Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2018 z dne 12. 10. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2018 z dne 12. 10. 2018

Kazalo

3225. Odlok o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Žirovnica, stran 10117.

  
Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40; v nadaljevanju: ZGJS), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 216. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadaljevanju: Energetski zakon), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00, 11/01, 13/02, 89/07, 73/16) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 55/11, 76/12, 19/13, 50/14, 85/16, 07/17 in 48/18) je Občinski svet Občine Žirovnica na 25. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel
O D L O K 
o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Žirovnica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok kot koncesijski akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za podelitev koncesije za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Žirovnica in opredeljuje optimalno obliko javno-zasebnega partnerstva.
(2) S tem odlokom Občina Žirovnica, kot koncedent, določa predmet in pogoje za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Žirovnica.
2. člen 
(javni interes) 
Občina Žirovnica skladno z določilom drugega odstavka pete alineje 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12, 14/15, 11/18 in 30/18) v povezavi z 216. členom Energetskega zakona in skladno z določbami Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00, 11/01, 13/02, 89/07 in 73/16) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Žirovnica, izgradnjo in upravljanje z vzpostavljeno energetsko infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina v Občini Žirovnica.
3. člen 
(model javno-zasebnega partnerstva) 
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije storitev za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
4. člen 
(definicije) 
(1) Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
(2) Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– javna agencija Republike Slovenije za energijo: Agencija za energijo,
– koncedent: Občina Žirovnica,
– koncesionar: izvajalec izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– operater: izvajalec izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucijskega omrežja zemeljskega plina na podlagi koncesije,
– uporabnik: je pravna, fizična ali druga oseba, ki je priključena in/ali uporablja storitve izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Žirovnica,
– sistem ali omrežje pomeni vse objekte, naprave in omrežja, ki se uporabljajo za izvajanje koncesionirane dejavnosti.
II. PREDMET IN VSEBINA JAVNE SLUŽBE 
5. člen 
(predmet in vsebina javne službe) 
(1) Predmet javne službe po tem odloku je dejavnost izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina izgradnja ter upravljanje z energetsko infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina v Občini Žirovnica (v nadaljevanju: javna služba).
(2) Javna služba v Občini Žirovnica obsega dejavnosti in naloge, ki so določene v energetskem zakonu, ostalih področnih predpisih, odloku občine ali v vsakokratnem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino javne službe, ki je predmet te koncesije, obsega pa vsaj sledeče naloge:
– izvajanje distribucije,
– varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti,
– razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema,
– gradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja v skladu z občinskimi prostorskimi plani ter drugimi ustreznimi akti ter dokumentacijo,
– pridobitev projektov, gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskega omrežja ter upravnih in drugih dovoljenj za njegovo obratovanje,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega,
– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo, napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
III. OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, UPORABNIKI TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV 
6. člen 
(območje izvajanja javne službe) 
Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Žirovnica.
7. člen 
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov) 
(1) Uporabniki na območju Občine Žirovnica, na katerem se izvaja javna služba, imajo pravico do priključitve na distribucijsko omrežje in do oskrbe z zemeljskim plinom na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z energetskim zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim odlokom, sprejetim po javnem pooblastilu.
(2) Na območju, opremljenem z distribucijskim omrežjem, je priključitev in uporaba obvezna za obstoječe objekte, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode skupne moči preko 50 kW, če je to določeno s programi sanacije stanja okolja ali drugimi akti občinskega sveta.
(3) Za obstoječe objekte, ki jih je v smislu določbe drugega odstavka tega člena obvezno priključiti na distribucijsko omrežje, je končni rok priključitve 3 leta po izdaji uporabnega dovoljenja za del omrežja, na katero se mora uporabnik priključiti.
(4) Za objekte, v katerih so ali je predvidena vgradnja toplotno energetskih naprav skupne moči do 50 kW, nastane obveznost priključitve le, če se to predvidi s programi sanacije stanja okolja, ki jih sprejme Občinski svet Občine Žirovnica.
(5) Obveznost priključitve se ne nanaša na objekte, za katere je urejena oziroma je s projekti predvidena uporaba obnovljivih virov energije (voda, sonce, veter, biomasa), ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanje okolja preko dovoljenih meja.
(6) Zavezanec za priključitev objekta na distribucijsko omrežje je lastnik, upravljavec ali investitor objekta, če ga k priključitvi zavezuje ta odlok in drugi predpisi občine.
8. člen 
(izključna pravica koncesionarja) 
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Žirovnica izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 5. člena tega odloka.
(2) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Žirovnica dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljati gospodarsko javno službo, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR 
9. člen 
(pogoji) 
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje pogoje za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe.
(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe, so:
– da je registriran za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
– da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
– da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
– da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana,
– da se zaveže graditi in obnavljati energetsko infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina (omrežje) v skladu s prostorskimi odloki Občine Žirovnica,
– da ne obstajajo obvezni izključitveni razlogi za izključitev koncesionarja skladno s predpisi o javnem naročanju,
– da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov,
– da predloži finančni načrt s prikazanimi viri financiranja, iz katerega je razvidna povrnitev neamortizirane vrednosti investicij v omrežje zemeljskega plina,
– da ima ustrezne reference,
– da predloži finančen načrt, iz katerega so razvidni stroški gradnje, vzdrževanja, obratovanja in upravljanja energetske infrastrukture ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov,
– da bo pripravil in predložil končno ceno in strukturo cene ter projekcijo finančnih obremenitev uporabnikov za ves čas trajanja koncesijskega razmerja, pri tem pa bo kot izhodišče upošteval veljavno zakonodajo,
– da bo podal izjavo, s katero se bo zavezal, da bo ves čas koncesijskega razmerja upošteval prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanja javne gospodarske službe na dolgi rok pred pridobivanjem dobička na vložena sredstva,
– da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi,
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe,
– da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal vzdrževati energetsko infrastrukturo skozi celotno koncesijsko obdobje,
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje javne službe na kontinuiran in kakovosten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da bo predložil elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz tega člena odloka.
(3) Na javnem razpisu izbran koncesionar ima obveznost odkupa obstoječega distribucijskega omrežja zemeljskega plina in energetske infrastrukture za distribucijo zemeljskega plina v Občini Žirovnica, ki je predmet koncesije in je v lasti trenutnega koncesionarja. Obveznost nastopi ob prenehanju obstoječega koncesijskega razmerja. Pogoji in način odkupa ter prenosa obstoječe infrastrukture (omrežja), ki je v upravljanju trenutnega koncesionarja, na bodočega koncesionarja, ki bo izbran na javnem razpisu, se opredelijo v javnem razpisu in koncesijski pogodbi.
(4) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa bolj natančno opredeli zgoraj navedene pogoje za priznanje sposobnosti in po potrebi dodatno opredeli pogoje, ki so potrebni, da se zagotovi učinkovito izvajanje javne službe.
10. člen 
(dolžnosti koncesionarja) 
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe,
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu,
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati ter graditi objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– po izteku koncesije prenesti v last koncedenta omrežje in infrastrukturo brez dodatnih obveznosti za koncedenta, razen v primerih določenih s koncesijsko pogodbo,
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe,
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,
– voditi evidence v zvezi z javnimi službami, usklajene z občinskimi evidencami,
– voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in navedeno posredovati koncedentu na njegovo zahtevo,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripravljati ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane izvajanja javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala obnovitvena in druga dela,
– omogočati koncedentu nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
11. člen 
(dolžnosti koncedenta) 
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitve koncesionirane javne službe,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
12. člen 
(pravice uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi,
– vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom ali veljavnimi predpisi.
13. člen 
(dolžnosti uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru zagotavljanja izvajanja storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače onemogoči izvajanje javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo ali drug nadzorni organ.
(3) Nadzorni organ lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku dolžnost, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU 
14. člen 
(javno pooblastilo) 
(1) Koncesionar ima naslednja javna pooblastila:
– da upravlja (izkorišča), gradi in vzdržuje energetsko infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina (omrežje) v skladu s prostorskimi odloki Občine Žirovnica,
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi,
– da vodi vsa dela za vse investicijske posege v energetsko infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina v skladu s prostorskimi odloki Občine Žirovnica,
– v okviru veljavne zakonodaje ima koncesionar javno pooblastilo tudi za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, in sicer: k odlokom s področja urejanja prostora, k projektnim rešitvam oziroma drugim odlokom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, za priključitev na javno energetsko omrežje infrastrukture za distribucijo zemeljskega plina, za posege v prostor, kjer poteka javno distribucijsko omrežje, za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav energetske infrastrukture za distribucijo zemeljskega plina, če je tako določeno s predpisi,
– dajati v postopku priprave prostorskih odlokov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora in Energetskim zakonom,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
(2) Poleg javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski odloki in drugi predpisi.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
15. člen 
(splošni pogoji izvajanja javne službe) 
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih in drugih predpisih ter splošnih odlokih, izdanih po javnem pooblastilu.
VII. OBSEG MONOPOLA 
16. člen 
(obseg monopola) 
(1) Koncesija za izvajanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju Občine Žirovnica.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE 
17. člen 
(začetek in trajanje koncesije) 
(1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Obveznosti, ki izhajajo iz koncesije, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki je opredeljen v koncesijski pogodbi. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za obdobje 35 let. Trajanje koncesijskega obdobja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov, navedenih v tem odloku in iz razlogov, navedenih v koncesijski pogodbi.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
IX. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE 
18. člen 
(viri financiranja javne službe) 
(1) Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja operaterju.
(2) Višino omrežnine določi operater v skladu z odloki, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.
(3) Operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z Energetskim zakonom, odlokom, ki ureja določitev metodologije za določitev obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
(4) Operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti operaterja, npr. plačil uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil (stroški projektnih pogojev, soglasij …).
(5) Vire financiranja za izgradnjo in obnovo energetske infrastrukture zagotovi koncesionar.
X. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI 
19. člen 
(zavarovanje odgovornosti) 
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Žirovnica, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam), infrastrukture ter rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti operaterja.
XI. OBVEZNOST VODENJA LOČENEGA RAČUNOVODSTVA 
20. člen 
(ločeno računovodstvo) 
(1) Koncesionar mora za izvajanje gospodarske javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
(2) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe in zanje mora koncesionar voditi ločeno računovodstvo.
XII. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA 
21. člen 
(koncesijska dajatev) 
(1) Koncesionar lahko plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe, če je tako določeno s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 
22. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
(2) Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
(3) Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
(4) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(5) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, bilance ipd.), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(6) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(7) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
23. člen 
(dolžnost poročanja) 
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za nemoteno izvajanje javne službe za prihodnje leto in ga skupaj s poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program potrdi občinski svet.
(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. (vsakega naslednjega leta) pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe za preteklo leto in z vsebino seznaniti občinski svet. Letno poročilo mora, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj,
– zadolževanju koncesionarja za potrebe izvajanja javne gospodarske službe in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
24. člen 
(nadzorni ukrepi) 
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega odloka ali koncesijske pogodbe.
25. člen 
(enostranski ukrepi v javnem interesu) 
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju,
– začasni prevzem omrežja v upravljanje,
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti omrežja,
– odvzem koncesije,
– uveljavljanje odkupne pravice.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
26. člen 
(začasni prevzem objektov in ukrepov v upravljanje) 
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame omrežje v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.
XIV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 
27. člen 
(redno prenehanje) 
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
28. člen 
(predčasno prenehanje) 
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v koncesijski pogodbi.
29. člen 
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe) 
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema omrežja.
30. člen 
(odvzem koncesije) 
(1) Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki,
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
(2) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(3) Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.
(4) Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
(5) Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(6) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(7) V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta omrežje, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost omrežja, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
31. člen 
(odkupna pravica) 
(1) Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji, opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo in omrežje.
(2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice.
(3) Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo. Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije, v katerem se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz tega odloka, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame omrežje.
(4) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
32. člen 
(razdrtje koncesijske pogodbe) 
(1) Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.
(2) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem:
– če koncesionar javne službe ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo,
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam,
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta izvedene omrežje, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost omrežja po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
(7) S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
(8) S koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
(9) Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
33. člen 
(prenos koncesije) 
(1) Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
(2) Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe, skladno z določili tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.
34. člen 
(izločitvena pravica) 
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za omrežje, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
35. člen 
(višja sila in nepredvidljive okoliščine) 
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
(3) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov Občinski štab za civilno zaščito.
36. člen 
(spremenjene okoliščine) 
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.
(3) O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. Kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.
XV. NAČIN PODELITVE KONCESIJE 
37. člen 
(postopek podelitve koncesije) 
(1) Koncesija po tem odloku se podeli po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo področje javno- zasebnega partnerstva in gospodarskih javnih služb.
(2) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(3) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu EU, lahko pa tudi v dnevnem časopisju.
(4) V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
38. člen 
(merila za izbor koncesionarja) 
Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
39. člen 
(sklenitev koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.
(2) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
(3) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim odlokom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski odlok.
40. člen 
(strokovna komisija) 
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, postopka javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila imenuje župan Občine Žirovnica strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(2) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo koncedentu.
(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(4) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav oziroma ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(5) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(6) Na podlagi poročila strokovne komisije odloči, v imenu koncedenta o izboru koncesionarja z upravno odločbo, občinska uprava. Poročilo se posreduje v vednost občinskemu svetu.
41. člen 
(pooblastilo občinski upravi) 
(1) Za objavo javnega razpisa in izbiro koncesionarja se pooblasti občinsko upravo.
(2) Koncedent po pridobitvi poročila strokovne komisije, odloči o izbiri koncesionarja z odločbo v upravnem postopku.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloči župan.
42. člen 
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) 
Za podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja se pooblasti župana.
XVI. DRUGE SESTAVINE, POTREBNE ZA DOLOČITEV IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
43. člen 
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo) 
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja,
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo,
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile,
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
XVII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
44. člen 
(prehodna določba) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja in podelitve koncesije lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina za geografsko območje Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 40/08), ki pa se za obstoječe koncesijsko razmerje uporablja vse do prenehanja obstoječega koncesijskega razmerja in sklenitve koncesijskega razmerja na podlagi tega odloka.
45. člen 
(uporaba prava) 
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
46. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2018
Breznica, dne 27. septembra 2018
Župan 
Občine Žirovnica 
Leopold Pogačar l.r.