklice na postopek ekološke pridelave.
(5) Poleg primerov iz šestega odstavka 46. člena tega pravilnika se določbe nadzornega sistema iz četrtega dela tega pravilnika ne uporabljajo za vzgojno-izobraževalne zavode in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, če uporabljajo izraze iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES v naslednjih primerih:
– na koncu jedilnika za posamezne proizvode oziroma živila, ki imajo certifikat (navedejo se lahko vsi ekološki pridelki oziroma živila, ki so bila uporabljena v posameznih obrokih), oziroma
– pri vseh predpakiranih proizvodih.
36. člen 
(dostop do objektov) 
(1) Obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje za izvajanje nadzora omogoči dostop do vseh prostorov obratov javne prehrane.
(2) Obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje zagotovi vse potrebne informacije za izvajanje nadzora. Na njeno zahtevo mora predložiti rezultate lastnih pregledov in programov vzorčenja.
37. člen 
(izmenjava informacij) 
Če nadzor obrata javne prehrane ali njegovih podizvajalcev opravljajo različne organizacije za kontrolo in certificiranje, mora izjava iz tretjega odstavka 27. člena tega pravilnika vsebovati soglasje podizvajalcev obrata javne prehrane, da dovoljujejo medsebojno izmenjavo informacij organizacij za kontrolo in certificiranje o dejavnostih, ki jih nadzirajo, in vse druge potrebne informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje nadzora.
Tretji del OZNAČEVANJE IN CERTIFICIRANJE 
38. člen 
(označevanje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev) 
(1) Izvajalec ali obrat javne prehrane, ki želi ekološke kmetijske pridelke oziroma živila, ki so pridelana ali predelana v Republiki Sloveniji, tržiti na njenem območju, mora tak pridelek oziroma živilo označiti z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, lahko pa uporabi tudi zaščitni znak v skladu s predpisom, ki ureja zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je pri predpakiranih proizvodih iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ter pri predpakiranih živilih v obratih javne prehrane obvezna uporaba zaščitnega znaka iz prejšnjega odstavka.
(3) Izvajalec ali obrat javne prehrane, ki želi v Republiki Sloveniji tržiti ekološke kmetijske pridelke oziroma živila, ki niso pridelana ali predelana v Republiki Sloveniji, mora tak pridelek oziroma živilo označiti z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, lahko pa uporabi tudi zaščitni znak v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(4) Poleg izrazov iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES in zaščitnega znaka so lahko ekološki kmetijski pridelki oziroma živila označeni tudi z zasebnimi znaki ali blagovnimi in storitvenimi znamkami.
(5) Z izrazi iz točke (a) četrtega odstavka 23. člena Uredbe 834/2007/ES se lahko označi tudi tisto kmetijsko gospodarstvo, ki je v celoti vključeno pod nadzor ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov oziroma živil in ima ob tem že certifikat za najmanj en ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo.
39. člen 
(promet z ekološkimi kmetijskimi pridelki oziroma živili) 
(1) Pri dajanju v promet mora ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo spremljati certifikat, s katerim se dokazuje, da ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjuje določbe Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika.
(2) Certifikat ali kopija certifikata mora biti na vpogled pri izvajalcu. V primeru poslovalnic oziroma poslovnih enot, ki so vključene v sistem velikih trgovskih verig, mora izvajalec na zahtevo kupca priskrbeti certifikat ali kopijo certifikata najpozneje v 48 urah od podane zahteve.
40. člen 
(certifikat) 
(1) Iz certifikata za obrat javne prehrane morajo biti razvidni najmanj ime ali naziv in naslov ali sedež obrata javne prehrane, šifra organizacije za kontrolo in certificiranje, datum pregleda ter obdobje veljavnosti certifikata. Na certifikatu mora biti navedeno tudi, ali gre za pripravo ekoloških živil oziroma pripravo živil z ekološkimi sestavinami.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi s postopkom certificiranja uredita izvajalec ali obrat javne prehrane ter organizacija za kontrolo in certificiranje s pogodbo.
41. člen 
(obvestilo o razveljavitvi certifikata) 
Organizacija za kontrolo in certificiranje o razveljavitvi certifikata obvesti ministrstvo, upravo in Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Četrti del NADZORNI SISTEM 
42. člen 
(pristojni organi) 
Pristojni organ za imenovanje organizacije uradnega nadzora na področju ekološke pridelave iz točke (n) 2. člena Uredbe 834/2007/ES in za izmenjavo informacij med različnimi državami članicami in Komisijo v primeru nepravilnosti ali kršitev iz 92a. člena Uredbe 889/2008/ES je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava), za opravljanje strokovnih administrativnih nalog in sodelovanja in stikov s Komisijo iz 13c. člena Uredbe 1235/2008/ES pa ministrstvo.
43. člen 
(tehnični in organizacijski pogoji, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo in certificiranje) 
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje, ki želi opravljati nadzor in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil, vlogo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pošlje na upravo.
(2) Vlogi z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz tretjega odstavka tega člena organizacija za kontrolo in certificiranje priloži tudi naslednje podatke:
– navedbo naziva in sedeža pravne osebe ali osebno ime in naslov samostojnega podjetnika posameznika, ki se prijavi za izvajanje nadzora in certificiranja kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– dokazilo o najemu ali lastništvu poslovnih prostorov za opravljanje vseh nalog povezanih z nadzorom.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje mora izpolnjevati naslednje tehnične in organizacijske pogoje:
1. imeti pogodbo z imenovanim uradnim laboratorijem, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 455/2018 z dne 16. marca 2018 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 77 z dne 20. 3. 2018, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004/ES), za opravljanje analiz vzorcev, ki jo mora predložiti najpozneje v 15 dneh od imenovanja;
2. imeti možnost vstopa v hitro komunikacijsko omrežje državne uprave – HKOM; če te možnosti nima, mora predložiti pisno izjavo, da si bo možnost vstopa zagotovila najpozneje v 30 dneh od imenovanja;
3. imeti poslovnik kakovosti, ki vsebuje:
a) organigram, ki prikazuje strukture zaposlenih in shemo hierarhičnosti s pooblastili za izvajanje posameznih stopenj v postopku nadzora,
b) postopek sprejetja prijav izvajalcev ali obratov javne prehrane,
c) način obveščanja izvajalcev ali obratov javne prehrane o napovedanih terenskih pregledih,
č) opis pregleda nadzornih točk pri posameznem izvajalcu ali obratu javne prehrane,
d) ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi izvajanje predpisov o ekološki pridelavi in predelavi,
e) postopke vzorčenja z analizo tveganja,
f) navedbo meril pri ocenjevanju postopkov ekološke pridelave in predelave pred izdajo certifikatov,
g) postopke pri zavrnitvi ali razveljavitvi certifikatov,
h) vodenje evidenc izvajalcev ali obratov javne prehrane,
i) letni načrt nadzora,
j) postopke reševanja pritožb in
k) hranjenje in arhiviranje vse dokumentacije;
4. imeti seznam zaposlenih ali pogodbenih delavcev, ki bodo opravljali dejavnosti organizacije za kontrolo in certificiranje, in predložiti dokazila o njihovi strokovni usposobljenosti (izobrazba, delovne izkušnje z ekološko pridelavo na splošno, strokovna izpopolnjevanja, izkušnje pri izvajanju nadzora);
5. imeti pravila glede menjave kontrolorjev;
6. imeti vzorec pogodbe z izvajalci ali obratom javne prehrane;
7. imeti vzorec zapisnika o opravljenem nadzoru;
8. imeti vzorec certifikata za pridelke oziroma živila, ki so pridelana v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in tem pravilnikom;
9. imeti določeno višino stroškov in način obračunavanja vseh stroškov, ki bi jih imenovanju zaračunavali izvajalcu ali obratu javne prehrane za svoje storitve;
10. imeti akreditacijsko listino, ki jo izda javni zavod Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki je vključena v Evropsko akreditacijo in ki potrjuje, da je organizacija za kontrolo in certificiranje akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17065:2012 (»Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve«).
44. člen 
(obveznosti organizacije za kontrolo in certificiranje) 
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje:
1. vodi evidence izvajalcev in obratov javne prehrane, s katerimi ima sklenjene pogodbe in nad katerimi izvaja nadzor. Podatke obdeluje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih posreduje v zbirno evidenco izvajalcev, ki jo upravlja ministrstvo;
2. ministrstvu vsako leto najpozneje do 20. februarja tekočega leta posreduje seznam izvajalcev in obratov javne prehrane, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili za nadzor v naslednjem letu;
3. ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta posreduje zbirno poročilo o nadzornih dejavnostih, ki jih je izvajala v preteklem letu;
4. ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta posreduje statistične podatke o ekološki pridelavi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
5. upravi in kmetijski inšpekciji omogoči dostop do svojih pisarn in objektov ter do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim da potrebne informacije;
6. ministrstvu, Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Statističnemu uradu Republike Slovenije omogoči dostop do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim da potrebne informacije;
7. če je opravila nadzor izvajalca ali obrata javne prehrane v prejšnjih letih, na podlagi zahteve organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja nadzor izvajalca ali obrata javne prehrane v tekočem letu, posreduje vse podatke o izvajalcu ter izdaji certifikata;
8. pri svojem delu spoštuje navodila, ki jih pripravi razvijalec evidence.
(2) Zbirno poročilo iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. število izvajalcev in obratov javne prehrane, ki so bili vključeni v nadzor ekološke pridelave in predelave;
2. število izdanih certifikatov;
3. število razveljavljenih certifikatov;
4. število opravljenih napovedanih in nenapovedanih pregledov;
5. podatke iz sedmega odstavka 45. člena tega pravilnika in
6. podatke iz Priloge XIII c Uredbe 889/2008/ES.
(3) Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka tega člena organizacija za kontrolo in certificiranje podatke iz zadnje alineje prejšnjega odstavka pošlje tudi upravi.
45. člen 
(vzorčenje in analize) 
(1) Organizacije za kontrolo in certificiranje izvajajo vzorčenje ostankov fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) v skladu s predpisom, ki določa metode vzorčenja za uradni nadzor nad ostanki FFS v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih ter v primeru vzorčenja pred spravilom oziroma ob njem na podlagi poslovnika kakovosti iz 43. člena tega pravilnika. Tako odvzet vzorec se šteje za uradni vzorec.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje vzorce iz prejšnjega odstavka na testiranje uradnim laboratorijem, ki izpolnjujejo zahteve iz 12. člena Uredbe 882/2004/ES.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje vodi evidenco odvzetih vzorcev in rezultatov opravljenih analiz v obliki tabele, iz katere so razvidni najmanj naslov ali sedež izvajalca ali obrata javne prehrane, kjer je bil vzorec vzet, KMG-MID ali davčna številka, vrsta opravljenega vzorčenja in rezultat analize. Te podatke mora organizacija za kontrolo in certificiranje na zahtevo uprave v celoti ali v zahtevanem obsegu posredovati pristojni inšpekciji in upravi.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje obvesti upravo o vseh rezultatih analiz, s katerimi je bila ugotovljena uporaba snovi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, pa tudi o morebitnih preseženih mejnih vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih oziroma živilih.
(5) Pri analizi vzorcev ostankov FFS se upošteva meja detekcije analitske metode.
(6) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje ministrstvu vsako leto skupaj z zbirnim poročilom iz prejšnjega člena tudi poročilo o rezultatih analiz. Poročilo o rezultatih analiz mora vsebovati podatke o:
– številu in vrsti odvzetih vzorcev;
– številu vzorcev, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost, in
– izvedenih ukrepih v primeru posameznih neskladnosti.
(7) Če organizacija za kontrolo in certificiranje z vzorčenjem ugotovi uporabo snovi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES, ali presežene mejne vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih oziroma živilih, ki prihajajo iz drugih držav članic Evropske unije in pri uvoženih kmetijskih pridelkih oziroma živilih iz tretjih držav, o tem nemudoma obvesti ministrstvo in upravo.
46. člen 
(zapisnik o opravljenem nadzornem pregledu) 
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje sestavi zapisnik o vsakem opravljenem nadzornem pregledu z opisom vseh neskladnosti glede na zahteve, določene z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka organizacija za kontrolo in certificiranje izda v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod izvajalec ali obrat javne prehrane.
47. člen 
(obveznosti izvajalca ali obrata javne prehrane) 
(1) Vsak izvajalec ali obrat javne prehrane, ki želi kmetijske pridelke oziroma živila označevati z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, se mora prijaviti organizaciji za kontrolo in certificiranje ter izvajati svojo dejavnost v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Pri prijavi mora izvajalec ali obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje poleg podatkov iz 63. člena Uredbe 889/2008/ES predložiti tudi:
1. enotno matično številko občana, matično številko poslovnega subjekta ali davčno številko poslovnega subjekta;
2. pravno organizacijsko obliko;
3. KMG-MID;
4. podatke o staležu rejnih živali (vrsta živali, število, starost ali teža živali);
5. podatke o vrsti ekoloških pridelkov oziroma živil;
6. vrsto in količino ekoloških pridelkov in živil ter delovne postopke pri njihovi pridelavi oziroma predelavi, če hkrati poteka tudi pridelava oziroma predelava, ki ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
7. načrt nabiranja rastlin pri nabiranju prosto rastočih rastlin;
8. ob nabiranju zavarovanih rastlinskih vrst, ki so domorodne v Republiki Sloveniji in so navedene v seznamu predpisa, ki ureja zavarovanje ogroženih prosto živečih rastlinskih vrst, tudi dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje;
9. podatke o nadomestnem hranjenju čebel, in sicer vrsto izdelka, datume hranjenja, količine hrane in število panjev, kjer se izvaja nadomestno hranjenje za posamezne čebelnjake;
10. podatek o organizaciji za kontrolo in certificiranje, ki je opravljala nadzor prejšnja leta, če sta bila izvajalec in obrat javne prehrane pod nadzorom pri drugi organizaciji za kontrolo in certificiranje;
11. podatek o želenih dodatnih pregledih po posameznih zasebnih standardih za določene blagovne in storitvene znamke, ki jih opravlja organizacija za kontrolo in certificiranje;
12. izjavo izvajalca in obrata javne prehrane, da dovoljujeta organizaciji za kontrolo in certificiranje dostop do skladiščnih, proizvodnih in predelovalnih prostorov ter parcel kot tudi do zapisov in ustrezne dokumentacije;
13. podatke o uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini in
14. načrt praktičnih in previdnostnih ukrepov.
(3) Izvajalec in obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje vsako leto najpozneje do 20. januarja pošljeta podatke o količini kmetijskih pridelkov oziroma živil, pridelanih oziroma predelanih v preteklem letu.
(4) Prestopi od ene organizacije za kontrolo in certificiranje k drugi niso dovoljeni med postopkom certificiranja, in sicer od 1. marca do 1. oktobra, če gre za primarne proizvajalce.
(5) Izvajalec in obrat javne prehrane sta lahko prijavljena v nadzor in postopek certificiranja pri dveh ali več organizacijah za kontrolo in certificiranje hkrati.
(6) Za izvajalce, ki proizvode prodajajo neposredno končnim potrošnikom ali uporabnikom in teh proizvodov ne proizvajajo in pripravljajo, če jih skladiščijo samo na prodajnem mestu, ali jih ne uvažajo iz tretje države in ki izvajanja teh dejavnosti niso prenesli na tretje osebe, se ne uporabljajo določbe o nadzornem sistemu od 42. do 49. člena tega pravilnika.
48. člen 
(poročilo uprave in Slovenske akreditacije) 
(1) Uprava vsako leto ministrstvu in Slovenski akreditaciji posreduje poročilo o nadzoru nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje v predhodnem letu, in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za predhodno leto.
(2) Slovenska akreditacija vsako leto ministrstvu in upravi posreduje poročilo o nadzoru nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje v predhodnem letu, in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za predhodno leto.
49. člen 
(izmenjava informacij) 
(1) Če organizacije za kontrolo in certificiranje, uprava, kmetijska inšpekcija ali Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti, povezane z ekološko pridelavo oziroma predelavo, se o tem medsebojno obvestijo.
(2) Če pristojne inšpekcije ali uprava ugotovijo uporabo nedovoljenih snovi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES, ali presežene mejne vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih oziroma živilih, ki prihajajo iz drugih držav članic, in pri uvoženih kmetijskih pridelkih oziroma živilih iz tretjih držav, o tem nemudoma obvestijo ministrstvo oziroma upravo ter organizacije za kontrolo in certificiranje.
Peti del NADZOR UVOZA IZ TRETJIH DRŽAV 
50. člen 
(izvajanje nadzora uvoza) 
(1) Nadzor nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki se nanaša na sprostitev v prost promet, izvajajo carinski organi v skladu z Uredbo 1235/2008/ES.
(2) Carinski organ pošlje ministrstvu do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto naslednje podatke:
– število uvoznikov ekoloških proizvodov oziroma živil;
– vrste in količine uvoženih ekoloških proizvodov oziroma živil;
– državo odpošiljanja oziroma državo porekla.
51. člen 
(elektronski sistem TRACES) 
(1) Na podlagi 13c. člena Uredbe 1235/2008/ES ministrstvo omogoči pravico dostopa do sistema TRACES izvajalcu, ki je vključen v sistem nadzora in je vpisan v register nosilcev živilskih dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja higieno živil.
(2) Če se izvajalcu razveljavi certifikat oziroma ga nima, mu ministrstvo odvzame pravico dostopa do sistema TRACES oziroma mu je ne omogoči.
Šesti del EVIDENCA PRIDELOVALCEV IN PREDELOVALCEV EKOLOŠKIH KMETIJSKIH PRIDELKOV ALI ŽIVIL 
52. člen 
(vpis izvajalca ali obrata javne prehrane v evidenco in vsebina evidence) 
(1) Izvajalca ali obrat javne prehrane vpiše organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec ali obrat javne prehrane vključen v nadzor ekološke pridelave in predelave, v evidenco v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) Podatki, ki se nanašajo na pridelavo oziroma predelavo kmetijskega pridelka ali živila iz evidence iz zakona, ki ureja kmetijstvo, so:
1. podatki o statusu izvajalca ali obrata javne prehrane;
2. podatki o statusu, vrsti in količini kultur;
3. podatki o statusu, vrsti in količini proizvodov;
4. podatki o statusu, vrsti in številu živali;
5. podatki o statusu, vrsti in velikosti kmetijskega zemljišča v uporabi;
6. podatki o letu vstopa izvajalca ali obrata javne prehrane v nadzor ekološke pridelave in predelave;
7. ime organizacije za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec ali obrat javne prehrane vključen v nadzor, in
8. podatki iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika.
53. člen 
(status kmetijskega zemljišča v uporabi ali živali) 
(1) Kmetijsko zemljišče v uporabi se v evidenci označi z naslednjimi statusi:
– s statusom »E« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, na katerem je zaključeno obdobje preusmeritve;
– s statusom »P« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, ki je v obdobju preusmeritve;
– s statusom »K« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, ali
– s statusom »N« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ni vključeno v nadzor ekološke pridelave in predelave.
(2) Če ima kmetijsko zemljišče v uporabi status delno »P«, delno pa »E«, se tako kmetijsko zemljišče v uporabi označi s statusom »E«.
(3) Če ima kmetijsko zemljišče v uporabi status delno »E« ali »P«, delno pa »N«, se tako kmetijsko zemljišče v uporabi označi s statusom »N«.
(4) Če je izvajalcu izdana pozitivna odločba o skrajšanju obdobja preusmeritve za posamezna kmetijska zemljišča v uporabi po 25. oktobru tekočega leta, se takšna kmetijska zemljišča v uporabi s statusom »E« označijo od 1. januarja naslednjega leta.
(5) Živali se v evidenci označijo z naslednjimi statusi:
– s statusom »E« se v evidenci označi tista žival, ki je zaključila obdobje preusmeritve;
– s statusom »P« se v evidenci označi tista žival, ki je v obdobju preusmerjanja, ali
– s statusom »K« se v evidenci označi tista žival, ki ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
54. člen 
(status izvajalca ali obrata javne prehrane) 
(1) Izvajalec se v evidenci označi z naslednjimi statusi:
1. s statusom »eko« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki ima zaključeno obdobje preusmeritve in je pridobil certifikat za najmanj en ekološki kmetijski pridelek ali živilo;
2. s statusom »P1« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je vključen prvo leto obdobja preusmeritve;
3. s statusom »P2« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je vključen drugo leto obdobja preusmeritve;
4. s statusom »P3« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je vključen tretje leto obdobja preusmeritve;
5. s statusom »PX« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je v obdobju preusmeritve več kot tri leta;
6. s statusom »K« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki ne prideluje ali predeluje v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom ter zato ni pridobil certifikata za kmetijski pridelek ali živilo;
7. s statusom »Delna kmetija eko« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki ima zaključeno obdobje preusmeritve za tisti del svojih površin, ki so pod nadzorom ekološke pridelave in predelave in je pridobil certifikat za najmanj en ekološki kmetijski pridelek ali živilo, ali
8. s statusom »Delna kmetija P« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je v obdobju preusmeritve za tisti del svojih površin, ki so pod nadzorom ekološke pridelave in predelave.
(2) Obrat javne prehrane ali izvajalec, ki se ukvarja s predelavo, se v evidenci označi z naslednjima statusoma:
1. s statusom »ekološki«, če se ukvarja s predelavo ekoloških proizvodov in ima certifikat za ekološka živila, ali
2. s statusom »vzporedna predelava«, če se ukvarja s predelavo, ki ima vzporedno predelavo ekoloških in konvencionalnih proizvodov in ima certifikat za ekološka živila.
55. člen 
(seznam certifikatov) 
(1) Seznam veljavnih certifikatov je objavljen na spletni strani ministrstva.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje na seznam certifikatov vnese certifikat posameznega izvajalca ali obrata javne prehrane v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom. Organizacija za kontrolo in certificiranje vsak dan oziroma najpozneje v petih dneh od nastale spremembe posodobi seznam certifikatov.
Sedmi del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
56. člen 
(veljavnost certifikata za govedo) 
(1) Izvajalec, ki že uveljavlja izjemo od pravil ekološkega kmetovanja glede manjšega kmetijskega gospodarstva iz 6. člena tega pravilnika, mora do 31. decembra 2019 pridobiti dovoljenje ministrstva v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega pravilnika.
(2) Če izvajalec iz prejšnjega odstavka ne pridobi dovoljenja do 31. decembra 2019, se mu odvzame certifikat za govedo.
57. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/14).
58. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-322/2017
Ljubljana, dne 13. novembra 2018
EVA 2017-2330-0053
dr. Aleksandra Pivec l.r.
Ministrica 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano