Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2018 z dne 27. 9. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2018 z dne 27. 9. 2018

Kazalo

3042. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Podčetrtek, stran 9539.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – UPB) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 24. redni seji dne 23. 8. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem prostorskem načrtu Občine Podčetrtek 
1. UVODNE DOLOČBE 
1.1. Pravna podlaga
1. člen 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod številko projekta 09-2006, izdelalo podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo občinskega prostorskega načrta Občine Podčetrtek je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju: ZPNačrt).
1.2. Območje občinskega prostorskega načrta
2. člen 
Območje OPN je celotno območje Občine Podčetrtek.
1.3. Strokovne podlage in drugi podatki
3. člen 
(1) OPN je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag s področja poselitve:
– Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Podčetrtek (Arhitektura d.o.o., april 2006),
– Arhitekturno urbanistična delavnica Podčetrtek: Vsebinska izhodišča za urejanje podeželskega prostora Občine Podčetrtek (UL, Fakulteta za arhitekturo, oktober–november 2000).
(2) Za področje načrtovanja prostorskega razvoja naselij Podčetrtek in Imeno je bila uporabljena strokovna podlaga s področja geologije:
– Geološka zgradba, neotektonsko seizmična aktivnost, inženirsko-geološke in stabilitetne razmere na območju urbanistične zazidave Podčetrtka in Imena, Geološki zavod Ljubljana, 1975.
(3) Kot podlaga za celovito načrtovanje naselja Podčetrtek je bil izdelan urbanistični načrt, in sicer:
– Urbanistični načrt za naselje Podčetrtek (URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 28-2007).
(4) Kot podlaga za posamezna območja širitve stavbnih zemljišč so bile uporabljene strokovne podlage:
– Idejna zasnova ekološkega posestva Pri Krulecih, Sv. Ema, 2008 in
– Urbanistični načrt za naselje Podčetrtek (URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 28-2007).
(5) Z namenom zagotavljanja protipoplavne zaščite obstoječe in predvidene urbanizacije v naselju Podčetrtek so bile izdelane posebne strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za območje Občine Podčetrtek, v okviru katere je bila izdelana tudi hidrološko-hidravlična analiza vodnega režima Sotle (M design, M. Planinšek, Celje, 2009) ter dodatna hidrološko hidravlična analiza, ki je priloga OPN, in sicer:
– OPN Podčetrtek, Karte globin in razredov poplavne nevarnosti za območje Sotle od Podčetrtškega potoka do sotočja z Mestinjščico, Hidrosvet, d.o.o., št. 10/14, Celje, marec 2015.
(6) Za področje (gospodarskega) razvoja je bila uporabljena strokovna podlaga:
– Izhodišča razvojnega programa Obsotelja in Kozjanskega za občine: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Razvojna agencija Sotla, Šmarje pri Jelšah in Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur, september 2005.
(7) Za področje mineralnih surovin so bile uporabljene strokovne podlage:
– Ocena stanja in vrednotenje ležišč tehničnega gradbenega kamna na območju Občine Šmarje pri Jelšah, Geološki zavod Slovenije, 1994,
– Poročilo o geoloških razmerah posameznih nahajališč tehničnega kamna – dolomita na zahodnem območju Občine Podčetrtek, izdelal Ivan Strgar, Minervo Control, d.o.o., Ljubljana, št. 66/07-PB, datum 5. 11. 2007 ter
– Idejna zasnova za izkoriščanje in sanacijo kamnolomov tehničnega kamna – dolomita na lokacijah »Lendrše« in »Rudnica – Bukov gaj« v Občini Podčetrtek/strokovne podlage za dopolnitev in spremembo občinskih prostorskih aktov Občine Podčetrtek/, izdelal Minervo Control, d.o.o., Ljubljana, št. 49/07-PB, datum januar 2008.
(8) V postopku priprave OPN je bila izdelana celovita presoja akta na okolje in izdelano okoljsko poročilo, ki je priloga OPN, in sicer:
– Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Podčetrtek, Oikos, d.o.o., št. 1171/09, januar 2016.
(9) OPN je izdelan na podlagi naslednjih digitalnih podatkov:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana občine za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986–1990, digitalizacija: Geodetski zavod Celje, d.o.o., april 2004 (v nadaljnjem besedilu: zadnji sprejet prostorski plan občine),
– digitalnega katastrskega načrta, vir: GURS, 26. 4. 2016,
– katastra stavb, vir: GURS, 26. 4. 2016.
(10) OPN na posameznih mestih dosledno in dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih strokovnih podlag, vendar je nadaljnje sklicevanje na avtorska dela zaradi preglednosti v prostorskem aktu izpuščeno. V OPN so vključene smernice nosilcev urejanja prostora, ki so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse strokovne podlage iz tega člena so priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v spisu postopka pri pripravljalcu prostorskega akta.
1.4. Vsebina prostorskega akta
4. člen 
(1) Občinski prostorski načrt Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: OPN) je sestavljen iz tekstualnega dela (odloka) in grafičnega dela ter prilog:
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:
1. uvodne določbe,
2. strateški del,
3. izvedbeni del,
4. prehodne določbe,
5. končne določbe.
(3) Grafični del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:
1. grafični prikazi strateškega dela,
2. grafični prikazi izvedbenega dela.
(4) Priloge OPN so naslednje:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo.
1.5. Uporabljeni izrazi
5. člen 
(1) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste objektov glede na namen«, pomenijo naslednje:
– vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so dane v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijo vrst objektov,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen so večinoma podane v vsebinskem smislu, izjemoma (v tabeli 3) pa tudi glede na uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje.
(2) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »parcelo, namenjena gradnji«, pomenijo naslednje:
– parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu,
– parcela, namenjena gradnji na katerem stoji objekt je gradbena parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov,
– če obstoječ objekt nima določene parcele, namenjene gradnji, se za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 4, in sicer tako, da znaša odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od stavbe največ 20 m,
– v geodetskih postopkih določanja parcele, namenjene gradnji oziroma gradbene parcele, se le-ta določa v površini kot je predpisana v pogojih parcelacije; če se parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela določa za obstoječe objekte in presega določila o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjenih gradnji, se določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.
(3) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »velikost objektov«, pomenijo naslednje:
– tlorisna površina je določena kot tlorisna površina ene etaže in sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino,
– višina objekta je določena kot višina najvišje točke objekta merjeno od najnižje točke okoliškega terena,
– v okviru oznake »K« (za klet) ni določeno število etaž kleti (klet je mogoče izvesti v več nivojih oziroma etažah),
– objekt mora zadostit vsem pogojem, ki so predpisani za velikost objekta.
(4) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »faktorje izrabe«, pomenijo naslednje:
– faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena,
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji,
– pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe in faktorjev zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo površine vseh objektov, tudi vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na parceli, namenjeni gradnji.
(5) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »odmike«, pomenijo naslednje:
– odmik od parcelnih meja ali odmik med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad/pod terenom, in sicer na tlorisni projekciji.
(6) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »grajeno območje kmetije«, pomenijo naslednje:
– grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije.
(7) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na usmeritve glede zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje:
– določilo glede obveznosti natečajev, ki se glasi kot »ne«, pomeni, da natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso prepovedani.
(8) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na naselja, pomenijo naslednje:
– območja naselij po registru prostorskih enot (RPE) pomenijo območja naselij, ki predstavljajo evidentirane uradne členitve prostora, določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi Geodetske uprave Republike Slovenije,
– poselitvena območja naselij pomenijo območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so bila kot taka določena v veljavnem prostorskem planu občine,
– okvirna območja naselij pomenijo s tem odlokom določena območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
(9) V odloku uporabljeni izraz »okvirne usmeritve za izdelavo novih OPPN« pomenijo navedbo zgolj okvirnih usmeritev za nadaljnje, podrobnejše prostorsko načrtovanje, in so lahko podane na podlagi urbanističnih načrtov ter niso zavezujoče, pač pa predstavljajo strokovno osnovo za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Predlagane okvirne usmeritve se lahko v fazi izdelave OPPN tudi spremenijo, vendar ne bistveno, če se pri podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od predlaganih okvirnih usmeritev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti.
(10) V odloku uporabljeno določilo »gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani« se nanaša na objekte, ki se lahko dejansko izvedejo kot vkopani objekti, med drugim predvsem cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(11) V odloku uporabljeno določilo glede max. višine kolenčnega zidu v mansardi se upošteva le v primeru izgradnje vseh dopustnih etaž oziroma največje dopustne višine objekta. V primeru izgradnje objekta nižje višine od max. dovoljene, se ne upošteva določil glede max. višine kolenčnega zidu, in lahko le-ta znaša do višine etaže, vendar ne več kot 3 m.
(12) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »ravne oziroma z minimalnim naklonom«, pomeni, da je maksimalen naklon takih streh 10°.
(13) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »simetrične dvokapnice« pomeni, da mora biti simetrija izkazana samo v naklonu strehe.
(14) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov v poglavju 3.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP se ne nanaša na oblikovanje streh nezahtevnih in enostavnih objektov, te določbe so predpisane v 46. členu.
(15) V odloku uporabljeni kratici KVP in KVS pomenita kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Kratica KD pomeni kulturno dediščino.
(16) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov ali predpisi s področja prostorskega načrtovanja ter drugimi predpisi.
2. STRATEŠKI DEL 
2.1. Splošne določbe
6. člen 
V strateškem delu OPN so za celotno območje Občine Podčetrtek določena:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
2.2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2.1 Osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja
7. člen 
A) Splošno o Občini Podčetrtek. 
(1) Občina Podčetrtek leži ob državni meji s Hrvaško v vzhodnem delu Slovenije, na območju Kozjanskega. Nahaja se na območju nekdanje skupne Občine Šmarje pri Jelšah, ki je nekoč obsegala skoraj šestkrat večje območje oziroma celotno naravno geografsko enotno Šmarsko-Rogaškega podolja, doline Sotle s pritoki, Virštanjskih goric in Kozjanskega. S sprejetjem Zakona o lokalni samoupravi leta 1994 je najprej nastala Občina Podčetrtek, s ponovno delitvijo občin leta 1998 pa se je še ta razdelila na dve samostojni občini: Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Sedež Občine Podčetrtek je v istoimenskem naselju Podčetrtek. Občina Podčetrtek sodi v upravno enoto Šmarje pri Jelšah.
(2) Sedanja občina meji na severnem delu na občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, na zahodu na Občino Šentjur pri Celju, na jugu pa na občini Kozje in Bistrica ob Sotli. Na vzhodni strani meji Občina Podčetrtek s Hrvaško. Državna meja poteka po reki Sotli.
(3) Sedež sedanje Občine Podčetrtek je v istoimenskem naselju Podčetrtek. Na območju občine, ki meri 60,56 km2, živi v 26 naseljih 3.325 prebivalcev (Statistični urad RS – SURS, 2016). Zračna razdalja med skrajno severno in južno točko občine je 15,7 km in med skrajno vzhodno in zahodno točko 8,8 km. V letu 2016 je bilo evidentiranih 1555 hišnih številk (SURS 2016). Občino sedaj sestavlja 5 krajevnih skupnosti (KS Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Olimje) in 26 naselij (po registru prostorskih enot, GURS). Po velikosti ozemlja je največja KS Podčetrtek, najmanjša pa je KS Olimje. Najgosteje je naseljena KS Pristava pri Mestinju, najredkeje pa KS Polje ob Sotli.
(4) Zelo pomembna je obmejna lega občine s sosednjo Republiko Hrvaško. Gre za pomembno vprašanje meddržavnega sodelovanja na različnih področjih, pri katerih lahko občina odigra pomembno vlogo. Na območju Občine Podčetrtek je mednarodni mejni prehod Imeno. Status maloobmejnih mejnih prehodov pa še ni dokončno določen. Dosežen je le meddržavni dogovor o prostem prehodu meje na področju Term Olimia, ki velja le za goste v času njihovega bivanja v kraju.
B) Poselitev in demografija. 
(1) Gostota poselitve je 54,9 prebivalcev/km2, kar je pod slovenskim povprečjem (101,8 preb./km2, SURS, 2016). V Občini Podčetrtek se nahaja 26 naselij, ki so dokaj neenakomerno razporejena. Nekaj naselij je nastalo na ravnini (Podčetrtek, Sela, Vonarje, Imeno), veliko jih je nastalo na gričevnatem svetu (Olimje, Jerčin, Gostinca, Verače) in kot naselje na hribu (Sv. Ema). Območje občine ni ravninski svet, so le deli, kjer tečejo pritoki reke Sotle.
(2) Največje število prebivalcev je v naselju Podčetrtek (534 prebivalcev), kar je 16%, drugo naselje je Imeno s 318 prebivalci, kar je 9,5% in na tretjem mestu je naselje Olimje s 265 prebivalci, kar je 9% (SURS, 2016).
(3) Demografska slika se odraža tudi v poseljenosti prostora. Najpomembnejše naselje v občini je Podčetrtek, ki je hkrati občinsko središče. Sledijo mu Pristava pri Mestinju, Imeno in Olimje. Poleg teh naselij sta pomembni naselji tudi Virštanj in Polje ob Sotli, ki opravljata funkcije vsakodnevne oskrbe. Ostala naselja imajo le eno ali dve dejavnosti, med katerimi prevladuje trgovina s prehrano, večinoma so tudi opremljena z avtobusno postajo. Skoraj polovica naselij v občini pa nima prav nobene dejavnosti, prav tako niso opremljena s postajališčem javnega potniškega prometa.
(4) Obstoj tako majhnega števila centralnih naselij je prav gotovo pogojen z reliefnimi (naravno geografskimi) in gospodarskimi razmerami. Na območju občine so značilna podeželska naselja. Glede na gričevnat svet in intenzivno kmetijsko gospodarstvo zasledimo tu razložena naselja, kjer se med posameznimi domovi razprostirajo kmetijske površine (Virštanj, Nezbiše, Olimje ...).
(5) Število prebivalcev v Občini Podčetrtek se giblje okrog skupnega števila 3.300. Točno toliko je bilo prebivalcev leta 1999, do leta 2003 je prisoten rahel upad (najmanj prebivalcev v letu 2002, 3.276) in ponovna rast do števila 3.300 v letu 2003; od tega leta dalje se število prebivalcev v krajših časovnih rokih rahlo zvišuje, pa nato spet rahlo pada (najmanj prebivalcev v letu 2008, 3.266, največ v letu 2015, 3.346), leta 2016 število prebivalcev občine znaša 3.325 (SUR, 2016).
(6) Na območju občine prevladujejo naslednji tipi naselij: strnjeno naselje s pretežno obcestno zasnovo (tudi kombinacija z gručo), zdraviliški del (Terme Olimia), razložena obcestna pozidava, ki jo sestavljajo pretežno kmetije, obcestna pozidava ob glavnih komunikacijah (gre za novejšo pozidavo, ki se kaže kot širitev strnjenih naselij ali kot intenzivna pozidava ob glavni cesti – preobrazba obstoječih razloženih naselij v gosto obcestno pozidavo), večje območje samostojnih kmetij, zidanice v kombinaciji s počitniškimi objekti (avtohtona struktura doživlja preobrazbo, pri čemer se še vedno ohranja značilna podoba kulturne krajine), slemenska pozidava v kombinaciji s samotnimi kmetijami na južnih pobočjih, slemenska pozidava.
C) Prometna infrastruktura.
Poglavitna prometna žila v občini poteka iz celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice: skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam. Ker občina meji na Republiko Hrvaško, je v občini cestni mednarodni mejni prehod (Imeno). Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in izven občine so lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži, je le-ta v pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti terena. Bolj ko se dvigujemo v gričevnat svet pa postajajo ceste vse bolj ozke in makadamske. V občini je samo eno organizirano parkirišče javnega značaja (v občinski lasti), in sicer v naselju Podčetrtek. Večja avtobusna postaja, ki povezuje vse dostopne kraje v občini, se nahaja v Podčetrtku. Od tu je tudi izhodišče rednih zvez s Celjem. Kljub temu je v občini še kar nekaj krajev (polovica), ki nimajo avtobusne postaje. Skozi občino poteka tudi železniški promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno.
D) Energetska infrastruktura.
Na energetsko omrežje je priključenih 98% vseh stanovanj v občini. Na zahodnem delu občino prečka 380 kV enosistemski daljnovod, ki poteka iz jedrske elektrarne Krško. Občino prečka tudi obstoječi prenosni plinovod M4. Občina mora določiti koncesionarja in poskrbeti za distribucijsko omrežje za napajanje stanovanj in drugih porabnikov z zemeljskim plinom. Plan plinifikacije v Občini Podčetrtek še ni izdelan. Na celotnem območju OPN je možna zgraditev prenosnega in distribucijskega sistema zemeljskega plina za oskrbo gospodinjstev, industrije in javnih ustanov z zemeljskim plinom.
E) Vloga kulturne dediščine. 
V Občini Podčetrtek je evidentiranih večje število enot kulturne dediščine, med njimi jih ima skoraj polovica status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Prisotna je arheološka dediščina (npr. Golobinjek ob Sotli – Rimska naselbina Britof, Gradišče Rudna, Prelasko – Rimska naselbina Selšica). Nekatera od naselij so zavarovana kot naselbinska dediščina (trško jedro Podčetrtka, vas Polje ob Sotli, Sedlarjevo, Olimje). Naselbinska dediščina načeloma ni ogrožena, razen z morebitnimi novogradnjami, ki pa morajo spoštovati urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto trškega jedra. Nadalje se v občini nahaja večje število profane (hiše, hrami, mlinske hiše, vodni mlini, vinske kleti, gospodarska poslopja, toplarji ipd.) in sakralne stavbne dediščine (številne cerkve) ter sakralno profana stavbna dediščina (Samostan Olimje)
F) Vloga kulturne krajine, naravnih vrednot, zavarovanih območij narave in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).
(1) Občina Podčetrtek se po reliefnih enotah in oblikah deli na tri dele: severni del predstavlja gričevje z udornico, ki jo je v preteklosti povzročila reka Sotla, osrednji del je hribovit z zaobljenimi vrhovi ter južni del, ki je prav tako gričevnat. Hribovit del v sredini občine je del, ki pripada predalpskim regijam, kjer je prisoten predalpski kras, vendar se na območju ni ustvarila kraška jama.
(2) Hribovit del območja spada v območja z nadmorsko višino od 400–599 m, gričevnat pa od 200–399 m. Pokrajina je na prvi pogled razgibana, a vseeno zelo enotna. Sestavljajo jo večinoma prijazne, precej položne in zaobljene gorice, izoblikovane v usedlinah nekdanjega panonskega morja iz terciarja, nekatere mlajših geoloških dob. V goricah je dokaj veliko površin primernih za obdelovanje in naselitev. Med goricami je nešteto dolin, ki so gosto naseljene. Termalni vrelci v okolici Podčetrtka so zajeti v zdraviliške namene. Pojavljajo se sicer v širši coni, od Olimja do sotočja Sotle in Mestinjšice. Vsi vrelci so vezani na prelome in se pojavljajo ob stikališčih prelomov različnih smeri. Področja termalnih vrelcev sestoje iz triasnih, terciarnih in kvartarnih kamnin. Izviri se pojavljajo na območju velikem približno 50 km2. Za njihov nastanek so pomembni terciarni sedimenti.
(3) Znotraj Občine Podčetrtek se nahaja še južni del Vonarskega jezera, ki je trenutno prazno. Za omenjeno območje se bo izdelal skupni medobčinski izvedbeni prostorski akt.
(4) Na območju občine je določenih 9 naravnih vrednot. Največ jih je državnega pomena. Na območju Občine Podčetrtek so določena štiri območja Natura 2000, ki so na ozemlju EU pomembni za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Z aktom o zavarovanju je skoraj polovica ozemlja Občine Podčetrtek zavarovana kot regijski park Kozjanski park.
2.2.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
8. člen 
(1) Območja s posebnimi potenciali so predvsem zavarovano območje regijski park Kozjanski park in območje zdravilišča Terme Olimia, območij s posebnimi problemi načeloma ni na območju občine. Med problemska območja uvrščamo le poplavna območja, ki otežujejo posamezne dejavnosti in širitev pozidave.
(2) Ključni problemi in razvojne težnje so:
– Občina Podčetrtek leži ob meji z Republiko Hrvaško, kar je potrebno izkoristiti kot komparativno prednost tega območja,
– Terme Olimia v Podčetrtku spadajo v širše zdraviliško območje (terme v Rogaški Slatini, Čateške toplice itd.), kar je možno izkoristiti pri njihovem nadaljnjem razvoju; razmisliti je potrebno o vrsti in kakovosti ponudbe ter povezovanju z ostalimi možnostmi za razvoj turizma v občini,
– med večje probleme v občini spada poseben tip poselitve v vinogradniških območjih, kjer gre za dokaj neracionalno umeščanje objektov v prostor, brez enotnih kriterijev glede arhitekturnega oblikovanja stavb, na območjih, ki jih je težje komunalno opremiti in podobno; zaradi naravne privlačnosti prostora in vse večjega opuščanja kmetij je na teh območjih še posebej prisotna težnja po novogradnjah na številnih novih lokacijah, in sicer predvsem za gradnjo vikendov oziroma počitniških objektov, ki pa se sčasoma transformirajo v stanovanjske objekte, kar povzroča v prostoru večje konflikte,
– velik potencial za razvoj turizma predstavlja Vonarsko jezero, ki se ga lahko ponovno ojezeri in nameni za nove turistično rekreacijske vsebine,
– posamezni objekti spreminjajo namembnost, naselja se prestrukturirajo in izgubljajo svojo identiteto, v poselitvenih vzorcih pa poteka preobrazba, zaradi katere spreminjajo obliko in s tem vlogo v prostoru; v tem okviru lahko tudi v prihodnosti pričakujemo večji pritisk na prostor in potrebe po zazidljivih parcelah,
– prostor infrastrukturno še ni zadovoljivo opremljen; infrastruktura pomeni tudi veliko finančno breme za občino; cestno omrežje je sicer gosto razpredeno, vendar razen regionalne ceste v slabem stanju; ustrezno razvita infrastruktura sodi med pomembne dejavnike razvoja – še posebej cestno omrežje, ki mora zagotavljati varen in hiter dostop do delovnih mest, oskrbnih, upravnih in drugih dejavnosti v posameznih naseljih občine,
– dejanske razmere v občini kažejo, da so ustrezna delovna mesta, prometna dostopnost ter razvitost ostalih infrastrukturnih omrežij (predvsem socialne infrastrukture), tisti dejavniki, ki usmerjajo razvoj v dolino Sotle, ostala območja pa so v nevarnosti, da se pričnejo prazniti,
– regionalna cesta, ki vodi iz Krškega proti Rogaški Slatini, prestavlja glavno os celotne občine, na katero je vezana tako poselitev kot celotni razvoj; na posameznih odsekih regionalne ceste se pojavlja dokaj močan trend urbanizacije (širitev grajenih struktur ob komunikacijah),
– v občini prevladuje razpršena poselitev, kar je predvsem posledica izredno razgibanega reliefa,
– kljub omenjenemu pritisku po novogradnjah pa na drugi strani lahko zabeležimo močno propadanje posameznih kmetij in opuščanje zidanic v njihovi primarni vlogi,
– poseben trend je želja in potreba ljudi, da gradijo na svojem zemljišču; v mnogih primerih to še vedno izhaja iz socialnih in eksistenčnih problemov mladih družin, ki nimajo sredstev za nakup novega zemljišča ali že zgrajenega stanovanja,
– v preteklem obdobju je nastalo veliko novogradenj iz naslova gradnje nadomestnih objektov (še posebej po potresu leta 1974), pri čemer je bila osnovna zahteva, zapisana v izdanih odločbah, porušitev starih objektov; na ta način se je izgubilo mnogo stavbnega fonda, ki bi lahko z ustrezno obnovo služil za drugo hišo na kmetiji ali razvoj dopolnilnih dejavnosti,
– med najpomembnejše značilnosti obravnavanega prostora lahko štejemo številne cerkve, ki se nahajajo na slemenih (Sv. Ema, Urban, Devica Marija, Olimje ...) in predstavljajo najvidnejše elemente prostora; zato je potrebno tudi pri bodočem urejanju prostora upoštevati ohranjanje vedut kot pomembno vsebinsko izhodišče,
– prebivalstvo v Občini Podčetrtek je pretežno kmečko, precejšen delež ljudi pa se zaposluje v turizmu (zdravilišče) in obrti; kljub temu je potrebno razmišljati o možnosti razvoja različnih dejavnosti, ki bodo zagotavljale enakovredni razvoj celotnega prostora občine,
– za zagotavljanje ustreznega razvoja občine je potrebno zagotoviti tudi dovolj visok bivanjski/stanovanjski standard, ki temelji na ustrezno opremljenih stavbnih zemljiščih (urejena politika prometa z nepremičninami, cenovna politika komunalnih in drugih prispevkov ...),
– za potrebe lokalnega podjetništva je potrebno oblikovati ustrezne gospodarske (obrtne) cone lokalnega pomena oziroma območja mešane rabe (delo in bivanje).
2.2.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
9. člen 
Medsebojni vlivi in povezave s sosednjimi območji izhajajo iz zgoraj opisanih razvojnih teženj, in sicer:
– lega občine tik ob meji z Republiko Hrvaško nakazuje na komparativno prednost območja, ki se kaže prvenstveno v čezmejni turistični ponudbi in tudi čezmejnemu trgu občinske in zdraviliške ponudbe,
– prav tako lega občine v širši zdraviliško termalni regij narekuje povezave s sosednjimi zdravilišči/občinami v skupni turistični ponudbi v čedalje širšem evropskem prostoru,
– skupno sodelovanje pri načrtovanju in razvoju zahteva tudi lega občine v Kozjanskem parku (regijskem parku), ki obsega poleg Občine Podčetrtek še Bistrico ob Sotli, Brežice, Kozje in Krško,
– Občina Podčetrtek se s sosednjimi občinami povezuje tudi pri načrtovanju na območjih, ki teritorialno posegajo izven njenih meja, nanašajo pa se na specifične razvojne elemente, od ureditve infrastrukture do ureditve Vonarskega jezera in podobno.
2.2.4 Cilji prostorskega razvoja občine
10. člen 
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, pri čemer bo dan poudarek na strateškem položaju občine ob hrvaški meji ter bližini mesta Zagreb.
(2) V prostorski razvoj občine se vnašajo nove vsebine, kot so poslovno obrtne dejavnosti, trgovina, usmerjena stanovanjska gradnja, rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se razvojni pogledi, kot je pospeševanje razvoja občine v odnosu do regije, začrtajo se razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva, uredi se policentrični razvoj naselij v občini, učinkovito se uredi načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini, zagotovijo se pogoji za turistični razvoj celotnega območja občine s poudarkom na celovitem urejanju območja glavnega turističnega generatorja v občini (Terme Olimia) oziroma območja ob Sotli, zagotovijo se pogoji za storitvene dejavnosti na območju celotne občine, zagotovi se kompleksna ureditev gospodarske (poslovno obrtne) cone z ustrezno umestitvijo v prostor, zagotovijo so pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve ter za usmerjanje nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča, naselja Podčetrtek.
(3) Globalni cilji prostorskega razvoja Občine Podčetrtek so naslednji:
– Uravnotežen in policentričen razvoj omrežja urbanih naselij: S čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega prostora občine, ki teži k enakovredni porazdelitvi družbene in socialne infrastrukture, delovnih mest in stanovanj bo omogočena tudi prostorska integracija občine kot predpogoj za socialno in kulturno enotnost, gospodarsko učinkovitost ter socialno pravičnost. V tem smislu je potrebno poskrbeti tudi za ustrezen razvoj odmaknjenih ruralnih območij. Predvsem je potrebno zagotoviti možnost za uveljavitev primerjalnih prednosti in uveljavitev konkurenčnosti ter učinkovitosti posameznih območij, še posebej v manj dostopnih legah. Tako bo omogočena tudi ohranitev in varovanje (prostorske) identitete občine v primerjavi z drugimi občinami v regiji in državi,
– Enakovredna dostopnost do dobrin skupnega pomena in znanja s pomočjo sodobne infrastrukture: Z razvojem ustrezne (prometne) infrastrukture, ki bo v bodoče omogočala hitrejšo fizično dostopnost do dobrin skupnega pomena in z razvojem novih tehnologij, ki bodo zagotavljale dostopnost (do informacij) na daljavo, bo mogoče preprečiti nastajanje ali širjenje že obstoječih manj razvitih območij v občini, v katerih so/bi bili pogoji življenja slabši in manj kakovostni. Poleg razvoja prometne infrastrukture pa je potrebno skrbeti predvsem za izobraževanje in osveščanje javnosti,
– Varčna in smotrna raba prostora in skrb za okolje (trajnostni razvoj ter skrb za naravno in kulturno dediščino): S smotrnim načrtovanjem rabe prostora je potrebno zagotoviti racionalno in varčno rabo zemljišč ter naložb v zemljišča, varovanje gradbene substance ter ohranjanje narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti) in kulturne dediščine, varovanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter varovanje okolja nasploh. Z uveljavljanjem novih tehnologij, proizvodov pa tudi z ustanavljanjem novih institucij, instrumentov in orodij je mogoče zagotavljati takšne posege v prostor, ki so bodo prijazni do človeka in okolja.
(4) Občina Podčetrtek je predvsem turistična občina, zato so prioritete pri načrtovanju in urejanju celotnega občinskega teritorija usmerjene v zagotavljanje prostorske in ambientalne atraktivnosti ter oblikovanje ustrezne turistične infrastrukture, ki bo občini in turističnemu sektorju zagotavljala trajno lokacijsko privlačnost in učinkovito poslovanje. V tem okviru je še posebej izpostavljena potreba po celovitem in kvalitativnem urejanju prostora med trškim jedrom Podčetrtka in kompleksom zdravilišča, kot prioritetnem območju širitve turističnih kapacitet in spremljajočih programov.
(5) Ostala območja občinskega teritorija naj se – kljub zagotavljanju ustreznih razvojnih pogojev na posamezni lokaciji – prvenstveno urejajo v okviru realnih možnosti in varovanja obstoječih prostorskih kvalitet lokalnega in širšega nacionalnega prostora.
2.2.5 Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja občine
11. člen 
(1) V Občini Podčetrtek je prisotna težnja po gradnji turistične infrastrukture tako v domeni individualno orientiranega podjetniškega sektorja, kot tudi osrednje gospodarske družbe v občini tj. Term Olimia; evidentna je tudi potreba po zagotavljanju novih površin za stanovanjsko gradnjo, ki jo je prvenstveno potrebno zagotavljati z zgoščevanjem znotraj obstoječih območij poselitve.
(2) Razvojne pobude Občine Podčetrtek sledijo potrebam občanov, z njimi želi občina dolgoročno zagotoviti ustrezne pogoje za usklajen in vzdržen razvoj posod tam, kjer je prisotna posamezna podjetniška iniciativa ali potreba po zagotavljanju stanovanjskih površin in površin za razvoj kmetijske dejavnosti na način, da je omogočen trajnostni prostorski razvoj.
(3) Strategija Občine Podčetrtek na območju znotraj zavarovanega Kozjanskega parka mora biti usmerjena v zagotavljanje pogojev razvoja in bivanja znotraj parka in v kooperativno sodelovanje pri oblikovanju za to ustreznih prostorskih rešitev, ob upoštevanju načel varovanja in ohranjanja naravnih vrednot, območij biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.
(4) Na področju kmetijstva so zaradi specifike terena in strukture poselitve prioritete usmerjene predvsem v razvoj dopolnilnih dejavnosti in ohranjanje obstoječe posestne strukture (pri novih posegih v prostor naj se ne razgrajujejo že sedaj po obsegu omejena kmetijska zemljišča).
(5) Občina Podčetrtek je percepcijsko in programsko turistična občina, zato so prioritete pri načrtovanju in urejanju prostora usmerjene v zagotavljanje potrebne turistične infrastrukture, zadostne kvote zazidljivih površin za stanovanjsko gradnjo in ustrezne prostorske rezerve za zagotavljanje trajnega obstoja turistične panoge na območju občine. Potrebe lokalnega podjetništva ostalih gospodarskih panog naj se zagotovijo z oblikovanjem ene ali dveh lokacij gospodarskih con v katerih je omogočena gradnja gospodarskih objektov.
2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
12. člen 
(1) Glavna prostorska razvojna os tudi v bodoče ostane nižinski koridor regionalne ceste v dolini reke Sotle, kot osrednja hrbtenica na katero se veže poselitev; na posameznih odsekih se v skladu z obstoječo potrebo in iniciativo zagotovi ustrezne nove površine za turizem, stanovanjsko gradnjo in obrt (Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Sedlarjevo), in sicer po principu zaokrožitve naselij oziroma zgoščevanja grajene strukture z minimalno širitvijo obstoječih poselitvenih območij.
(2) Širše območje naselja Podčetrtek postane prioritetno razvojno območje v katerem se realizira večina pobud iz javnega in gospodarskega sektorja; območje gravitira v širši prostor z osrednjo turistično ponudbo, centralnimi in oskrbnimi dejavnostmi, javnimi programi in ostalimi servisi in storitvami; trško jedro se z vzpostavitvijo t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna. Ker naselje Podčetrtek predstavlja lokalno središče, poleg tega pa tudi turistično naselje, se zanj izdela urbanistični načrt.
(3) Nove lokacije za poselitev na ostalem teritoriju občine se prvenstveno zagotavlja kot zgoščevaje poselitve znotraj obstoječih naselij, v ta namen se evidentira prostorske rezerve za dolgoročno pokrivanje zemljiških potreb; primerne lokacije so predvsem na obrobjih naselij: Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno in Sedlarjevo, pri čemer mora biti posebna pozornost dana predvsem kvalitetni kontinuiteti naselbinske dediščine naselij Sedlarjevo in Podčetrtek.
(4) Lokacije za obrt in proizvodno dejavnost (manjšega obsega) se zagotovi v ustrezni oddaljenosti od »turistično zaključenega območja« (Terme Olimia – Podčetrtek), izven območja parka v nižinskem delu, neposredno ob regionalni ali lokalni cesti; za to so primerna območja v naseljih Pristava pri Mestinju in Imeno.
(5) Prostorska razvojna strategija Kozjanskega parka mora upoštevati kvalitete prostora in graditi razvoj na njihovem ohranjanju in prepoznavnosti. Pri oblikovanju prostorske razvojne strategije na območju parka se oblikuje sodobna, progresivno usmerjena varovalna politika, ki usklajuje načela varstva z razvojnimi težnjami v prostoru. Obstoječe sedimente naravnih vrednot in kulturne dediščine se kot “posebno dodano vrednost” ustrezno vključuje v ponudbo in promocijo turizma kot osrednje gospodarske panoge.
(6) Kmetijstvo ostane v približno enakem obsegu kot do sedaj, med posameznimi območji občine se bodo dolgoročno pokazale razlike v intenzivnosti kmetijske pridelave. Posebno na območjih samostojnih kmetij se lahko kmetijstvo poveže z razvojem turizma, ki hkrati služi tudi kot obogatitev zdraviliške ponudbe in ohranjevalec oziroma skrbnik obstoječe kulturne krajine.
(7) V odročnih podeželskih območjih se zagotovi tudi minimalni standard komunalne opremljenosti prostora in izboljša oziroma po potrebi vzpostavi nove prometne in druge infrastrukturne povezave, ki bodo omogočile kvalitetnejši in hitrejši dostop do oskrbe in drugih dejavnosti.
(8) Pri organizaciji namenske rabe in novih posegih v prostor se izkoristi pestrost naravnih in kulturnih znamenitosti (predvsem v povezavi s Kozjanskim parkom) ter drugih atraktivnosti na razmeroma majhnem prostoru, za razvoj različnih aktivnosti, ki bogatijo in dopolnjujejo osnovno ponudbo, vendar je pomembno doseganje naravovarstvenih ciljev ob sočasnem iskanju razvojnih priložnosti, skladnih s temi cilji.
2.3.2. Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
13. člen 
(1) Za skladen prostorski razvoj Občine Podčetrtek se spodbuja razvoj policentričnega sistema naselij, ki se preko primerne delitve funkcij in preko medsebojnih prometnih povezav navezuje na policentrični urbani sistem Slovenije.
(2) Z razvojem poselitve v Občini Podčetrtek se zagotavlja umeščanje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture in zagotavljanje zadostnih komunalno opremljenih površin za bivanje, proizvodnjo oziroma obrt, oskrbo in storitve na območjih strnjenih naselij in območjih, predvidena za širitev strnjenih naselij. Izven območij strnjenih naselij se usmerjajo dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, turizem, šport in rekreacijo, na območja zidanic pa tudi dejavnosti, ki so vezane na preživljanje prostega časa in občasno bivanje.
(3) Specifika Občine Podčetrtek, ki se razvija v smeri turistične občine, so posebna turistična območja. Ta se razvijajo na območju obstoječih zdraviliško turističnih dejavnosti (Treme Olimia) in na novih perspektivnih območjih, kjer so dani vsi potrebni pogoji za razvoj novih oblik turizma (ne samo ekonomski interes, pač pa skrbno načrtovan razvoj na osnovi varstvenih paradigem, načel urbanističnega in kvalitetnega arhitekturnega načrtovanja, izogibajoč se konfliktom v prostoru in navzkrižjem med različnimi rabami).
(4) Celotno območje Občine Podčetrtek gravitira na Celje, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju: SPRS) opredeljeno kot središče nacionalnega pomena, na somestje Šmarje pri Jelšah – Rogaška Slatina, ki ga SPRS opredeljuje kot središče regionalnega pomena ter na Šentjur, ki je v SPRS opredeljeno kot medobčinsko središče. Občinsko središče, naselje Podčetrtek, predstavlja po SPRS lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
(5) Glede na to, da je v SPRS naselje Podčetrtek opredeljeno kot lokalno središče, se s tem prostorskim aktom določi omrežje naselij celotne Občine Podčetrtek z njihovo stopnjo središčnosti, vlogo in funkcijo tako, da ima naselje Podčetrtek prvo stopnjo v omrežju naselij Občine Podčetrtek.
(6) Prvo stopnjo v omrežju naselij občine ima po OPN občinsko središče, naselje Podčetrtek, v katerem se skrbi za zadosten stanovanjski fond, razvija storitvene in obrtne dejavnosti in delovna mesta, vse našteto pa v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti najvišje kakovosti. Trško jedro naselja Podčetrtek se z vzpostavitvijo t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna. Ker v naselju ni več primernih zemljišč za umestitev zgoraj navedenih dejavnosti, se omogoči širitev naselja, s čimer se zagotovijo pogoji za večjo konkurenčnost naselja v turistično zdraviliški regiji in širšem nacionalnem prostoru. Širitev naselja in njegov celovit razvoj mora zaradi kompleksnosti temeljiti na izdelanem urbanističnem načrtu, ki mora poleg obstoječe grajene strukture trškega jedra in termalno zdraviliškega dela (Terme Olimia, Aqualuna) obsegati tudi površine, ki so predvidene za širitev naselja.
(7) Drugo stopnjo v sistemu naselij občine imata po OPN naselji Pristava pri Mestinju in Imeno. V obe naselji se poleg nove stanovanjske gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno centralne dejavnosti, predvsem pa naselji predstavljata potencial za umestitev večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine. Sem se umeščajo tiste vrste dejavnosti, ki bi zaradi svojega značaja povzročale konflikte v turistično usmerjenem Podčetrtku, so pa neizogibne za razvoj lokalnega podjetništva celotne občine. Prav usmeritev proizvodnih in večjih obrtnih obratov v dve naselji predstavlja disperzijo teh dejavnosti, s čimer se izognemo koncentraciji okoljskih obremenitev na enem mestu ter omogočimo skladen podjetniški razvoj v celotni občini. V Pristavo pri Mestinju se tako usmerja proizvodno obrtna dejavnost severnega dela občine, medtem ko se v Imeno usmerja podjetniško iniciativo osrednjega in južnega dela občine. Glede na to, da predvsem v širšem območju južnega dela občine trenutno ni zagotovljenih površin za proizvodnjo in obrt, lahko Imeno s svojimi prostorskimi rezervami predstavlja tudi medobčinsko gospodarsko cono. V obeh naseljih, Pristavi pri Mestinju in Imenem, je z zaokrožitvijo obstoječe grajene strukture na voljo dovolj površin za gostitev oziroma notranji razvoj – ta ima prednost pred širitvijo naselij.
(8) Tretjo stopnjo v sistemu naselij občine imajo po OPN vsa druga strnjena naselja v občini, in sicer Sedlarjevo, Olimje, Sv. Ema, Nezbiše, Polje ob Sotli in Roginska Gorca. V teh naseljih se spodbuja notranja prenova, v primeru, da v naseljih ni več primernih zemljišč pa tudi minimalne širitve, s katerimi se zagotovijo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom. Razvoj naselja Sedlarjevo mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja.
(9) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja več vinogradniških območij (Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela), na katerih se je razvil vzorec gradnje zidanic v povezavi z objekti za občasno bivanje. V teh vzorcih se mestoma pojavljajo tudi večje samostojne kmetije, gre pa predvsem za vzorec slemenske gradnje.
(10) Specifika Občine Podčetrtek in celotne regije oziroma Kozjanskega so obsežna območja razpršene poselitve, kamor se prvenstveno usmerjajo dejavnosti, vezane na naravne vire (vinogradništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in drugo).
2.3.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
14. člen 
(1) Poglavitna prometna žila v občini poteka iz celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam.
(2) Ker občina meji na Republiko Hrvaško, je v občini cestni mednarodni mejni prehod.
(3) Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in izven občine so lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži, je le-ta v pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti terena. Bolj ko se dvigujemo v gričevnat svet pa postajajo ceste vse bolj ozke in makadamske. Asfaltiranih poti v občini je 60%, od vseh cest je približno 65% potrebnih obnove.
(4) V lasti občine je 186 km lokalnih in javnih poti. V občini je samo eno organizirano parkirišče javnega značaja (v občinski lasti), in sicer v naselju Podčetrtek. Drugje se parkiranje rešuje individualno.
(5) Večja avtobusna postaja, ki povezuje vse dostopne kraje v občini, se nahaja v Podčetrtku. Od tu je tudi izhodišče rednih zvez s Celjem, enkrat dnevno pa pelje avtobus tudi proti Mariboru. Kljub temu je v občini še kar nekaj krajev (polovica), ki nimajo avtobusne postaje.
(6) Skozi občino poteka tudi železniški promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno.
2.3.4. Druga pomembna območja
15. člen 
(1) Kozjanski park (regijski park) predstavlja območje prepoznanih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora v južni polovici Občine Podčetrtek.
(2) Tako je razvoj južnega dela občine pogojen s smernicami načrta upravljanja tega regijskega parka, v katerem so določene varstvene in razvojne usmeritve, način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb lokalnega prebivalstva.
(3) Z vidika varstva narave se na območju zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo naravnih vrednot, in zavarovano območje narave ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje in ohranjanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
(4) Razvoj območja občine, ki se nahaja v Kozjanskem parku, je tako že izredno dobro in podrobno določen na nacionalnem nivoju z vidika varstva okolja in prostora. Razvojni vidik pa Občina Podčetrtek uresničuje skladno z upoštevanjem paradigem načrta upravljanja in v dogovoru z upravljavcem regijskega parka.
(5) V Občini Podčetrtek leži tudi del Vonarskega jezera, ki se sicer v večjem delu nahaja v sosednji Občini Rogaška Slatina. Nekdaj turistično privlačno jezero je danes izpraznjeno, vendar pa se za njegovo območje pripravljajo novi izvedbeni prostorski akti, na podlagi katerih bo uresničena nova vizija turističnega razvoja Vonarskega jezera. Jezero naj bi se ponovno napolnilo, nove vodne površine pa se bodo vključile v turistično ponudbo tako Rogaške Slatine kot Podčetrtka. Občina Podčetrtek tako s sosednjo Rogaško Slatino intenzivno sodeluje pri razvoju novega turističnega območja.
(6) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja tudi nekaj nahajališč mineralnih surovin. Pri izkoriščanju mineralnih surovin se stremi k optimizaciji izkoriščanja in postopnem zapiranju manjših površinskih kopov in sanaciji nelegalnih kopov. Nove površinske kope se odpira le v primeru, če nastopi večje povečanje potreb pri samooskrbi z mineralnimi surovinami. Zaradi občutljivega naravnega okolja Občine Podčetrtek se površinske kope in nelegalne kope praviloma sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali v sekundarni biotop.
2.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
2.4.1. Prometna infrastruktura
16. člen 
A) Cestno omrežje. 
(1) Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij ter povezanost in razvoj prometnih vozlišč se razvija predvsem z namenom zagotavljanja dobre prometne povezanosti naselij v Občini Podčetrtek, skladnega razvoja območja občine in z namenom povezovanja občine s širšim regionalnim, državnim ter meddržavnim prostorom. Prometno omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse vrste prometa.
(2) Glavna prometna os in povezava Občine Podčetrtek z regijo ostaja glavna regionalna cesta, ki poteka iz severa proti jugu občine oziroma iz celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice: skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam.
(3) Ostale ceste, ki povezujejo naselja v ali izven občine, so lokalnega značaja in predstavljajo dovolj razvito cestno omrežje, ki pa je potrebno prvenstveno sanacije in obnove, saj so odseki cest zaradi plazovitosti terena v občini mestoma v slabšem stanju. Tako ima obnova cestnega omrežja prednost pred njegovim nadaljnjim razvojem. Obnovljene prometne povezave omogočajo kvalitetnejši in hitrejši dostop do oskrbe in drugih dejavnosti.
(4) Na cestno omrežje se veže obstoječ mednarodni mejni prehod, ki je dobro vključen v širšo prometno mrežo.
(5) Na obstoječem cestnem državnem omrežju niso načrtovani nobenih večji posegi.
(6) Večji poudarek se nameni prometni ureditvi občinskega središča, pri čemer je potrebno v naselje Podčetrtek umestiti večja območja parkirnih površin (v povezavi s turistično dejavnostjo v naselju), urediti je potrebno peš povezave med trškim jedrom in turističnim zaledjem, peš promenado od trškega jedra do kompleksa Term Olimia in v nadaljevanju do območja termalnega parka Aqualuna, urediti območje postajališča javnega potniškega prometa in podobno.
(7) Posebno skrb se nameni dobrim prometnim povezavam z javnim potniškim prometom med naselji v občini in med večjimi urbanimi naselji na regionalnem območju (Celje, Krško). Z vidika prometne politike je potrebno prioritetno doseganje mobilnosti uporabnikov storitev v celovit sistem javnega potniškega prometa, katerega cenovna atraktivnost in kakovost storitev bo spodbudila preusmeritev potnikov iz osebnega v javni potniški promet. Dober sistem javnega linijskega avtobusnega in železniškega potniškega prometa je iz več razlogov (vsaj socialnih, ekoloških in gospodarskih) v javnem interesu. Občina Podčetrtek tudi v prihodnje skrbi za občinske transportne infrastrukture (lokalne ceste, kolesarske steze, parkirna mesta …), sodeluje z državno upravo pri izobraževanju uporabnikov lokalne transportne infrastrukture, razvoju učinkovitega sistema javnega potniškega prometa in razvoju con za gospodarsko dejavnost, ki morajo biti ustrezno priključene na transportni sistem. Poleg navedenih ukrepov bo Občina Podčetrtek smiselno upoštevala izhodišča, cilje in ukrepe za doseganje ciljev prometne politike, ki so navedeni v Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije.
B) Železniško omrežje. 
(1) Skozi občino poteka železniški promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno, ki pa je v nasprotju s cestnim omrežjem slabo izkoriščena, kar je trenutna značilnost celotnega državnega železniškega omrežja.
(2) Vsekakor je prezentacija, komercializacija in razvoj železniškega prometa tudi v občinskem interesu; železniški sistem bi bilo potrebno navezati na turistično ponudbo občine. Železnica ima potencial tudi pri transportu surovin oziroma produktov gospodarske cone naselja Imeno, ki se razvija v smislu večanja proizvodno obrtnih površin osrednjega in južnega dela občine, in pri transportu, povezanem z gospodarsko cono v Pristavi pri Mestinju.
C) Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti. 
(1) Ugodne prostorske razvojne možnosti se kažejo za umestitev kolesarskega omrežja. V funkcionalnem smislu je že oblikovano, fizično pa poteka po že obstoječih cestah. Na lokalnih cestah, ki niso obremenjene z motornim prometom, se te poti zgolj označijo. Ob regionalnih cestah pa je možno speljati ločena vozišča, saj prostor to v večini primerov omogoča. Kolesarsko omrežje se dopolni z novimi kolesarskimi potmi. Ob kolesarskih poteh je možno razvijati tudi pešpoti, oba sistema pa se navezujeta na nove in predvidene tematske poti (poti naravne in kulturne dediščine, učne poti, t.i. vinske ceste in podobno). S kolesarskimi in pešpotmi se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj, pri njihove umeščanju pa se skrbi za varnost pešcev in pohodnikov.
(2) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljajo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.
D) Zračni promet. 
(1) Preko območja Občine Podčetrtek potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati relevantno zakonodajo, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet.
(2) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja vzletišče Imeno – Podčetrtek (na Imenskem polju, 3 km južno od Zdravilišča Terme Olimia in Podčetrtka), ki je vpisano pod št. 34 v vpisnik vzletišč Republike Slovenije. Ker se letalska dejavnost na območju občine ohranja in razvija, se za vzletišče zagotovi zaščita območja, potrebnega za varno obratovanje.
2.4.2. Telekomunikacijska omrežja
17. člen 
(1) Telefonske priključke ima 956 stanovanj, kar je več kot polovica. Kabelsko TV ima le 107 stanovanj, kar je 7,7%.
(2) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo razvoj novih dejavnosti.
(3) Za vse predvidene širitve je potrebno načrtovati novo ali pa razširitev obstoječega telekomunikacijsko omrežja.
(4) Z razvojem telekomunikacijskega omrežja v Občini Podčetrtek, ki ga tvorijo satelitska, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiofuzijo in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe. Telekomunikacijsko omrežje predstavlja velik potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma dela na daljavo na podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako, da bo pokritost območja občine s telekomunikacijskim omrežjem enakomerna.
(5) Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko opremljenost prioritetno zagotavlja na območjih strnjene grajene strukture in v izobraževalnih ustanovah. Tudi ponudba in priklop na omrežje kabelske televizije se prioritetno omogoči na območjih strnjene grajene strukture.
(6) Pri novih posegih v prostor, tj. pri umeščanju novih tras telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in nove trase načrtovati v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.
(7) Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi.
2.4.3. Energetika
18. člen 
A) Energetski sistem. 
(1) Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute.
(2) Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali zmanjševanju emisij nevarnih plinov.
(3) Spodbuja se raba obnovljivih virov energije.
(4) Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se pri vodih za distribucijo električne energije daje prednost njihovi kabelski izvedbi.
(5) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, če tako prepisuje zakon. Pri študiji izvedljivosti se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo ter toplotne črpalke.
B) Elektroenergetski sistem. 
(1) Na energetsko omrežje je priključenih 1.370 stanovanj, kar je 98% vseh stanovanj v občini.
(2) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati prenosne elektroenergetske objekte in koridorje, ki potekajo na območju Občine Podčetrtek ter vso relevantno zakonodajo.
(3) Preko območja občine poteka obstoječ daljnovod (DV) 1x400 kV Maribor–Krško odsek Mihovce–Krško z oznako D-410. Na območju občine je predviden nov daljnovod (DV) 2x400 kV Mihovce–Krško z oznako D-426.
(4) Širina elektroenergetskega koridorja navedenih daljnovodov znaša 80 m za napetostni nivo 400 kV (40 m levo in 40 m desno od osi DV). Za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljalca. Za vse objekte, ki so skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) označeni z » – «, je gradnja (tudi stanovanjskih objektov) v varovalnem pasu daljnovodov prepovedana. Enako velja tudi za gradnjo objektov v območju (načrtovanih) poslovnih con.
(5) Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.
(6) Izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(7) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je poleg visokonapetostnih prenosnih daljnovodov potrebno upoštevati tudi koridorje obstoječih in predvidenih 20 kV daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV, in sicer kot omejitvene faktorje pri umestitvi novih objektov. Varovalni koridor 20 kV daljnovodov znaša 10 m na vsako stran osi daljnovoda in pripadajoče transformatorske postaje.
(8) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je treba upoštevati: REDOS 2040 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje d. d.: Rogaška–Šentjur–Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013, Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt drugi odstavek 47. člena (Uradni list RS, št. 33/07 in nasl.) in Zakon o graditvi objektov ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07 in nasl.).
(9) Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje, d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju.
(10) V I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem, sodijo strnjena naselja in vse ostale oblike strnjene grajene strukture (vasi, zaselki in nova jedra), kjer gre za obstoječa ali predvidena stanovanja, okrepčevalnice, turistične objekte, namenjene bivanju in rekreaciji, objekte vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstva, igrišča in javne parke, javne zelene in rekreacijske površine, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
(11) V I. območje sodijo tudi območja izven naselij, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju.
(12) II. območje, kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem, sodijo območja načrtovanih gospodarskih con v Pristavi pri Mestinju in v Imenem.
C) Javna razsvetljava. 
Javna razsvetljava je urejena v naseljih Podčetrtek, Imeno, Pristava pri Mestinju, Olimje, Sedlarjevo. Nova javna razsvetljava se uredi v območju ostale strnjene gradnje.
D) Plinovodni sistem. 
Občino prečka obstoječ prenosni plinovod M4, od M2 v km 8+098-MRP Krško (premer 400 mm, tlak 50 bar). Skozi območje občine poteka tudi načrtovan mednarodni prenosni plinovod M9, Dolga vas–Opatje selo. Pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu plinovoda (2x65 m) in posebne pogoje v najožjem pasu (2x5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega upravljalca plinovodnega omrežja.
2.4.4. Komunalno in vodno gospodarstvo
19. člen 
A) Oskrba z vodo. 
(1) Predvidena območja v katerih se predvideva razvoj poselitve znotraj naselij, s poudarkom na Podčetrtku, Imenem, Olimju in Pristavi pri Mestinju, so v celoti oskrbovana s pitno vodo.
(2) Za nova poselitvena območja, v katera se bo usmerjala poselitev, ali za širitve obstoječih naselij je potrebna razširitev obstoječega ali izgradnja novega primarnega in sekundarnega vodovodnega razvodnega omrežja, ki je v Občini Podčetrtek mogoča, zagotavljati pa mora tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
(3) V srednjeročnem načrtu je načrtovana zamenjava dotrajanih in salonitnih cevovodov ter zamenjava dotrajanih sekundarnih cevovodov.
(4) Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in podobno.
(5) Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Izrabo kmetijskih zemljišč na območju vodnih virov se prilagodi varstvenim režimom, izraba pa se izvaja skladno z gnojilnimi načrti.
B) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode. 
(1) Za vsa obstoječa in nova predvidena območja strnjene grajene strukture (naselja, širitve naselij, gospodarske cone, turistična območja in podobno) se predvidi izgradnja kolektorjev in sekundarne kanalizacije ter posameznih ali skupnih čistilnih naprav. Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se območja novih pozidav ustrezno komunalno opremi.
(2) Javno kanalizacijsko omrežje v občini se zgradi v ločenem sistemu (ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod). Kanalizacijsko omrežje mora biti zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, v kolikor ta obstaja, oziroma morajo zagotoviti priključek takoj, ko je to mogoče.
(3) Za vse predvidene širitve na območju naselja Podčetrtek v povezavi z njegovim turističnim delom se predvidi razširitev čistilne naprave Podčetrtek. Podčetrtek je tudi območje, na katerem se odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode uredi prednostno.
(4) Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v nepropustne greznice na izpraznjevanje ali v male komunalne čistilne naprave.
(5) Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko vodo se na urbaniziranih območjih čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, s čimer se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztekom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki ipd.). Padavinske vode je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.
(6) Zaledne vode se površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika.
(7) Tehnološke vode se pred izpustom v javni kanal očistijo do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi.
(8) Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnica, gnojevka) se odvajajo v vodotesne jame na izpraznjevanje.
C) Ravnanje z odpadki. 
(1) Pri odvozu odpadkov v Občini Podčetrtek je potrebno upoštevati program ravnanja z odpadki v občini. V občini je že vpeljan nov sistem zbiranja odpadkov v individualnih posodah za zbiranje. Na novo bo potrebno organizirati posebno ravnanje z biološkimi odpadki ter odlaganje le-teh izvajati na ustrezni kompostarni, predvidoma izven občine. Odlagališče Tuncovec (Občina Rogaška Slatina) ostaja še nadalje v vlogi odlagališča za komunalne odpadke celotne Občine Podčetrtek. Ob tem je potrebno v občini nameniti prostor za nov zbirni center kosovnih odpadkov v približni velikosti do 1.000 m2 oziroma za pribl. 10 kontejnerjev. Tak zbirni center se smiselno umesti v povezavi z enim od novih proizvodno obrtnih območij občine.
(2) V vseh strnjenih naseljih v občini se predvidi prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij.
(3) V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališč in drugih starih bremen.
(4) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov ali t.i. »črna oziroma divja odlagališča«, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira.
(5) Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko koristi tudi izraba biomase.
2.4.5. Skupna določila za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih ohranjanja narave in območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
20. člen 
(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro lokalnega pomena se na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje lastnosti zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje:
– v primeru obstoja alternativnih možnosti se prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši,
– posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena,
– posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih Natura 2000 je potrebno upoštevati naslednje:
– v čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– v čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– v čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– v čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena,
– pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši,
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako: da se živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(4) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje:
– pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta (locirati večje objekte infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur),
– v največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen),
– posebno pozornost je potrebno posvetiti lociranju baznih postaj mobilne telefonije, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na dediščino in njeno prostorsko pojavnost,
– posegi v prostor se načrtujejo tako, da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost),
– zahtevni infrastrukturni vodi naj se načrtujejo s celovitimi prostorskimi dokumenti (občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti),
– antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza,
– objekte in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v primerih, ki izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene in so skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine,
– v poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine,
– prosto stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive,
– vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti izkoriščanja vode za pogon obnovljenih tehniških kulturnih spomenikov (npr. žag in mlinov),
– pri načrtovanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izhodiščno načelo pri rabi prostora v varovanih območjih arheoloških najdišč je ohranjanje podzemnih struktur v neokrnjeni obliki,
– izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so bila kot stavbna zemljišča že določena v veljavnem prostorskem planu občine, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo,
– obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave podrobnega izvedbenega prostorskega akta.
2.5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
21. člen 
(1) Po registru prostorskih enot (RPE) se v Občini Podčetrtek nahaja 26 območij naselij: Brezovec pri Polju, Cmereška Gorca, Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska Gorca, Jerčin, Lastnič, Nezbiše, Olimje, Pecelj, Podčetrtek, Polje ob Sotli, Prelasko, Pristava pri Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Roginska Gorca, Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Sodna vas, Sv., Ema, Verače, Vidovica, Virštanj in Vonarje.
(2) Na območju občine so v OPN določena okvirna območja naselij (tabela 1):
tabela 1 
naselje po RPE
poselitveno območje
naselje po OPN
območje naselja po OPN
Brezovec pri Polju
/
/
/
/
Cmereška Gorca
/
/
/
/
Golobinjek ob Sotli
/
/
/
/
Gostinca
/
/
/
/
Imeno
/
Imeno
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Imeno – ON1
Imenska Gorca
/
/
/
/
Jerčin
/
/
/
/
Lastnič
/
/
/
/
Nezbiše
/
Nezbiše
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Nezbiše – ON2
Olimje
/
Olimje
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Olimje – ON3
Pecelj
/
/
/
/
Podčetrtek
/
Podčetrtek
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Podčetrtek – ON4
Polje ob Sotli
/
Polje ob Sotli
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Polje ob Sotli – ON5
Prelasko
/
/
/
/
Pristava pri Lesičnem
/
/
/
/
Pristava pri Mestinju
/
Pristava pri Mestinju
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Pristava pri Mestinju – ON6
Roginska Gorca
/
Roginska Gorca
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Roginska Gorca – ON7
Rudnica
/
/
/
/
Sedlarjevo
/
Sedlarjevo
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Sedlarjevo – ON8
Sela
/
/
/
/
Sodna vas
/
/
/
/
Sv. Ema
/
Sv. Ema
okvirno območje naselja
okvirno območje naselja Sv. Ema – ON9
Verače
/
/
/
/
Vidovica
/
/
/
/
Virštanj
/
/
/
/
Vonarje
/
/
/
/
(3) Na območju občine so v OPN določena okvirna območja naselij, kot izhaja iz zgornje tabele:
ON1 Imeno
ON2 Nezbiše
ON3 Olimje
ON4 Podčetrtek
ON5 Polje ob Sotli
ON6 Pristava pri Mestinju
ON7 Roginska Gorca
ON8 Sedlarjevo
ON9 Sv. Ema
2.6. Okvirna območja razpršene poselitve
22. člen 
(1) Na območju Občine Podčetrtek je izven strnjenih naselij poselitev prepoznana pretežno kot avtohtona oblika razpršene poselitve, in sicer kot samotne kmetije v celkih (kot celek se smatra kultivirano zemljišče, navadno iztrgano gozdu, ki obdaja kmetijo), kot razložene kmetije in druge stavbe ali kot poseben tip poselitve vinogradniških območij.
(2) Na območju občine so v OPN določena okvirna območja razpršene poselitve:
RP1 območje avtohtone razpršene poselitve – samotne kmetije v celkih,
RP2 območje avtohtone razpršene poselitve – razložene kmetije in druge stavbe,
RP3 območje avtohtone razpršene poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo.
(3) RP1 območje avtohtone razpršene poselitve – samotne kmetije v celkih
Samotne kmetije v celkih se pojavljajo na višjih nadmorskih višinah zahodnega dela občine (gozdnato območje od Podčetrtka proti Olimju do Rudnice) in predstavljajo skupine objektov, ki v gospodarskem smislu oblikujejo samostojno celoto. Praviloma se razprostira okrog samotne kmetije pripadajoče zemljišče v celku in šele v dokajšnji oddaljenosti stoji sosednja domačija. Stanovanjska hiša, hlev in skedenj so praviloma grajeni tesno drug ob drugem. Ostala gospodarska poslopja, ki so namenjena potrebam racionalne organizacije dela, pa lahko ležijo tudi raztreseno.
(4) RP2 območje avtohtone razpršene poselitve – razložene kmetije in druge stavbe
Razpršena poselitev razloženih kmetij in drugih stavb se pojavlja v obliki večjih ali manjših skupin ločenih objektov, kot so kmetije (domačij) ter posamezne stanovanjske stavbe, in se nahaja pretežno na ravninskih in gričevnatih območjih v odprtem prostoru osrednjega in vzhodnega dela občine.
(5) RP3 območje avtohtone razpršene poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo
Poseben tip poselitve občine, ki je vezan na kmetijsko pridelavo (vinogradništvo) se nahaja na več vinogradniških območij, na katerih se je razvil vzorec gradnje zidanic v povezavi z objekti za občasno bivanje. V teh vzorcih se mestoma pojavljajo tudi večje samostojne kmetije, gre pa predvsem za vzorec slemenske gradnje. Ta območja so prvenstveno naslednja: Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela.
2.7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.7.1. Razvoj naselij
23. člen 
(1) Usmeritve za razvoj poselitve so določene glede razvoja naselij (notranji razvoj, prenova, širitev naselij), razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve ter glede urbanističnega oblikovanja naselij za:
– okvirna območja naselij in
– okvirna območja razpršene poselitve.
(2) Skladno z zasnovo prostorskega razvoja občine in načrtovanim omrežjem naselij, se določijo okvirna območja in usmeritve za naslednja strnjena naselja, za katera so v nadaljevanju podane usmeritve za razvoj:
ON1 Imeno
ON2 Nezbiše
ON3 Olimje
ON4 Podčetrtek
ON5 Polje ob Sotli
ON6 Pristava pri Mestinju
ON7 Roginska Gorca
ON8 Sedlarjevo
ON9 Sv. Ema
(3) ON1 Imeno:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »drugo stopnjo«
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, proizvodno obrtne dejavnosti, oskrbe in centralnih dejavnosti,
– naselje se razvija s širitvami, ki predstavljajo v obcestnem pasu zapolnitve z namenom vzpostavitve urbanistične strukture obcestnega naselja, ter z večjimi širitvami v osrednjem vzhodnem delu naselja z namenom krepitve centralnega dela naselja,
– razvoj proizvodno obrtnih dejavnosti večjega obsega se zagotavlja v južnem delu naselja v skupni gospodarski coni, ki obsega obstoječe gospodarske dejavnosti ter nove površine za njihovo širitev vzhodno od glavne ceste.
(4) ON2 Nezbiše:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij ter nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture,
– naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani.
(5) ON3 Olimje:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj turizma, stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti,
– razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial,
– naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani,
– v osrednjem delu naselja se kot njegova dominanta ohranja samostan.
(6) ON4 Podčetrtek:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »prvo stopnjo«,
– v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, storitvene in obrtne dejavnosti, oskrbe in centralne dejavnosti v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti,
– razvoj trškega jedra mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju trškega jedra se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial,
– trško jedro naselja se prvenstveno prenavlja, zahodno od njega se naselje širi za potrebe stanovanjske gradnje, športno rekreacijske površine naselja se zagotavljajo vzhodno od trškega jedra, turistični in obrtno storitveni ter gospodarski razvoj se zagotavlja ob »zeleni hrbtenici« in sicer tako, da se v južnem delu (pri centru naselja) s širitvami zagotavljajo površine za oskrbne, storitvene, trgovske, gostinske in tudi turistične dejavnosti, v osrednjem delu (na območju Term) se s širitvami zagotavljajo površine za turizem, v severnem delu (na območju Aqualune in ob glavni cesti) pa se prav tako s širitvami zagotavljajo površine za turizem, gostinstvo in podobno,
– s širitvami naselja se zagotovijo pogoji za njegovo večjo konkurenčnost v turistično zdraviliški regiji in širšem nacionalnem prostoru.
(7) ON5 Polje ob Sotli:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti,
– razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial,
– naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani, prav tako se v naselje vključijo proste površine (kot njegova širitev) med vzhodnim in zahodnim delom naselja.
(8) ON6 Pristava pri Mestinju:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »drugo stopnjo«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, proizvodno obrtne dejavnosti, oskrbe in centralnih dejavnosti,
– naselje se razvija s širitvami, ki predstavljajo v obcestnem pasu zapolnitve z namenom vzpostavitve urbanistične strukture obcestnega naselja, ter z večjimi širitvami ob prometnici, ki se glavni cesti priključuje iz vzhodna z namenom zapolnitve prostih površin med posameznimi stavbami ob cesti,
– razvoj proizvodno obrtnih dejavnosti večjega obsega se zagotavlja v južnem delu naselja v skupni gospodarski coni, ki obsega obstoječe gospodarske dejavnosti ter nove površine za njihovo širitev zahodno od glavne ceste,
– razvoj centralnih dejavnosti se zagotavlja na obstoječem območju v južnem delu naselja (vzhodno od glavne ceste) ter s širitvami teh površin proti severu.
(9) ON7 Roginska Gorca:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij in nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture,
– naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z zaokrožitvijo naselja tako, da se zapolnijo površine med obstoječo grajeno strukturo.
(10) ON8 Sedlarjevo:
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti,
– razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial,
– naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani.
(11) ON9 Sv. Ema
– v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«,
– v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij v vzhodnem delu, ter nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture,
– naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z zaokrožitvijo naselja tako, da se zapolnijo površine med obstoječo grajeno strukturo, v južnem delu zahodnega zaselka (med cesto in železnico) pa tudi s postopnimi širitvami naselja.
(12) Pri načrtovanju razvoja in območij za širitev vseh naselij od ON1 do ON9 je potrebno upoštevati tudi:
– omejitvene faktorje, kot so naravnogeografske danosti in varstveni režimi na območju širitev,
– prepoznane kvalitete obstoječih naselij na robovih predvidenih širitev,
– varovane enote kulturne dediščine v naseljih,
– prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine ter zavarovanih območij narave, naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, varstva gozdov in kmetijskih zemljišč, varstva vodnih virov in podobo manj pomembna,
– vzpodbujanje notranjega razvoja zlasti s kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov,
– tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine,
– poselitev naj se izogne že znanim registriranim arheološkim najdiščem; v robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav.
2.7.2. Razvoj dejavnosti po naseljih
24. člen 
(1) ON1 Imeno:
– v naselje se poleg nove stanovanjske gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno oskrbe in centralne dejavnosti,
– naselje predstavlja potencial za umestitev večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine.
(2) ON2 Nezbiše:
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti, zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture.
(3) ON3 Olimje:
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti,
– dejavnosti v naselju morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja,
– naselje ima potencial v razvoju turistične ponudbe (nastanitve v penzionih, gostinstvo, info točke), promociji kulturne dediščine (muzeji, razstavne sobe, promocija tipične arhitekture, promocija kulturnih spomenikov, prireditve), v razvoju kulturnih in umetniških dejavnosti (koncerti, slikarske in druge umetniške delavnice), v procesu osnovnega izobraževanja (šole v naravi, šolski izleti iz šol širše regije), dopolnitvi turistične ponudbe sosednjih zdraviliških krajev (povezave s temami v Podčetrtku in Rogaški Slatini) in drugo,
– zaradi izrazite turistične usmerjenosti naselja se v njegovo območje usmerjajo dodatne turistične vsebine, ki bogatijo zdraviliško termalno ponudbo občine.
(4) ON4 Podčetrtek:
– v naselju se skrbi za zadosten stanovanjski fond, razvija storitvene in obrtne dejavnosti in delovna mesta, vse našteto pa v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti najvišje kakovosti,
– trško jedro naselja se z vzpostavitvijo t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna,
– dejavnosti v trškem jedru naselja morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja,
– zaradi izrazite turistične usmerjenosti naselja se v njegovo območje usmerjajo dodatne turistične vsebine, ki bogatijo zdraviliško termalno ponudbo občine.
(5) ON5 Polje ob Sotli:
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti,
– dejavnosti v naselju morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja.
(6) ON6 Pristava pri Mestinju:
– v naselje se poleg nove stanovanjske gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno oskrbe in centralne dejavnosti,
– naselje predstavlja potencial za umestitev večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine.
(7) ON7 Roginska Gorca:
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti, zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture.
(8) ON8 Sedlarjevo:
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti,
– dejavnosti v naselju morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja.
(9) ON9 Sv. Ema:
– v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture.
2.7.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje
25. člen 
(1) Na območju Občine Podčetrtek niso predvidena območja sanacije razpršene gradnje na način njene vključitve v naselje, na način opredelitve novega naselja ali na način opredelitve posebnega zaključenega območja poselitve.
(2) Za posamezne objekte razpršene gradnje v občini – večji meri gre za stanovanjske objekte v odprtem prostoru, ki so nastali v zadnjih 30-letih, in nimajo neposredne povezave s kmetijsko pridelavo, ter stojijo izven stavbnih zemljišč – ni predvidena druga sanacija, razen komunalne in vizualne sanacije (ozelenitve).
2.7.4. Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
26. člen 
(1) RP1 območje avtohtone razpršene poselitve – samotne kmetije v celkih
Samotne kmetije v celkih na gozdnatem območju od Podčetrtka proti Olimju do Rudnice so najbolje ohranjen vzorec avtohtone razpršene poselitve v občini. Ta vzorec se zato še posebej skrbno ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno / spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja mora skladno z določili prvega odstavka točke 1.1.3 SPRS ustvarjati predvsem prepoznaven red v prostoru. Pri njenem urejanju se upošteva velikost in razporeditev stavb ter izoblikovanost. Poseljene površine in njihovo urejanje se opredeli glede na značilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa na osnovi analize lokacije in lege, krajinskih značilnosti, strukture, členjenosti, funkcij stavbnih enot in stavbne tipologije. Nova gradnja naj dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in zaposlitvene možnosti. V ta del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij, izjemoma pa tudi gradnja, ki neposredno služi turistični dejavnosti.
(2) RP2 območje avtohtone razpršene poselitve – razložene kmetije in druge stavbe
Razložena poselitev razloženih kmetij in drugih stavb v obliki večjih ali manjših skupin objektov – ločenih kmetij (domačij) in stanovanjskih stavb – pretežno na ravninskih in gričevnatih območjih v odprtem prostoru osrednjega in vzhodnega dela občine se razvija tako, da se nova gradnja načrtuje v naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma območij Natura 2000). Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine. Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves. Pri načrtovanju stavnih zemljišč naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode.
(3) RP3 območje avtohtone razpršene poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo
Poseben tip poselitve občine, vezan na kmetijsko pridelavo (vinogradništvo) na vinogradniških območjih (Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela) se ne razvija v smislu širitev na nova območja, pač pa se zgolj gosti v okviru obstoječe grajene strukture, skladno z lokalno prepoznano tipologijo gradnje (npr. slemenska pozidava). Zaradi prepleta različnih tipov gradnje (zidanice, stanovanjske hiše, vikendi), predvsem pa zaradi vizualne degradacije in nezadostno izkoriščene ali pa nezadovoljive komunalne opreme, se za ta območja načrtuje oblikovna in komunalna sanacija, s katero bo mogoča racionalnejša izraba prostora, prenova stavbnega fonda, umestitev javnih površin, zadostna opremljenost, predvsem pa ekonomična izraba javne gospodarske infrastrukture in zmanjšanje vizualne degradacije z oblikovno sanacijo.
2.7.5. Urbanistično oblikovanje naselij
27. člen 
(1) ON1 Imeno:
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo oziroma obcestna pozidava ob glavni komunikaciji (cesti). Ob tej komunikaciji se umeščajo posamezne v gruče razporejene individualne prostostoječe stanovanjske stavbe s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami, in sicer tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov. V osrednjem delu naselja, ob prometnici, ki se od glavne ceste odcepi proti vzhodu, se poselitev formira v gručasto jedro. Gospodarska cona se umesti v južni del naselja, na širše območje že obstoječih poslovno gospodarskih dejavnosti. Cona se omeji s cesto in železnico.
(2) ON2 Nezbiše:
Urbanistično oblikovanje naselja mora upoštevati značilnosti obstoječega strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo. Naselje sestavljata dva manjša zaselka, med katerima naj se ohrani prekinitev. Obstoječa zazidava naj se gosti tako, da se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi v gruče razporejenimi individualnimi prostostoječimi stanovanjskimi stavbami s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami.
(3) ON3 Olimje:
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo. Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina, je potrebno upoštevati:
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino,
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves,
– ohranjati je potrebno robove naselja in njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.),
– upoštevati je potrebno tradicionalne strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi).
(4) ON4 Podčetrtek:
Usmeritve za razvoj poselitve v naselju Podčetrtek temeljijo na naslednjih izhodiščih urbanističnega načrta tega naselja.Naselje Podčetrtek je kot občinsko središče opremljeno z vsemi potrebnimi funkcijami vodilnega naselja. Zavzema osrednji prostor trškega obcestnega jedra z zametki širitve na jugu. V bližini naselja se nahaja kompleks Term Olimia ter še višje proti severu vodni park. Nova razvojna pola sta trenutno funkcijsko in urbanistično ločena od naselja, vendar pa zaradi svoje velikosti izredno vplivata na razvoj širše okolice in s tem tudi naselja Podčetrtek. Tako zaenkrat vse tri enote – naselje Podčetrtek, Terme Olimia in vodni park – delujejo nepovezano ter urbanistično neusklajeno. Hkrati pa je okolica zadnjih dveh morfološko izredno slabo vključena. Ravno zaradi tega je potrebno vsa ta območja povezati v enovit urbanistični organizem, ki mora delovati usklajeno in povezano. Pri tem pa sta, kot dopolnitev obstoječega, povsem na novo umeščena območje promenade ter območje družinskih penzionov, ki s svojimi vsebinami zaključujeta in zaokrožujeta urbano celoto. Tako razvoj celotnega organizma temelji na vodi in sicer na eni strani termalni ter na drugi rečni z reko Sotlo. S tega vrednostnega izhodišča lahko to celoto imenujemo Aquapolis. Aquapolis Podčetrtek je zasnovan na hrbtenici, ki poteka od vodnega parka mimo Term Olimia vse do starega trškega jedra. Hrbtenico sestavlja preplet komunikacij, ki funkcijsko povezuje posamezne dele.
A) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
(1) Območje trškega jedra z obcestno pozidavo: Celoten Aquapolis je morfološko razdeljen na več delov. Osrednji del predstavlja staro trško jedro z obcestno pozidavo. V osrednjem delu trškega jedra so že prisotne centralne dejavnosti, kamor se tudi v bodoče umeščajo nove. Nove gradnje je možno umeščati z gostitvijo obcestne pozidave. Poleg tega pa je predvidena manjša zaokrožitev naselja na vzhodnem robu v neposredni bližini osnovne šole, sanacija razpršene gradnje na zahodnem robu naselja ter zgostitev proti območju z večstanovanjskimi bloki na JZ delu naselja.
(2) Območje promenade: Povsem novo morfologijo se uvaja na območje, imenovano promenada. Os razvoja predstavlja del hrbtenice, oblikovane kot promenada, ob kateri se na obeh straneh vrstijo razni objekti. Namembnost objektov je poslovna in sicer s poudarkom na prepletu turističnih in storitvenih dejavnosti. To območje mora biti tako arhitekturno kot urbanistično izredno kvalitetno zasnovano.
(3) Območje term: Kompleks term predstavlja preplet hotelov, bazenov, penzionov in bungalovov. Po novem zajema tudi območje med državno cesto in železnico, kamor se lahko umestijo parkirne površine. S tem se sprostijo današnje parkirne površine znotraj termalnega kompleksa, ki se lahko tako dogradi z novimi objekti. Predvidena je tudi manjša širitev na zahodnem robu.
(4) Območje vodnega parka: Na severnem delu Aquapolisa je morfološko že izoblikovan kompleks bazenov ter kompleks kampa, medtem ko se kompleks družinskih penzionov šele nakazuje. Vse tri morfološke enote je potrebno dograditi ter kvalitativno nadgraditi. Območje bazenskega kompleksa je smiselno širiti proti severu med Sotlo in železnico, parkirna mesta pa je smiselno prestaviti iz sedanjega območja proti državni cesti. Območje kampa je potrebno predvsem prenoviti, na jugu pa je možna tudi manjša dogradnja. Največ pozornosti potrebuje območje zasebnih penzionov, kjer so izredno velike težnje po izgradnji turističnih objektov. To območje lahko predstavlja enega najbolj vitalnih delov predvsem z vidika vključevanja domačinov v turistično ponudbo naselja.
(5) Hrbtenica: Vsa našteta območja glede na funkcijsko raznolikost povezuje hrbtenica. Razdeljena je na tri sklope, ki se tudi urbanistično in arhitekturno med sabo razlikujejo. Ob celotni hrbtenici morata potekati tako pešpot kot kolesarska steza. Le ti se na območju skozi trško jedro prepletata z lokalno cesto, na ostalih dveh odsekih, med promenado in termami ter med termami in vodnim parkom, pa sta speljani ločeno od motoriziranega prometa.
(6) Vstopne točke: Naselje Aquapolis, kot turistično naselje, mora imeti še posebej kvalitetno ter umetelno oblikovane in označene ključne vstopne točke. Na območju hrbtenice se pojavljajo tri. Osrednja vstopna točka K3 se nahaja pri vstopu v trško jedro. Pri njenem oblikovanju naj bo dan poudarek predvsem na zgodovinskem motivu naselja Podčetrtek kot trškega jedra. Druga vstopna točka K2 se nahaja pri vstopu v kompleks Term Olimia. Oblikuje naj se s termalnim motivom. Tretja vstopna točka K1 pa se nahaja pri vstopu v vodni park, kamp in območje zasebnih penzionov. Pri oblikovanju naj izraža vitalnost in vodni element. Za oblikovanje vseh vstopnih točk bi bilo smiselno izvesti javni natečaj.
B) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
(1) Glavno prometno žilo skozi Aquapolis Podčetrtek predstavlja državna cesta. Ob njej je že zgrajen pločnik. V navezavi s hrbtenico pa bi bilo smiselno razmišljati še o izgradnji kolesarske steze. Na tej cesti se predvideva oblikovanje treh vstopnih točk, ki naj bi se praviloma oblikovale kot krožišča, sredica pa bi se namenila za postavitev tematskih motivov. Promet med vodnim parkom in trškim jedrom bi bilo smiselno hitrostno omejiti zaradi zagotavljanja varnosti in omejevanja hrupa. Neposredno ob prometnici pri termah proti železnici je predvidena umestitev osrednjega parkirišča za celoten kompleks Term Olimia.
(2) Lokalno cesto, ki gre skozi trško jedro, je potrebno urediti z dogradnjo kolesarske steze. Predvidena je tudi izgradnja dveh manjši ulic, in sicer za potrebe manjše zapolnitve naselja oziroma zgostitve gradnje na pobočju zahodno od trškega jedra.
(3) Javni potniški promet na območju povezovanja naselja ni oblikovan in za samo trško jedro tudi ni potreben. Je pa predvsem za potrebe komunikacije vzdolž hrbtenice in za turistične potrebe smiselno vzpostaviti javni prevoz, morda kot manjši turistični vlakec ali minibus, ki se smiselno nadaljuje do Olimja.
C) Koncept zelenega sistema
(1) Območje parkovnega gozda: Med trškim jedrom, promenado ter termami se območje obstoječega gozda preoblikuje v parkovni gozd in se ga trajno ohranja kot zeleno bariero med kompleksom term ter trškim jedrom. Vanj se lahko umeščajo pešpoti, urbana oprema ter trim steze.
(2) Prekinitvi: Glavne sklope med sabo ločujeta dve zeleni prekinitvi. Prva je med promenado in termami. S to prekinitvijo se med sabo ločita dva večja kompleksa, hkrati pa se ustvari tudi potrebna prekinitev med sabo različnih urbanih struktur. Ta prekinitev mora prvenstveno ostati zelena, gradnja objektov v njej ni dopustna. Druga prekinitev se nahaja med termami in vodni parkom. Tukaj se nahaja rečni žep Sotle, ki mora ostati neokrnjen. Skozenj je dovoljeno speljati zgolj pešpot s kolesarsko stezo.
D) Koncept prostorskih ureditev s področja varstva okolja
Območje reke Sotle je z vidika varstva voda in narave razpoznano kot naravna vrednota, ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000). Območje urbanističnega načrta se tega območja dotika, zato je potrebno pri stičnih točkah poskrbeti za ohranjanje okolja. Pri varstvu zraka pa je dolgoročno potrebno poskrbeti za tiste vire energije, ki najmanj onesnažujejo.
E) Lokalni energetski koncept
Pri proizvodnji energije za ogrevanje gospodinjstev in turističnih objektov je potrebno dolgoročno zasnovati takšen energetski koncept, ki bi uporabljal obnovljive energije, to je biomaso ali pa toplotno energijo termalne vode. Skozi naselje poteka tudi magistralni plinovod, pri čemer bi bilo smiselno razmišljati o priključitvi nanj.
F) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
Območje je relativno dobro komunalno opremljeno. Potrebno pa bo poskrbeti za dograditev oziroma razširitev komunalne mreže, predvsem na območju sanacije razpršene gradnje, na območju oblikovanja nove promenade ter na območju zasebnih penzionov.
G) Koncept podrobnejše namenske rabe
(1) Celotno območje naselja je razdeljeno na več različnih namenskih rab. Trško jedro z obcestno pozidavo predstavlja osrednje območje in je namenjeno centralnim dejavnostim. Vanj se umeščajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske, in podobne dejavnosti ter bivanje. Na zahodnem robu naselja je predvideno območje sanacije razpršene gradnje, kjer pa so možne zgolj stanovanjske površine namenjene bivanju.
(2) Na območju promenade se na novo oblikujejo površine, ki se lahko namenijo za turizem, nakupovalne centre, športnim aktivnostim ter tistim poslovnim dejavnostim, ki so v navezavi s turizmom ter oskrbo lokalnega prebivalstva.
(3) Območje term je opredeljeno kot posebno območje. Znotraj so površine, ki se lahko namenijo za turizem, in sicer za gradnjo hotelov, bungalovov in drugih objektov za turistično ponudbo in nastanitev. Na vzhodno stran kompleksa med državno cesto in železnico se lahko umestijo tudi športni centri ter parkirišča oziroma garažna hiša.
(4) Na severnem delu naselja so oblikovana tri posebna območja. Na območju današnjega vodnega parka je predvidena širitev tega območja. Vanj se lahko umeščajo vodni kompleksi ter spremljajoče dejavnosti. Na območju kampa je predvidena predvsem sanacija obstoječega stanja z možnostjo razširitve. Posebno območje pa je definirano na zahodni strani državne ceste, in sicer kot območje površin za turizem, kjer se prvenstveno umeščajo zasebni družinski penzioni in hoteli, ki temeljijo na zdraviliškem turizmu.
(5) ON5 Polje ob Sotli:
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo. Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina, je potrebno upoštevati:
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino,
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves,
– ohranjati je potrebno robove naselja in njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.),
– upoštevati je potrebno tradicionalne strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi).
(6) ON6 Pristava pri Mestinju:
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo oziroma obcestna pozidava ob glavni komunikaciji (cesti). Ob tej komunikaciji se umeščajo posamezne v gruče razporejene individualne prostostoječe stanovanjske stavbe s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami, in sicer tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov. Na območju obstoječih centralnih dejavnosti (šola, dom krajanov) se zagotovijo površine za njihov nadaljnji razvoj. Gospodarska cona se umesti na nasprotni strani, med cesto in železnico, tj. v jugo-zahodnem delu naselja. Železnica predstavlja strogo mejo, preko katere se naselje ne širi.
(7) ON7 Roginska Gorca
Urbanistično oblikovanje naselja mora upoštevati značilnosti obstoječega strnjenega naselja z gručasto zasnovo.
(8) ON8 Sedlarjevo
Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo. Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina, je potrebno upoštevati:
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino,
– ohranjati je potrebno kakovostne poglede na dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves,
– ohranjati je potrebno robove naselja in njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.),
– upoštevati je potrebno tradicionalne strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi).
(9) ON9 Sv. Ema
Urbanistično oblikovanje naselja mora upoštevati značilnosti obstoječega naselja, ki ga sestavljata dva zaselka. Za zahodni zaselek (med glavno cesto in železnico) je značilna obcestna pozidava ob glavni komunikaciji (cesti), ki se gosti in širi proti jugu. Zaselek se omeji z glavno cesto na zahodu, železnico na vzhodu in lokalno cesto (proti Vonarskemu jezeru) na jugu. Za vzhodni zaselek je značilna gručasta zasnova, ki se ohranja.
2.8. Usmeritve za razvoj v krajini
2.8.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
28. člen 
Usmeritve so izdelane za razvojna območja za naslednje dejavnosti, ki so vezane na naravne vire:
– kmetijstvo,
– gozdarstvo,
– vode,
– turizem in rekreacija,
– mineralne surovine.
A) Kmetijstvo. 
(1) Velik delež kmetijskih zemljišč v Občini Podčetrtek obsegajo najboljša kmetijska zemljišča (vir: zadnji sprejet prostorski plan občine):
– najboljša kmetijska zemljišča: 24 837 935 m2 (68%),
– druga kmetijska zemljišča: 11 865 935 m2 (32%),
– skupaj kmetijskih zemljišč: 36 703 870 m2 (100%).
(2) Razvojna paradigma kmetijstva v Občini Podčetrtek naj bo sonaravno kmetijstvo, ekološka pridelava in predelava kmetijskih proizvodov, uporaba naravi in okolju prijaznejših načinov kmetovanja (kolobarjenje, naravna gnojila itd.) in podobno.
(3) Kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v ravninsko dno ob Sotli, predvsem v širša območja okoli naselij Pristava pri Mestinju, Nezbiše, Imeno, Golobinjek ob Sotli, Prelasko, Sedlarjevo, Polje ob Sotli in Lastnič, ter v osrednji del, v širša območja naselij Virštanj in Sela.
(4) Na teh območjih se lahko izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijske proizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemer se upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca. Ukrepi za urejanje kmetijskih zemljišč se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih.
(5) Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje v ravninski del se ohranja in veča delež naravnih prvin, predvsem vegetacijske in vodne prvine. Prav tako se upošteva, da nove agrarne operacije ne povzročajo krajinskega in ekosistemskega osiromašenja, ob izvajanju ukrepov za izboljšanje kmetijskih zemljišč pa je potrebno preprečevati tudi pretirano fragmentacijo in nastajanje erozijskih procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.
(6) Reorganizacijo kmetij na podeželju se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer tam, kjer je glede na pridelovalno usmeritev zagotovljena ustrezna koncentracija posesti, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.
(7) Nadalje se kmetijske dejavnosti spodbuja na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, in sicer na območju avtohtone poselitve kmetij v celkih od Podčetrtka proti Olimju in Rudnici, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in tako omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine.
(8) Kmetovanje se ustrezno prilagaja na območjih omejitev varstva podzemnih voda kot virov pitne vode, kjer se omeji in ustrezno tehnološko prilagodi oziroma preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur.
(9) Pri umeščanju nove poselitve, turistične dejavnosti, objektov gospodarske javne infrastrukture ter gospodarskih con se zagotavlja dovolj velik odmik od območij z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom ali pa ustrezne vegetacijske pasove zaradi potencialne nevarnosti onesnaženja tal in s tem zmanjšanja pridelovalnega potenciala.
(10) Na gričevnatem delu Občine Podčetrtek (širša območja naselij Jerčin, Vidovica, Vonarje, Sv. Ema, Roginska Gorca, Cmereška Gorca, Sodna vas, Olimje, Gostinca, Pristava pri Lesičnem, gričevnat del naselij Virštanj in Sela, Imenska Gorca, Verače, Pecelj, Brezovec pri polju, gričevnat del naselja Lastnič) prevladuje mozaični preplet njivskih površin, travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in gozdov, ki daje možnosti pestre kmetijske pridelave različnih kultur, vendar te zaradi naravnih danosti nimajo večjih možnosti intenziviranja kmetijske proizvodnje. Na teh območjih se ohranja mozaičnost vegetacijskega pokrova. Vinogradništvo ima prostorske možnosti nadaljnjega razvoja na gričevnatih sončnih legah, kjer se ohranja in razvija.
(11) Na gričevnatem delu občine se urejajo trajni nasadi. Z novimi trajnimi nasadi pa se ne posega v erozijska, plazljiva, plazovita območja oziroma nestabilna zemljišča. Pri prenovi obstoječih trajnih nasadov se izbira tako obliko nasada, da je nevarnost proženja erozije zmanjšana na minimum.
(12) V sodelovanju z ustrezno strokovno službo se določijo prednostna območja, ki se jih nameni za ponovno usposobitev za kmetijsko pridelavo in predhodno očisti zarasti. Ta območja nadomeščajo t.i. izgubljene resurse kmetijskih zemljišč, ki se jih na novo urbanizira.
B) Gozdarstvo. 
(1) Površinagozdov v Občini Podčetrtek znaša 2.365 ha, gozdnatost je 39%. Hribovitejši in z gozdom močno poraščen osrednji del občine oziroma območje od Podčetrtka, preko Olimja do Rudnice, in njen skrajni južni del dajejo možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote. K večji gozdnatosti občine poleg strnjenih gozdov prispeva tudi mozaični preplet kmetijskih in gozdnih površin v njenem preostalem delu, kjer so gozdovi zastopani pretežno fragmentarno. Te gozdne površine so pomemben habitat za številne živalske vrste, ki iz njih migrirajo v krajino, obenem pa tudi pomemben koridor za prehod živali preko območja. Zaradi turističnega pomena krajine, ki ga le-ta predstavlja za turistično – zdraviliški center Podčetrtek pa imajo te površine izreden estetski pomen.
(2) Gozdnata krajina Občine Podčetrtek spadata med tista področja, kjer gozdne površine ni primerno povečevati. Dejansko pa se trend povečevanja v tem predelu postopno nadaljuje, saj je v zadnjem času več opuščenih domačij (zaraščanje kmetijskih površin) ali opuščenih samo posameznih za kmetijstvo manj primernih površin. Opuščene travnike postopno zarašča avtohtono grmovje. Z vidika ohranjanja podobe kulturne krajine je potrebno predvsem na območju razpršene poselitve v celkih (območje od Podčetrtka proti Olimju in Rudnici) skladno z razvojem poselitve in kmetijstva spodbujati kmetijsko obdelavo celkov ter preprečevati njihovo zaraščanje.
(3) Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo, razen varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.
(4) Pri načrtovanju poselitve je potrebno vsak poseg, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega sestoja, posebej presoditi z vidika gozdarstva. V presojo je potrebno zajeti tudi vse funkcionalne ureditve ob graditvi objektov (planiranje prostora, zasipanje površin ...), saj imajo lahko negativne posledice na gozd. Izdelovalec presoj je zavod, pristojen za gozdove.
(5) Zaradi nevarnosti kasnejših negativnih vplivov na novo načrtovane dele naselja ali celotna naselja je potrebno posebej podrobno presoditi vse načrtovane odmike od gozdnega roba in prometnic, ki so uporabljane za transport in spravilo lesa. V primeru, da se novi objekti nahajajo na gozdnem robu ali da je s funkcionalnimi rešitvami prostora omejen dostop do gozda, je takšen objekt uvrščen med posege, ki vplivajo na gozd in gospodarjenje z gozdom, tako da je zanj potrebno pridobiti soglasje gozdarske službe.
(6) V gozdovih so dovoljena vsa dela, ki so potrebna z gospodarjenje z gozdov in gozdnim prostorom. Za posege, predpisane z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom ni potrebno posebnega soglasja zavoda, pristojnega za gozdove. Za vse preostale posege pa je na podlagi določil zakona potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove (med njimi tudi za gradnjo enostavnih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za dela, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči, v kolikor ležijo takšni objekti v območju gozdov ali na gozdnem robu).
(7) Za območja prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti se določi enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene. Ta območja so opredeljena kot območja mešanih rab, za katera je dovoljena mešana raba kmetijstva in gozdarstva. Največji možni delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene, je v teh območjih 15%, in sicer na podlagi presoje zavoda, pristojnega za gozdove. Krčitve gozdov so možne v primeru, da namenska raba na zemljiški parcel ni gozd ali da je zemljiška parcela v območju mešanih rab, kjer je dovoljena kmetijska in gozdarska raba površine. V obeh primerih je potrebno k krčitvi gozdne površine v kmetijske namene pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove.
(8) Kot posebna območja se določijo površine varovalnih gozdov. Načeloma se te površine ne smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se izvajajo v skladu z zakonskimi določili.
(9) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.
(10) Gozdove v naseljih, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in vključi v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje.
C) Vode. 
(1) Najpomembnejši vodotok v Občini Podčetrtek je reka Sotla. Sotla je vodotok 1. reda in je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Kot levi pritok Save z dobro ohranjenimi meandri sodi Sotla na celotnem območju občine med naravne vrednote državnega pomena tako hidrološko kot geomorfološko in kot pomembno življenjsko okolje vrst, vezanih na obvodni in vodni prostor. Z ohranjanje ugodnega stanja vrst vezanih na vodni in obvodni prostor se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin. Sotla spada med delno naravne in sonaravno urejene vodotoke. Izjema je le odsek na območju zadrževalnika Sotelsko jezero oziroma na območju pregrad Vonarje in Pršlin, kjer je vodotok evidentiran kot tehnično urejen vodotok. Sotelsko jezero, ki sodi med vodno infrastrukturo, je namenjeno zadrževanju visokih voda reke Sotle.
(2) Večji vodotoki 2. reda na območju občine so Mestinjščica, Tinski potok in Olimski potok. Skozi naselje Podčetrtek poteka Podčetrtški (Župnijski) potok, ki je bil v preteklosti lokalno prekrit, zemljišče nad vodotokom pa namenjeno drugim rabam.
(3) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (reka Sotla) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (vsi ostali vodotoki v občini) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Vodno in priobalno zemljišče se določa na podlagi zakonodaje. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za naslednje izjeme, ki jih določa zakonodaja:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(4) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov.
(5) Nižinska območja ob vodotokih so poplavno ogrožena.
(6) Območja okrog Olimja in Roginske Gorce se nahajajo znotraj vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode, v katerih veljajo posebne omejitve in pogoji skladno z zakonodajo.
(7) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z zakonodajo. Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene. Predvidene nove ureditve se načrtujejo tako, da imetnikom že podeljenih vodnih pravic, ki jih je izdal naslovni organ oziroma vlada, ne onemogočajo izvajanja te vodne pravice.
D) Turizem in rekreacija. 
(1) Območje Obsotelja, ki se nahaja v Občini Podčetrtek, je v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002–2006 prepoznano kot izjemen razvojni potencial v produktno-programskem smislu podeželskega in zdraviliško-sprostitvenega turizma. Tudi nov Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (RNUST), ki ga je vlada RS sprejela 13. 7. 2006, pomeni nadaljevanje prejšnje strategije in ohranitev osnovnih temeljev razvoja slovenskega turizma. Ključne usmeritve RNUST-a 2007–2001 ki jim sledi Občina Podčetrtek, so: zdravje in dobro počutje, turizem na podeželju in ekoturizem, kulinarika in vino, narava, aktivne počitnice, poslovni turizem ter ponudba za zahtevnejše in starejše turiste.
(2) Celoten koncept prostorskega razvoja Občine Podčetrtek je tako usmerjen v izrazit turistični razvoj občine. Razvoj turizma pa mora zagotavljati dolgoročno najbolj optimalno izrabo primerjalnih prednosti občine. Medsebojno se povezujejo obstoječi ali novi programi, izogiba pa se pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.
(3) Tako se v občinsko središče, naselje Podčetrtek, usmerja turistična ponudba v povezavi s termalnim delom, ki se funkcionalno veže z naseljem. V naselje se prvenstveno usmerja termalno zdraviliška ponudba in spremljajoča turistična infrastruktura. Zdraviliško dejavnost se razvija kot privlačno, kvalitetno in zdravo območje sprostitve z upoštevanjem potencialov za izrabo termalne vode, prostorskih možnosti za razvoj zdravilišč in okoljskih omejitev.
(4) V sodelovanju z Občino Rogaška Slatina se načrtuje oblikovanje skupnega turističnega območja Vonarskega jezera, kamor se usmerja dodatna turistično rekreacijska dejavnost. Ojezeritve Vonarskega jezera je ključni turistično razvojni projekt v prihajajočem obdobju, za katerega se že pripravlja ustrezna dokumentacija v sodelovanju so sosednjo občino in ki prinaša velik turistični potencial v vzhodni, obmejni del Slovenije. Poleg ponovne ojezeritve nekdanje jezerske površine se na tem območju predvideva izgradnja obširne turistične infrastrukture od gostinske in nastanitven ponudbe, pa do rekreacijsko športnih vsebin, kot so peš in kolesarke povezave ter številne ureditve v zvezi vodnimi športi. Za namene ponovne ojezeritve umetne akumulacije Vonarskega jezera je potrebno izdelati strokovne podlage, v katerih bodo posebej obravnavani vplivi na naravno vrednoto, ekološko pomembno območje in območje Natura 2000, vplivi na ogrožene in zavarovane vrste ter habitatne tipe.
(5) V sodelovanju s Hrvaško se načrtuje rekreacijsko izrabo Sotle.
(6) Obnovljeni in revitalizirani objekti kulturne dediščine v smislu inovativnih turističnih vsebin ter obnovljena in revitalizirana vaška jedra se vključijo v turistično ponudbo občine.
(7) V širšem območju občine se zagotovijo prostorski pogoji za razvoj dodatne oziroma dopolnilne turistične ponudbe. Ponudba t.i. turizma na kmetiji se omogoči na območju celotne občine, dopolnilna dejavnost turističnih kmetij pa se prioritetno spodbuja na območju razpršene poselitve v celkih – od Podčetrtka preko Olimja do Rudnice, kar prispeva k ohranjanju poselitve tega dela občine in k ohranjanju kulturne krajine. Na tem območju je turizem na kmetijah potrebno oblikovati tako, da se arhitekturno in urbanistično vklopi v zasnovo posameznih kmetijskih gospodarstev v celkih. Nove turistične kapacitete se prvenstveno zagotavljajo s prenovo, če ta ni mogoča pa z novogradnjo v okviru funkcionalnega območja posamezne kmetije, pri čemer morajo veljati strogi pogoji glede arhitekturnega oblikovanja, ki mora izrecno izhajati iz kvalitetnih obstoječih značilnosti.
(8) Podporo prostorskega razvoja v smislu dodatne turistične ponudbe imajo tudi kmetije na preostalem območju občine, pri čemer mora biti interes jasno izražen, nameravana turistična usmeritev pa dokazana z dodatnimi strokovnimi podlagami, če le-ta terja spremembe v prostorskih aktih.
(9) Na območju občine se lahko oblikujejo novi in nadalje razvijajo obstoječi centri turistične ponudbe (območje biovasi, turistično območje s posebnimi športnimi površinami, na primer golf igriščem, in podobno), vendar pa mora njihov razvoj poleg zakonskih izhodišč upoštevati tudi naslednje:
– center turistične ponudbe se ne sme nahajati znotraj območja avtohtone razpršene poselitve v celkih,
– v centrih turistične ponudbe se vzdržuje in ustvarja oblikovno prepoznavnost,
– centri turistične ponudbe se razvijajo v ambientalno privlačnih okoljih kot območja, ki so skladna z regionalno in lokalno arhitekturno, naselbinsko in krajinsko tipiko ter z varstvenimi usmeritvami,
– centri turistične ponudbe naj podpirajo razvoj v odročnih območjih,
– po svoji pojavni obliki, načinu izgradnje, komunalni opremljenosti in bivanjski kakovosti se morajo centri turistične ponudbe razlikovati od drugih oblik stanovanj, zaradi česar ne morejo prevzeti funkcije stalnega bivališča,
– za posamezne centre turistične ponudbe se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta oblikujejo posebne enote urejanja prostora,
– načrtovan razvoj obstoječih ali novih turističnih centrov mora temeljiti na ustreznih strokovnih podlagah (urbanističnih strokovnih podlagah, v kolikor gre za posege v posamezna varstvena območja, pa tudi na posebnih strokovnih podlagah, ki jih zahtevajo posamezni nosilci urejanja prostora),
– centri turistične ponudbe se razvijajo tam, kjer je možno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje,
– pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo zavarovanih območij narave, naravne vrednote, ohranjanje biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Zavarovana območja narave, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Navedena območja se lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili.
E) Mineralne surovine. 
(1) Na območju Občine Podčetrtek je v preteklosti država s koncesijo podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit v bivšem pridobivalnem prostoru Vodule (ta koncesija je potekla dne 10. 12. 2009) in Zadobrovec (ta koncesija je potekla dne 10. 12. 2006).
(2) Za ostale nelegalne kope v občini je predvidena sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. K sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi le v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico. Sanacijo kamnoloma se prednostno prepusti naravni poti, s čimer se ohranjajo morebitno razviti sekundarni habitati, kjer so lahko naseljene ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti.
(3) Za področje mineralnih surovin so bile izdelane posebne strokovne podlage iz 3. člena tega odloka, na podlagi katerih se ob upoštevanju potreb Občine Podčetrtek po zagotavljanju samooskrbe celotne občine z mineralnimi surovinami za gradbeništvo ter v sodelovanju s pristojnimi nosilci urejanja prostora izbere najprimernejša nova lokacija, ki se z osnovno namensko rabo prostora opredeli kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela OPPN.
2.8.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora
29. člen 
A) Območje regijskega parka – Kozjanskega parka. 
(1) Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območij naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Zavarovano območje regijskega parka Kozjanski park v Občini Podčetrtek obsega njeno južno polovico.
(2) Poslanstvo Kozjanskega parka je usmerjeno v ohranjanje biotske raznovrstnosti in ugodnega stanja številnih Natura 2000 vrst in življenjskih prostorov. Naloga upravljavca zavarovanega območja je skrbeti za ohranjenost narave, za sožitje narave in človeka, bogastvo naravne in kulturne dediščine ter uresničevati načela trajnostnega razvoja. Upravljavec zavarovanega območja sodeluje pri posegih v prostor s ciljem razvoja podjetništva in ostalih gospodarskih oblik po načelu dogovora in upoštevanja poslanstva parka.
(3) Razvoj območja občine, ki se nahaja v Kozjanskem parku, je tako že izredno dobro in podrobno določen na nacionalnem nivoju z vidika varstva okolja in prostora. Razvojni vidik pa Občina Podčetrtek uresničuje skladno z upoštevanjem paradigem načrta upravljanja tega regijskega parka in v dogovoru z upravljavcem regijskega parka.
B) Območje avtohtone oblike razpršene poselitve v celkih. 
Območje avtohtone oblike razpršene poselitve v celkih, ki se nahaja v zahodnem delu občine in poteka od Podčetrtka preko Olimja in Rudnice, se razvija tako, da se ohranja prepoznan kvaliteten poselitveni vzorec. Za območje je potrebno še posebej natančno določiti bolj varovalne in konservatorske prostorske izvedbene pogoje, ki pa morajo omogočati ohranjanje poselitve na demografsko ogroženem delu občine in ohranjanje kulturne krajine, ki ji sicer grozi zaraščanje.
C) Območja ohranjanja narave. 
(1) Zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000) so nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnih gradivih.
C1) Zavarovano območje. 
Zavarovano območje na območju Občine Podčetrtek, je Kozjanski park (evid. št. 2313). Pri urejanju prostora na zavarovanem območju se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanega območja regijskega parka skladno z zakonodajo.
C2) Naravne vrednote in pričakovane naravne vrednote. 
(1) Na območju Občine Podčetrtek se nahaja večje število naravnih vrednot različnih zvrsti, območje pričakovanih naravnih vrednot je območje karbonatnih kamenin.
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
(3) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki ter hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(4) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati skladno z zakonodajo. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto zavoda, pristojnega za ohranjanje narave.
C3) Habitatni tipi. 
(1) V Občini Podčetrtek ni bil izveden popis habitatnih tipov. Spodaj so navedeni habitatni tipi, ki se glede na poznavanje terena nahajajo na območju, in ki so navedeni v Prilogi 1 Uredbe o habitatnih tipih ter se prednostno ohranjajo: enoletne združbe muljastih rečnih bregov, nižinska visoka steblikovja, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki, bukovi gozdovi, srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi, ilirski bukovi gozdovi, obrečna vrbovja in jame.
(2) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(3) Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu:
– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva,
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji skladno z zakonodajo in
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(4) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, je treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov in njihovo stanje ohranjenosti skladno z zakonodajo.
C4) Ekološko pomembna območja. 
(1) Ekološko pomembni območji na območju Občine Podčetrtek, sta Kozjansko – Sotla in Sotla.
(2) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(3) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(4) Posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
C5) Posebna varstvena območja (območja Natura 2000). 
(1) Posebna varstvena območja (območja Natura 2000) na območju Občine Podčetrtek, so Kozjansko (SI5000033), Pustišekova polšna (SI3000138) in Sotla s pritoki (SI3000303) in Grad Podčetrtek (SI3000369).
(2) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je ta prekinjena.
(3) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(4) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(6) Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
C6) Biotska raznovrstnost v krajini. 
(1) Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Občine Podčetrtek se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: travniški sadovnjaki, posamezna drevesa v urbani ali agrarni krajini, skupine dreves v odprti krajini, ravne ali vijugaste živice (obmejki) in grmišča.
(2) Upoštevajo se varstvena priporočila za posamezne značilne elemente krajine, in sicer:
– Travniški sadovnjaki: Te sadovnjake in tudi posamezna stara drevesa ob domačijah je potrebno ohranjati in z njimi ekstenzivno gospodariti. Zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil naj se ne uporablja, oziroma naj se jih skuša nadomestiti z biotičnim varstvom in naravnimi organskimi gnojili. Propadla drevesa naj se nadomešča izključno s starimi oziroma odpornimi sortami, priporočljivo pa bi bilo zasajanje novih visokodebelnih sadovnjakov.
– Skupine dreves v agrarni krajini: V njih naj se izvajajo le sanitarne sečnje. Pospešuje naj se avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Sadnja smreke in drugih rastišču neprimernih ali alohtonih vrst naj se ne izvaja.
– Posamezna drevesa v urbani ali agrarni krajini: Dreves naj se ne seka.
– Grmišča: Grmišča, ki galerijsko oblikujejo gozdne robove, so zelo pomembna za vzdrževanje ugodne mikroklime, zmanjševanje poškodb, ki jih povzroča divjad in povečujejo biodiverziteto, zato naj bodo široka več metrov. Grmišča v mejicah se ohranjajo v obstoječem stanju. Grmovje naj se ne seka ali kakorkoli drugače spreminja.
D) Območja kulturne dediščine. 
(1) V Občini Podčetrtek se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino, kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(2) Območja in enote kulturne dediščine in vplivna območja spomenikovso nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na tip (naselbinska, arheološka, stavbna, memorialna in druga dediščina) in pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturno dediščine).
(3) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(4) Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upošteva strokovno gradivo »Osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Podčetrtek, Opredelitev do načrtovanih prostorskih ureditev oziroma načrtovanih posegov v prostor« (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, 29. 5. 2008), ki se hrani na sedežu Občine Podčetrtek.
(5) Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo izhodišča in varstveni režimi, ki veljajo za ta območja Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in obliko ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. Pri izvedbenem delu akta in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(6) Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje, tj. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje je določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem pristojna kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče zagotoviti, lahko služba ugotovi, da določen poseg ali raba v določenem vplivnem območju nista možna.
(7) Varovanje enot kulturne dediščine v vplivnih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.
(8) Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši okolici oziroma v vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove ter celovitosti. Drugo dediščino varujemo predvsem fizično, prostorsko pomembne in vedutno izpostavljene objekte pa tudi v njihovem vplivnem območju.
(9) Pri načrtovanju v krajini je potrebno upoštevati:
– ohranjanje dediščinske kulturne krajine in drugih zvrsti dediščine ter drugih kakovostnih prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine,
– strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja,
– ohranitev vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kakovostnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine,
– izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine,
– varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem območju enot dediščine,
– na območju kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območij vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine,
– upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija),
– izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju pomembnih prostorskih vedut,
– ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine,
– poleg dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(10) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(11) Na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor določila glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Izjeme so dovoljene samo ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
E) Območja varstva gozdov. 
(1) Območja varstva gozdov so nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo in varujejo obstoječe naravne in ustvarjene sestavine krajine ter tiste njihove lastnosti, ki jim dajejo posebno vrednost.
(2) Načeloma se površine varovalnih gozdov ne smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se izvajajo v skladu z določili iz Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ter po podrobni presoji gozdarske službe.
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo smernice za načrtovanje št. 281-27/2006 z dne 1. 12. 2006 za SPRO, dokument št. 281-9/2007 z dne 26. 3. 2007 in mnenje št. 281-9/2007 z dne 12. 5. 2008 (Zavod za gozdove, OE Celje), ki se hranijo na sedežu Občine Podčetrtek.
2.8.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
30. člen 
V Občini Podčetrtek se nahajajo naslednja območja z omejitvami za razvoj:
– vodovarstvena,
– poplavna,
– erozijska.
A) Vodovarstvena območja
V Občini Podčetrtek se nahajata dve vodovarstveni območji, in sicer na območju Sodne vasi in Olimja, ki sta zavarovani na občinskem nivoju (Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode, Uradni list RS, št. 5/95).
B) Poplavna območja
(1) Na območju Občine Podčetrtek se na nižinskih območjih o vodotokih nahajajo poplavna območja. Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Po podatkih (vir: Atlas okolja) se v Občini Podčetrtek nahajajo območja poplav, kjer je po opozorilni karti poplav možnost pojavljanja poplav ocenjena kot zelo redka (območje katastrofalnih poplav ob Sotli gorvodno od Aqualune), kot redka (območje ob celotni Sotli) in kot pogosta (območje ob celotni Mestinjščici in posamezna manjša območja ob Sotli). Pri načrtovanju novih posegov v naselju Podčetrtek se upoštevajo posebne strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za območje Občine Podčetrtek iz 3. člena.
(3) Posegi za protipoplavno varnost se načrtujejo in izvajajo na način, da se ohranja lastnosti naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem ohranjaje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (Natura 2000). Obsega poplavnih območij ali režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(5) Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe / novo stanje.
(6) Za posege v ostala poplavna območja, ki so kot taka določena na podlagi opozorilne karte poplav in za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, velja naslednje: dopustne so samo rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
C) Erozijska, plazljiva in plazovita območja
(1) V Občini Podčetrtek se nahaja več erozijskih območij (vir: Atlas okolja), v katerih so predvideni običajni in zahtevni zaščitni ukrepi. Erozijska območja se nahajajo na večjih območjih po celotnem teritoriju občine, največje je na zahodnem delu med Rudnico in Roginsko Gorco, v osrednjem delu zahodno od naselja Imeno, nekoliko manjša območja se nahajajo okrog Svete Eme.
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine oziroma sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov. Na erozijskih območjih je v primeru kakršnihkoli posegov potrebno pridobiti geološko mnenje; način posega mora v celoti upoštevati usmeritve geološkega mnenja.
(3) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(4) V erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(5) Pri plazovih lahko v Občini Podčetrtek izključimo nevarnost snežnih plazov.
2.8.4. Območja in objekti za obrambne potrebe
31. člen 
Območja in objekti za potrebe obrambe na območju Občine Podčetrtek niso načrtovani.
2.9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.9.1. Stavbna zemljišča
32. člen 
A) Območja strnjenih naselij. 
(1) Stavbna zemljišča v okviru naselja Podčetrtek se določijo na podlagi urbanističnega načrta tega naselja.
(2) Za ožje trško jedo naselja Podčetrtek se določijo stavbna zemljišča z osnovno namensko rabo »območja centralnih dejavnosti« ter podrobnejšo namensko rabo »osrednja območja centralnih dejavnosti«. Za območje stanovanjske gradnje, ki se vključi v naselje zahodno od trškega jedra, se določijo stavbna zemljišča z osnovno namensko rabo »območja stanovanj« ter podrobnejšo namensko rabo »stanovanjske površine«. Poleg tega se izraziti zeleni pasovi v naselju Podčetrtek določijo z osnovno namensko rabo »kmetijska zemljišča« in z ustrezno podrobnejšo namensko rabo (»najboljša kmetijska zemljišča« ali »druga kmetijska zemljišča«), ki se prevzame zadnjega sprejetega prostorskega plana občine. Za preostali del naselja Podčetrtek se določi osnovna namenska raba »posebna območja«, na izrazito turističnih območjih naselja tudi podrobnejša namenska raba »površine za turizem«. Na območjih izrazitejše enovite rabe (bencinski servis, čistilna naprava, rekreacijske površine) se določi temu primerna namenska raba, npr. kot »ostale prometne površine«, »območja okoljske infrastrukture«, »območja zelenih površin« ipd.
(3) Stavbna zemljišča za območja strnjenih naselij se določijo za njihova celotna območja skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami, in sicer za naselja: Pristava pri Mestinju, Imeno, Sedlarjevo, Olimje, Sv. Ema, Nezbiše, Polje ob Sotli in Roginska Gorca.
(4) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč strnjenih naselij se določi tako, da je omogočena gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, razen za povsem nova jedra poselitve, kjer se določi namenska raba tako, da se omogoči gradnja za bivanje brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, v Pristavi pri Mestinju in v Imenem pa tudi namenska raba, ki omogoča gradnjo obrtnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnostih. V Pristavi pri Mestinju se za širše območje osnovne šole določi namenska raba, ki omogoča gradnjo za potrebe vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti.
(5) Osnovna namenska raba na območju stavbnih zemljišč strnjenih naselij naj bo določena pretežno kot »območja stanovanj«, podrobnejša namenska raba pa »stanovanjske površine«, v izrazito kmetijsko usmerjenih (delih) naselij kot »površine podeželskega naselja«. Poleg tega se izraziti zeleni pasovi v območju strnjenih naselij določijo z osnovno namensko rabo »kmetijska zemljišča« in z ustrezno podrobnejšo namensko rabo (»najboljša kmetijska zemljišča« ali »druga kmetijska zemljišča«), ki se prevzame zadnjega sprejetega prostorskega plana občine. Poleg tega se v naseljih Pristava pri Mestinju in Imeno določita območji z osnovno namensko rabo »območja proizvodnih dejavnosti« ter podrobnejšo namensko rabo »gospodarske cone«.
(6) Kot »območja prometne infrastrukture« se v celoti prikaže železnica in glavna regionalna cesta Celje–Krško tako, da se kot stavbna zemljišča ustrezne podrobnejše namenske rabe (»površine cest« oziroma »površine železnic«) določijo parcele, po katerih poteka cesta oziroma železnica.
B) Območja avtohtone razpršene poselitve. 
(1) Stavbna zemljišča na območjih razpršene poselitve se določijo s prevzemom stavbnih zemljišč (tj. območij stanovanj, mešanih območij in turističnih območij z nastanitvijo) iz zadnjega sprejetega prostorskega plana občine.
(2) Osnovna namenska raba na območju stavbnih zemljišč v območjih razpršene poselitve naj bo določena pretežno kot »površine razpršene poselitve«. Prav tako se kot »površine razpršene poselitve« določijo stavbna zemljišča, na katerih stojijo gradovi, cerkve in podobni objekti. Kjer gre za izrazito turistično usmerjenost območja, se določi osnovna namenska raba »posebna območja«, podrobnejša namenska raba pa »površine za turizem«. Kjer gre za izrazito gospodarsko usmerjenost, se določi območje z osnovno namensko rabo »območja proizvodnih zemljišč« ter podrobnejšo namensko rabo »gospodarske cone«. Na območjih (predvidenih) čistilnih naprav se določi namenska raba »območja okoljske infrastrukture«.
(3) Kot »območja prometne infrastrukture« se v celoti prikaže železnica in glavna regionalna cesta Celje–Krško tako, da se kot stavbna zemljišča ustrezne podrobnejše namenske rabe (»površine cest« oziroma »površine železnic«) določijo parcele, po katerih poteka cesta oziroma železnica.
(4) Vzletališče vzhodno od Imenega se prikaže kot »območja prometne infrastrukture« s podrobnejšo namensko rabo »letališča« tako, da se meja območja določi glede na dejansko stanje v naravi in sicer zgolj za območje objektov, ki služijo vzletališču (hangar, spremljajoči objekti). Za vzletno-pristajalno stezo vzletališča se določi namenska raba kot najboljša kmetijska zemljišča ter posebna enota urejanja prostora, v kateri so dane omejitve glede kmetovanja na vzletališču.
C) Območja posebnega vzorca razpršene poselitve na vinogradniških območjih. 
(1) Stavbna zemljišča na vinogradniških območjih se določijo s prevzemom stavbnih zemljišč (tj. območij stanovanj, mešanih območij in turističnih območij z nastanitvijo) iz zadnjega sprejetega prostorskega plana občine.
(2) Osnovna namenska raba na območju stavbnih zemljišč se določi pretežno kot »površine razpršene poselitve«. Za potrebe ločevanja med avtohtono obliko razpršene poselitve in med gradnjo na vinogradniških predelih občine, se slednjim območjem doda mala črkovna označba »v« in pomeni »posebne površine razpršene poselitve – vinogradniško območje«. Kjer gre za izrazito turistično usmerjenost območja, se določi osnovna namenska raba »posebna območja«, podrobnejša namenska raba pa »površine za turizem«.
D) Skupna določba za stavbna zemljišča. 
Območja stavbnih zemljišč se lahko določijo tudi širše, kot je navedeno v tem členu, in sicer v fazi priprave izvedbenega dela OPN ali njegovih sprememb in dopolnitev, če so širitve skladne z zakonom ter s strateškim delom OPN in če temeljijo na posebnih urbanističnih strokovnih podlagah, lahko pa tudi na drugih strokovnih podlagah, če tako zahtevajo pristojni nosilci urejanja prostora. Vse širitve morajo biti posebej evidentirane in sicer v fazi priprave (sprememb in dopolnitev) OPN. V okviru priprave (sprememb in dopolnitev) OPN se lahko stavbna zemljišča določijo tudi za obstoječe objekte z izdanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem (ažuriranje stanja). Za gradnjo novih objektov pa je pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebna določitev stavbnih zemljišč v (spremembah in dopolnitvah) OPN, razen za tiste vrste objektov, za katere so izjeme določene v tem odloku.
E) Območja razpršene gradnje. 
Objekti, za katere v veljavnem prostorskem planu niso določena stavbna zemljišča in jim glede na kriterije za določitev stavbnih zemljišč na območju naselij ali na območjih razpršene poselitve stavbnih zemljišč ni mogoče določiti, predstavljajo t.i. ostala območja razpršene gradnje in se ne sanirajo. Zemljišča pod objekti razpršene gradnje se opredelijo kot zemljišča prevladujoče pretežne namenske rabe v neposredni bližini objektov, tj. kot kmetijska ali kot gozdna zemljišča. V takih primerih se prikazuje zgolj zemljišče pod stavbo (fundus), ki je prevzet iz uradne evidence katastra stavb.
2.9.2. Kmetijska zemljišča
33. člen 
Območja kmetijskih zemljišč in razdelitev na najboljša in druga kmetijska zemljišča se prevzame iz veljavnega prostorskega plana občine.
2.9.3. Gozdna zemljišča
34. člen 
(1) Gozdna zemljišča se prevzame iz veljavnega prostorskega plana občine, meja namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se uskladi glede na dejansko stanje (po evidenci dejanske rabe); območja, ki so po evidenci dejanske rabe kmetijska zemljišča, se opredelijo kot območja kmetijske namenske rabe.
(2) Za območja varovalnih gozdov se prevzame meja varovalnih gozdov skladno z uredbo, ki določa varovalne gozdove.
2.9.4. Vodna zemljišča
35. člen 
(1) Terminološki pomen »vodnih zemljišč« v tem členu se nanaša zgolj na usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč skladno z ZPNačrt.
(2) Za vodotoke 1. reda se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode«, in sicer tako, da se meja območja prevzame iz zemljiškega katastra.
(3) Za pomembnejše vodotoke 2. reda se določi namenska raba samo v primeru, da so ti vodotoki evidentirani v zemljiškem katastru; v tem primeru se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode«, in sicer tako, da se meja območja prevzame iz katastra.
(4) Za Vonarsko jezero se določi osnovna namenska raba »ostala območja« ter območje posebne rabe kot »okvirno območje ojezeritve«, in sicer tako, da se okvirna meja območja ojezeritve prevzame iz kote, ki je usklajena s pristojnim nosilcem urejanja prostora.
(5) Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
2.9.5. Druga zemljišča
36. člen 
Območja mineralnih surovin se določijo s prevzemom območij nadzemnega pridobivalnega prostora iz zadnjega sprejetega prostorskega plana občine ali na način, kot je opredeljen v tretjem odstavku razdelka Mineralne surovine 28. člena.
2.9.6. Druge usmeritve
37. člen 
Pri določanju namenske rabe je potrebno upoštevati pogoje in usmeritve, ki veljajo na območjih, ogroženih zaradi poplav, erozije in plazenja ter na vodovarstvenih območjih in sicer tako, da se upoštevajo veljavni režimi na teh območjih.
2.9.7. Usmeritve za spremembe namenske rabe
38. člen 
(1) Pri spremembah namenske rabe zemljišč se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za varstvo zavarovanih območij, območij biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstveni režimi in usmeritve za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine.
(2) Na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske rabe glede na obstoječo dejansko rabo načeloma ni dopustna; izjemoma je sprememba namenske rabe dopustna v primeru, da se zazidljiva zemljišča povrnejo v prvotno rabo (npr. kmetijska, gozda zemljišča ali podobno). Uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost in značaj dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno.
2.10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
39. člen 
A) Celotno območje občine. 
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se za celotno območje občine oblikujejo tako, da se upošteva vse že izdelane strokovne podlage in smernice nosilcev urejanja prostora iz 3. člena tega odloka.
(2) Splošne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev glede velikosti objektov, ki se v izvedbenem delu lahko določijo tudi za parcelo, namenjeno gradnji, so naslednje:
– faktor izrabe parcele, namenjen gradnji, naj bo na stanovanjskih površinah do 1,2, na površinah podeželskega naselja in površinah počitniških hiš do 0,4, na stanovanjskih površinah za posebne namene pa do 1,2 ali izjemoma več,
– faktor izrabe parcele, namenjen gradnji, naj bo na območju centralnih dejavnosti med 1,2 in 3,5,
– faktor izrabe parcele, namenjen gradnji, naj bo na območju proizvodnih dejavnosti do 2,4,
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, naj bo na stanovanjskih površinah do 0,4, na površinah podeželskega naselja in površinah počitniških hiš do 0,2, na stanovanjskih površinah za posebne namene pa do 0,4 ali izjemoma več,
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, naj bo na območju centralnih dejavnosti med 0,6 in 0,9,
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, naj bo na območju proizvodnih dejavnosti do 0,8.
B) Podčetrtek. 
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za naselje Podčetrtek so naslednje:
B1) Območje trškega jedra z obcestno pozidavo. 
Celoten Aquapolis je morfološko razdeljen na več delov. Osrednji del predstavlja staro trško jedro z obcestno pozidavo. V osrednjem delu trškega jedra so že prisotne centralne dejavnosti, kamor se tudi v bodoče umeščajo nove. Nove gradnje je možno umeščati z gostitvijo obcestne pozidave. Poleg tega pa je predvidena manjša zaokrožitev naselja na vzhodnem robu v neposredni bližini osnovne šole, sanacija razpršene gradnje na zahodnem robu naselja ter zgostitev proti območju z večstanovanjskimi bloki na JZ delu naselja.
B2) Območje promenade. 
Povsem novo morfologijo se uvaja na območju, imenovanem promenada. Os razvoja predstavlja del hrbtenice, oblikovane kot promenada, ob kateri se na obeh straneh vrstijo razni objekti. Namembnost objektov je poslovna in sicer s poudarkom na prepletu turističnih in storitvenih dejavnosti. To območje mora biti tako arhitekturno kot urbanistično izredno kvalitetno zasnovano.
B3) Območje term. 
Kompleks term predstavlja preplet hotelov, bazenov, penzionov in bungalovov. Po novem zajema tudi območje med državno cesto in železnico, kamor se lahko umestijo parkirne površine. S tem se sprostijo današnje parkirne površine znotraj termalnega kompleksa, ki se lahko tako dogradi z novimi objekti. Predvidena je tudi manjša širitev na zahodnem robu.
B4) Območje vodnega parka. 
Na severnem delu Aquapolisa je morfološko že izoblikovan kompleks bazenov ter kompleks kampa, medtem ko se kompleks družinskih penzionov šele nakazuje. Vse tri morfološke enote je potrebno dograditi ter kvalitativno nadgraditi. Območje bazenskega kompleksa je smiselno širiti proti severu med Sotlo in železnico, parkirna mesta pa je smiselno prestaviti iz sedanjega območja proti državni cesti. Območje kampa je potrebno predvsem prenoviti, na jugu pa je možna tudi manjša dogradnja. Največ pozornosti pa potrebuje območje zasebnih penzionov, kjer so izredno velike težnje po izgradnji turističnih objektov. To območje lahko predstavlja enega najbolj vitalnih delov predvsem z vidika vključevanja domačinov v turistično ponudbo naselja.
B5) Hrbtenica. 
Vsa našteta območja glede na funkcijsko raznolikost povezuje hrbtenica. Razdeljena je na tri sklope, ki se tudi urbanistično in arhitekturno med sabo razlikujejo. Ob celotni hrbtenici morata potekati tako pešpot kot kolesarska steza. Le-ti se na območju skozi trško jedro prepletata z lokalno cesto, na ostalih dveh odsekih, med promenado in termami ter med termami in vodnim parkom, pa sta speljani ločeno od motoriziranega prometa.
B6) Vstopne točke. 
Naselje Aquapolis, kot turistično naselje, mora imeti še posebej kvalitetno ter umetelno oblikovane in označene ključne vstopne točke.
C) Območja ostalih strnjenih naselij. 
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za druga strnjena naselja (Sedlarjevo, Olimje, Sv. Ema, Nezbiše, Polje ob Sotli in Roginska Gorca) so naslednje:
– dopustne namembnosti in vrste drugih posegov v prostor naj upoštevajo predvideno usmerjanje nove stanovanjske gradnje, storitvene in centralne dejavnosti ter proizvodno obrtne dejavnosti v naseljiPristava pri Mestinju in Imeno, ter usmerjanje pretežno stanovanjske gradnje ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom in dodatno (turistično) ponudbo, v druga strnjena naselja,
– lege objektov naj upoštevajo značilnosti obstoječega stanja,
– velikost objektov naj upošteva značilnosti obstoječega stanja in predvideno rabo prostora iz prve alineje,
– oblikovanje objektov naj upošteva značilnosti Savinjsko-Kozjanske arhitekturne regije,
– nova parcelacija naj upošteva značilnosti obstoječe parcelne strukture,
– objekti se morajo priključiti na vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje oziroma – v kolikor to ni mogoče – na individualno čistilno napravo, energetsko omrežje – električno omrežje in javno prometno omrežje,
– pri načrtovanju se upoštevajo pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambnih potreb ter pogoji glede varovanja zdravja ljudi,
– pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev se smiselno upoštevajo strokovne podlage iz 3. člena tega odloka ter smernice nosilcev urejanja prostora, pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja objektov pa še posebej smernice nosilca, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, v kolikor gre za naselje, ki je zavarovano kot naselbinska dediščine (Olimje, Sedlarjevo, Podčetrtek – trško jedro, Polje ob Sotli).
D) Območja avtohtone razpršene poselitve.
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene poselitve se oblikujejo ločeno za obliko poselitve samotnih kmetij v celkih in za ostala razložena naselja občine.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene poselitve, kjer gre za poselitev samotnih kmetij v celkih (območje od Podčetrtka proti Olimju do Rudnice), morajo biti oblikovani tako, da se:
– strogo varuje in ohranja avtohtona oblika poselitve v celkih,
– ohranja značaj prostorske organizacije kmetijskega gospodarstva,
– omogoči obstoj in razvoj kmetijskih gospodarstev,
– omogoči dodatna turistična dejavnost na kmetijah (turistične kmetije z nastanitvijo in gostinsko ponudbo, sonaravni in ekološki turizem na kmetijah, ki ne zahteva večjih posegov v krajinsko podobo in podobno),
– omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– omogoči le tista novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja oziroma funkcionalno zaokrožitev obstoječega kmetijskega gospodarstva,
– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond,
– novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni strukturi,
– prepove parcelacija (delitev) zemljiških parcel,
– prepove nova gradnja objektov za občasno bivanje, ki niso v funkciji turistične kmetije (t.i. vikendov) in sprememba namembnosti iz stanovanjskih ali gospodarskih objektov v objekte za občasno bivanje,
– načeloma prepove vse posege v prostor, ki spreminjajo podobo krajine (večje sečnje, kamnolomi, komasacije ipd.),
– ohranja in spodbuja obdelovanje kmetijskih površin v celkih, s katerim se preprečuje njihovo zaraščanje.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji za ostala območja razpršene poselitve morajo biti oblikovani tako, da se:
– odpravlja vzroke, ki vplivajo na pojav razpršene gradnje,
– omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– omogoči novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja,
– omogoči obstoj in razvoj obstoječih kmetijskih gospodarstev,
– omogoči gradnja novih kmetij na območjih z visokim pridobivalnim potencialom za kmetijstvo, če gre za ustrezno koncentracijo kmetijske posesti na kmetijo, ob upoštevanju zahtev za varstvo naravnih virov in kakovosti krajinskega in grajenega okolja,
– omogoči gradnja novih ali nadomestnih kmetij in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje in skrbi za neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti,
– poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov zaradi preprečevanja imisijskih vplivov,
– omogoči gradnja objektov za športno-rekreacijske namene v povezavi z obstoječo ali novo turistično dejavnostjo, če naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti oziroma če je prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami in če je možno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje,
– nova gradnja umešča znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se z njo izboljšujejo pogoji za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti,
– daje prednost prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti,
– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond,
– novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni strukturi.
F) Ostala območja razpršene gradnje. 
(1) Ostala območja razpršene gradnje predstavljajo posamezni objekti v odprtem prostoru občine izven stavbnih zemljišč, za katere ni predvidena sanacija; zanje se oblikujejo taki prostorski izvedbeni pogoji, ki omogočajo kvalitetno bivanje in nemoteno opravljanje dejavnosti v legalno zgrajenih objektih.
(2) Izrecno se prepove sprememba namembnosti objektov, ki služijo kmetijski in gozdarski dejavnosti, v stanovanjske objekte ali objekte za občasno bivanje (počitniške hiše).
3. IZVEDBENI DEL 
3.1. Splošne določbe
40. člen 
(1) V izvedbenem delu OPN so za celotno območje Občine Podčetrtek po posameznih enotah urejanja prostora določena:
– območja namenske rabe prostora, in sicer osnovne namenske rabe (v nadaljevanju: ONR) in/ali območja podrobnejše namenske rabe (v nadaljevanju: PNR-o) in/ali površine podrobnejše namenske rabe (v nadaljevanju: PNR-p), ki se lahko prikažejo tudi podrobneje (v nadaljevanju: PPNR),
– prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora ter
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati določeno namensko rabo prostora, skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za vse enote urejanja prostora, posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne enote urejanja prostora in vse omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, ogrožena območja – poplavna, vodovarstvena, plazljiva, plazovita in erozijska območja,) ali predpisi upravljavcev infrastrukture (varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ipd.) ter okvirno območje ojezeritve.
3.2. Enote urejanja prostora
41. člen 
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki so označene z imenom EUP in z okrajšavo, ki jo sestavlja skrajšana črkovna oznaka imena EUP in njena tekoča številka (Podčetrtek: PO01). Pri manjših enotah znotraj EUP (v nadaljevanju: PEUP) se lahko uporablja še poddelilka.
(2) Način urejanja znotraj posamezne EUP je določen:
– s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka (oznaka načina urejanja: OPN) ali
– z izdelavo novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (oznaka načina urejanja: OPPN_p).
(3) V tabeli 2 so navedene EUP na območju občine (v primeru odstopanj med tabelo 2 in grafičnim delom OPN, se uporablja podatek grafičnega dela), njihov način urejanja in namenska raba (kratice za namensko rabo so pojasnjene v 42. členu tega odloka):
tabela 2 
ime EUP
oznaka EUP
način urejanja
namenska raba
ONR
PNR-o
PNR-p
Imeno
IM01
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
IM02
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
IM03
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
IM04
OPN (57. člen)
SZ
Z
ZS
IM05
OPN (58. člen)
SZ
I
IG
Nezbiše
NE01
OPN (59. člen)
SZ
S
SK
NE02
OPN (59. člen)
SZ
S
SK
Olimje
OL01
OPN (60. člen)
SZ
S
SK
OL02
OPN (61. člen)
SZ
C
CD
Podčetrtek
PO01
OPN (62. člen)
SZ
C
CU
PO02
OPN (63. člen)
SZ
S
SS
PO03
OPN (62. člen)
GZ
G
G
PO04
OPN (65. člen)
SZ
S
SS
PO05
OPN (66. člen)
SZ
Z
ZS
PO06
OPN (65. člen)
SZ
C
CU
PO07
OPN (67. člen)
SZ
B
/
PO08
OPN (68. člen)
SZ
B
BT
PO09
OPN (69. člen)
SZ
B
BT
PO10
OPN (69. člen)
SZ
B
/
PO11
OPN (70. člen)
SZ
B
BT
PO12
OPN (71. člen)
KZ
K1
K1
PO13
OPN (71. člen)
KZ
K1, K2
K1, K2
PO14
OPN (71. člen)
KZ
K2
K2
PO15
OPN (72. člen)
SZ
P
PO
PO16
OPN (73. člen)
SZ
P
PO
PO17
OPN (67. člen)
SZ
B
/
PO18
OPN (67. člen)
SZ
B
/
PO19
OPN (65. člen)
SZ
C
CU
PO20
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
PO21
OPN (63. člen)
SZ
S
SS
PO22
OPN (71. člen)
KZ
K2
K2
Polje ob Sotli
PS01
OPN (60. člen)
SZ
S
SK
PS02
OPN (57. člen)
KZ
K
K1
Pristava pri Mestinju
PR01
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
PR02
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
PR03
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
PR04
OPN (55. člen)
SZ
C
CU
PR05
OPN (58. člen)
SZ
I
IG
PR06
OPN (58. člen)
SZ
I
IG
Roginska Gorca
RO01
OPN (59. člen)
SZ
S
SK
Sedlarjevo
SE01
OPN (60. člen)
SZ
S
SK
Sveta Ema
SV01
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
SV02
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
SV03
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
SV04
OPN (59. člen)
SZ
S
SK
SV05
OPN (59. člen)
SZ
S
SK
SV06
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
SV07
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
SV08
OPN (55. člen)
SZ
S
SS
Kmetije v celkih (zahodni del)
ZAH01 – ZAH58
OPN (74. člen)
SZ
A
A
Razložene kmetije in druge stavbe (osrednji in vzhodni del)
OS01 – OS915 
OPN (75. člen)
SZ
A
A
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Roginska in Cmereška Gorca)
VI01 – VI121
OPN (76. člen)
SZ
A
Av
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Virštanj)
VI122 – VI470
OPN (76. člen)
SZ
A
Av
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Vonarje)
VI471– VI549
OPN (76. člen)
SZ
A
Av
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Sela)
VI550 – VI569
OPN (76. člen)
SZ
A
Av
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Pecelj) 
VI570 – VI594
OPN (76. člen)
SZ
A
Av
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Dobležiče)
VI595
OPN (76. člen)
SZ
A
Av
Pokopališče – Polje ob Sotli
PK01
OPN (77. člen)
SZ
Z
ZK
Pokopališče – Podčetrtek
PK02
OPN (77. člen)
SZ
Z
ZK
Pokopališče – Olimje
PK03
OPN (77. člen)
SZ
Z
ZK
PK04
OPN (77. člen)
SZ
Z
ZK
Pokopališče – Sveta Ema
PK05
OPN (77. člen)
SZ
Z
ZK
Čistilna naprava – Imeno
ČN01
OPN (78. člen)
SZ
O
O
Čistilna naprava – Olimje
ČN02
OPN (78. člen)
SZ
O
O
Čistilna naprava – Podčetrtek
ČN03
OPN (78. člen)
SZ
O
O
Čistilna naprava – Pristava pri Mestinju
ČN04
OPN (78. člen)
SZ
O
O
Čistilna naprava – Sedlarjevo
ČN05
OPN (78. člen)
SZ
O
O
Čistilna naprava – Sveta Ema
ČN06
OPN (78. člen)
SZ
O
O
Turistično območje – Sv. Ema
TU01
OPN (79. člen)
SZ
B
BT
TU07
OPN (79. člen)
SZ
B
BT
TU08
OPN (79. člen)
SZ
B
BT
TU09
OPN (80. člen)
KZ
K2
K2
Turistično območje – Vonarsko jezero
TU04
OPPN_p
SZ
Z
BT 
ZS
Turistično območje – Sopote
TU05
OPN (82. člen)
SZ
B
BT
TU06
OPN (82. člen)
SZ
Z
ZS
Grad Podčetrtek
GR01
OPN (83. člen) 
SZ
C
CD
Vzletališče – Imeno 
VZ01
OPN (84. člen)
SZ
P
PL
VZ02
OPN (84. člen)
KZ
K1
K1
Kamnolom – Lendrše
KM01
OPPN_p
DZ
L
LN
Odprt prostor občine 
OP01, OP02 
OPN (86. člen)
SZ
P
CD 
IG 
ZS 
PC 
RG
KZ
K1 
K2
K1 
K2
GZ
G
G
VZ
V
VC 
VI
DZ
OO
LN 
OO
Varovalni gozdovi
VG01, VG02
OPN (87. člen)
GZ
G
G
Krčitev gozda
KR01 – KR08
OPN (90. člen)
KZ
K1, K2
K1, K2
3.3. Območja namenske rabe prostora
42. člen 
(1) Za celotno območje Občine Podčetrtek so določena naslednja območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena glede na fizične lastnosti prostora, predvideno rabo in na podlago pretežne rabe prostora:
I. območja stavbnih zemljišč (SZ):
1. območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim (S):
– stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
– površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju (SK)
2. območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju (C):
– osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje (CU)
– druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj (CD)
3. območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim (I):
– gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (IG)
4. posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno (B):
– površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev (BT)
5. območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja (Z):
– površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem (ZS)
– pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle (ZK)
6. območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa (P):
– površine cest (PC)
– površine železnic (PŽ)
– letališča (PL)
– ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (PO)
7. območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki (O)
8. površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja) (A), ki se lahko podrobneje delijo na
– posebne površine razpršene poselitve – vinogradniško območje (Av)
9. razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju) (RG)
II. območja kmetijskih zemljišč (KZ)
1. najboljša kmetijska zemljišča (K1)
2. druga kmetijska zemljišča (K2)
III. območja gozdnih zemljišč (GZ)
1. gozdna zemljišča kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z zakonom, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov, določena kot gozd (G)
IV. območja voda (VZ)
1. območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda (V):
– celinske vode (VC)
2. območja vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno (VI)
V. območja drugih zemljišč (DZ)
1. območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin:
– površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)
2. ostala območja, kot so območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v zgoraj navedene kategorije (OO).
(2) Stavbna zemljišča so zazidljiva le pod pogoji tega odloka in ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo varstveni režimi na (stavbnih) zemljiščih.
(3) V OPN je kot območje posebne rabe določeno »okvirno območje ojezeritve«. Na tem območju se nahaja predvidena vodna površina Vonarskega jezera. Okvirno območje ojezeritve se lahko ureja z OPPN, njegova meja pa se lahko v nadaljnjih fazah načrtovanja ali projektiranja spremeni v soglasju s pristojnimi upravljavci ali nosilci urejanja prostora.
(4) Razpršena gradnja (RG) so zemljišča pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).
3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
3.4.1. Skupna določila glede neskladnih in nelegalnih gradenj
43. člen 
(1) Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo, kar pomeni, da je izdaja gradbenega dovoljenja za te objekte možna le, če je dopustna pod pogoji tega odloka oziroma če je skladna s pogoji tega odloka, ki se nanašajo na gradnje novega objekta.
(2) V vseh EUP so za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, dopustne odstranitve in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(3) Ne glede na določbe tega odloka je za vse objekte, ki so neskladna ali nedovoljena ali podobna gradnja, dopustna legalizacija izvedenih gradenj na podlagi zakona, ki ureja pogoje za graditev objektov in sicer v rokih, kot jih določa ta zakon. Po preteku teh rokov se za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, uporabljajo določbe tega odloka kot je navedeno v prvem odstavku tega člena.
3.4.2. Skupna določila glede vrste gradenj in izvedbe drugih del
44. člen 
(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka dovoljene naslednje vrste gradenj in izvedbe drugih del, razen če niso za posamezno EUP s tem odlokom izrecno prepovedane:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija legalno zgrajenih stavb; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe v posamezni EUP – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, razen če ni s tem odlokom izrecno drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP,
– odstranitev objekta,
– spremembe namembnosti legalno zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP razen naslednje izjeme: izven stavbnih zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje,
– vzdrževanje,
– namestitve sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, ki so investicijska vzdrževalna dela, so dopustne na strehah (predvsem večjih stavb) na območju celotne občine, razen na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, kjer je tak poseg dopusten le na podlagi pridobljenega soglasja pristojnega organa.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka velja na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine naslednje:
– dopustno je vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije legalno zgrajenih stavb so dopustne pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča za toliko, kot je dopustno v zakonu, ki ureja pogoje za graditve objektov, če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba,
– gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja ali objekta varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje,
– odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi o kulturni dediščini – v ta namen je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa. Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini arhitekturnem oblikovanju in namembnosti biti enaka odstranjenemu objektu. Izjemoma lahko novogradnja ne upošteva urbanističnih, arhitekturnih in drugih elementov odstranjenega objekta, če to odstopanje potrdi pristojna strokovna javna služba s kulturnovarstvenim soglasjem,
– na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije (mdr. tudi sončnih elektrarn ali sončnih zbiralnikov ali sončnih celic) ni sprejemljiva,
– na ostalih območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine vključno z vplivnimi območji dediščine, je postavitve naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa.
(3) Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, so dopustne le na kmetijskih zemljiščih skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ter ob upoštevanju usmeritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja), agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije), niso dopustne. Odstopanja od tega člena so dopustna s soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v prvem odstavku 93. člena tega odloka.
3.4.3. Skupna določila glede lege objektov in drugi pogoji
45. člen 
(1) V vseh EUP morajo biti zagotovljeni naslednji odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– z odmiki objektov od mej sosednjih zemljišč morajo biti zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter omogočeno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji,
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 4.00 m, razen če ni s tem odlokom drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev,
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m, razen če ni v nadaljevanju določeno drugače,
– odmiki iz prve in druge alineje so lahko izjemoma manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča,
– za posege na legalno zgrajenih objektih, ki so postavljeni bližje mejam sosednjih zemljišč, kot so določeni v drugi in tretji alineji, velja:
a) če se višina objektov ne poveča, se posegi izvajajo v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov, pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno,
b) če se višina objektov poveča in se posegi izvajajo v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov, mora s spremembo višine pisno soglašati lastnik sosednjega zemljišča,
c) posegi se lahko izvajajo tako, da se upoštevajo določbe glede predpisanih minimalnih odmikov in možnih odstopanj,
– določila tega odstavka ne veljajo za postavitev gospodarske javne infrastrukture ter (internih ali javnih) priključkov nanjo, kar pomeni, da se lahko gospodarska javna infrastruktura in priključki umeščajo do roba zemljiških parcel (minimalni odmiki od mej sosednjih zemljišč za postavitev gospodarske javne infrastrukture in priključkov niso določeni), pri čemer se ob sami gradnji gospodarske javne infrastrukture in priključkov (izkopi ipd.) ne posega na sosednje zemljišče, razen, če se lastniki zemljišč, na katere vpliva gradnja, o tem pisno sporazumejo,
– ograje se lahko postavijo do meje zemljiških parcel, razen ograj ob javnih cestah, vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče (posegi v sosednje zemljišče brez pisnega soglasja lastnikov tega zemljišča niso dovoljeni niti v času postavitve ograje); ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo,
– oporni zidovi se lahko postavijo do meje zemljiških parcel, razen opornih zidov ob javnih cestah, vendar tako, da se z njimi ne posega v sosednje zemljišče (posegi v sosednje zemljišče brez pisnega soglasja lastnikov tega zemljišča niso dovoljeni niti v času gradnje opornega zidu); oporni zidovi se lahko gradijo tudi na meji s sosednjim zemljiščem, vendar le, če se lastniki teh zemljišč o tem pisno sporazumejo,
– za postavitev ograj in opornih zidov ob javnih cestah je potrebno pridobiti pogoje in pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine ograj, tako da zgornji rob ograje oziroma lega ne posega v polje preglednosti, oziroma določijo pogoje glede odmikov in višine opornih zidov.
(2) V vseh EUP morajo biti upoštevane naslednje regulacijske linije oziroma odmiki:
– zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca; minimalni odmik novih stavb od roba cestišča regionalne ceste je 8.00 m, parkirišč, ograj in manipulativnih površin pa 5.00 m; od cestnih teles ostalih javnih cest morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj 5.00 m oziroma v skladu s predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste,
– odstopanje od določil prejšnje alineje je možno le ob soglasju z upravljavcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja,
– minimalni odmiki od meje vodnega zemljišča, so določeni glede na red vodotoka, in sicer:
a) zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča,
b) zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča,
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj za eno sestojno višino odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba, v izjemnih primerih (termofilni gozd, gozd na pobočju pod objektom) pa najmanj 10 m; ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča (ceste, vodovodi, ograje ipd.) morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 2 m; za vsako gradnjo, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu znotraj pasu ene sestojne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje zavoda, pristojnega za gozdove,
– posegi znotraj območja iz prejšnje alineje so izjemoma dopustni v vseh EUP, razen za območja varovalnih gozdov, vendar v tem primeru lastnik in upravljavec gozda ne odgovarjata za morebitno škodo, ki bi nastala na novozgrajenih objektih in infrastrukturi zaradi bližine gozda. Zato mora biti predhodno sklenjen notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda na tem območju. S tem dogovorom se opredelita plačnik in način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s posegom in njegovim vplivom nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z gozdom in škod na gozdnem sestoju. Ta dogovor mora biti v vednost dostavljen zavodu, pristojnemu za gozdove oziroma mora biti sestavni del projektne dokumentacije za vse objekte, ki so od obstoječega gozdnega roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozdnega sestoja, tj. 25 m,
– če dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, ni zagotovljen na način iz prejšnje alineje, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje z gozdom, ujme ali sanacije njihovih posledic,
– za potrebe tega odstavka se kot gozd štejejo zemljišča, ki imajo v OPN opredeljeno namensko rabo kot »gozdna zemljišča«, zemljišča, ki so v dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali zemljišča, ki so v naravi porasla z gozdom,
– v primeru dilem glede ocene odmikov ene sestojne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba se upošteva strokovno mnenje zavoda, pristojnega za gozdove.
(3) Odstopanje od določil tega člena je možno le ob soglasju z upravljavcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja.
(4) Za objekte kot so bazne postaje, objekti in naprave omrežja brezžične telefonije, objekti mobilne telefonije, telekomunikacijske antene in oddajniki, objekti za telekomunikacijsko opremo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– pri načrtovanju objektov in naprav elektronskih omrežij mobilnih komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja,
– objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stanovanjske stavbe, na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na otroška igrišča in pokopališča,
– na vseh območjih namenske rabe prostora in na območjih kjer je predvidena izdelava OPPN, je dopustno graditi objekte in naprave mobilnih komunikacij, pri čemer stavbe ne smejo presegati neto tlorisne površine 30 m2 oziroma višine 4 m, gradbeno inženirski objekti pa ne smejo biti višji od 10 m oziroma z antenskimi nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine obstoječega objekta za več kot za 10 m,
– objekte in naprave mobilne telefonije s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno umeščati na območjih namenjenih trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter na območjih podrobnejše namenske rabe G,
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se v čim večji meri združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo,
– na varstvena območjih, kjer se varuje posebna vrednota ali so predmet drugih varstev (kot npr. zavarovana območja in območja Natura 2000), in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je bazno postajo dopustno postaviti le ob predhodni pridobitvi soglasja pristojnega organa.
(5) Za objekte kot so male komunalne čistilne naprave morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– postavljajo se na parcelo, namenjeno gradnji,
– izjemoma je postavitev izven območij iz prejšnje alineje mogoča le v primeru, da je z ustreznim geološko-geomehanskim ali podobnim poročilom dokazano, da znotraj parcele, namenjene gradnji konfiguracija terena postavitve takega objekta ne omogoča.
(6) Za objekte kot so tipski zabojniki za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– izbrana lokacija se nahaja v sklopu objekta, v katerem se vrši dejavnost v zvezi z upravljanjem (prodajo ipd.) takih jeklenk, ali na minimalni varnostni razdalji od takega objekta.
(7) Za objekte kot so zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– izbrana lokacija se nahaja v naselju ali na njegovem robu ter v neposredni bližini prometne infrastrukture.
(8) Za objekte za potrebe kmetijstva in gozdarstva morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije oziroma da je v primeru postavitve čebelnjaka zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
– lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na območja poselitve,
– lokacije premičnih čebelnjakov se določijo v sodelovanju z zavodom, pristojnim za gozdove in sicer z njegovo pristojno območno oziroma organizacijsko enoto, ob obveznem dogovoru z lastnikom zemljišča,
– da se objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti uporabljajo le v kmetijske namene in ne za bivanje ali začasno nastanitev (počitniške hiše),
– pogoji glede postavitve čebelnjakov iz tega odstavka se preverjajo v postopku izdaje mnenja, soglasja ali podobnega dokumenta, ki ga izda svetovalna služba v čebelarstvu ali podoben organ, pristojen za področje čebelarstva.
(9) Za začasne objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je objekt postavljen zgolj v času sezonske turistične ponudbe ali prireditve, ki pa ne sme biti daljši od 6 mesecev,
– da so postavljeni na vedutno neizpostavljenih mestih tako, da ne bosta ovirana promet in funkcionalna raba območja,
– da je v primeru postavitve odprtega sezonskega gostinskega vrta lokacija vrta izbrana tako, da se le-ta nahaja v neposredni bližini grajenega objekta obstoječe gostinske ponudbe, vendar ne več kot v oddaljenosti do 30 m,
– da se v območjih kulturne dediščine začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja,
– da se začasni objekti za prireditve v območja kulturne dediščine postavijo samo za omejen čas,
– da se začasni objekti za skladiščenje ne postavljajo v območja kulturne dediščine.
(10) Za vadbene objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se postavljajo v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja,
– da se montažni napihljivi šotori ne postavljajo v območjih kulturne dediščine.
(11) Za spominska obeležja, skulpture, vodnjake in podobne objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da s postavitvijo dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo prometa, na stavbah pa morajo biti postavljeni tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta,
– da se pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine izdela prostorska presoja postavitve in preveri vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
(12) Za urbano opremo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se postavi v skladu s splošnimi načeli varnosti uporabnikov,
– oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno na poslovnih objektih in na parcelah, namenjenih gradnji teh poslovnih objektov, lahko pa tudi izven območja teh parcel, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Podčetrtek,
– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev objektov za oglaševanje na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti), kjer postavljanje teh objektov ni dovoljeno; izjemoma se lahko za krajevna obvestila v teh območjih uporabljajo lesene table, pritrjene na posamezen vaški objekt,
– postavljanje transparentov je dovoljeno na v naprej dogovorjenih lokacijah na podlagi soglasja občinske uprave Občine Podčetrtek; lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante,
– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev transparentov na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti), kjer postavljanje teh objektov ni dovoljeno,
– na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave status zavarovanega območja Kozjanski park se upošteva varstveni režim, s katerim je prepovedano postavljati objekte, naprave, reklame ali napise, s katerimi bi zakrivali za območje parka značilne razglede ali razglede na zgodovinske spomenike. Prepovedano je postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene zunaj za to določenih in ustrezno urejenih mest. Na območjih, ki imajo status naravne vrednote, območje biotske raznovrstnosti, se postavlja le če se zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne vrednote in ugodno stanje habitata zavarovanih in ogroženih vrst ter da je vidna podoba čim manj spremenjena,
– da je v primeru postavitve nadstrešnice in javne kolesarnice lokacija izbrana tako, da se nahaja v neposredni bližini že zgrajene prometne infrastrukture.
(13) Za sončne zbiralnike ali sončne celice morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– postavitev je dopustna na strehah (predvsem večjih objektov) na območju celotne občine,
– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev takih objektov na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine: na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna; na ostalih območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine vključno z vplivnimi območji dediščine, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa.
(14) Za pomožne objekte v javni rabi, ki so začasnega značaja (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da so postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(15) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti postavljajo na parcelo, namenjeno gradnji na kateri že stoji legalno zgrajen objekt, če pa to ni mogoče, pa lahko tudi na druga območja, pod pogojem, da so izpolnjene:
– vse zahteve razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev,
– zahteve iz tabele 3, v kateri znak »+« pomeni, da je tak objekt dovoljen ob upoštevanju morebitne opombe, znak »–« pomeni, da tak objekt ni dovoljen, znak »o« pa pomeni, da so dovoljeni le določeni objekti iz skupine, in sicer skladno z opombo in
– druga določila odloka, ki gradnjo posameznih vrst nezahtevnih in enostavnih objektov v nekaterih EUP (npr. podpornih zidov ipd.) ali v nekaterih območjih (npr. objektov za oglaševanje v območjih kulturne dediščine ipd.) celo prepovedujejo.
(16) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti lahko postavljajo le, če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave. Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustna le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.
(17) Pogoje glede odmikov in regulacijskih linij za nezahtevne in enostavne objekte predpisuje razdelek 3.4.3. Skupna določila glede lege objektov v 45. členu tega odloka.
(18) Na območjih razpršene gradnje je poleg nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3 dopustna tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov kot jih določa 89. člen tega odloka.
tabela 3 
nezahtevni in enostavni objekti:
namenska raba (NR): 
– določbe glede postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov na kmetijska zemljišča (K1 in K2) predpisuje 90. člen tega odloka
– pri postavitvah enostavnih in nezahtevnih objektov na gozdna zemljišča (G) se upoštevajo tudi določbe 91. člena tega odloka
– pri postavitvah enostavnih in nezahtevnih objektov na vodna zemljišča (V) se upoštevajo tudi določbe 53. člena tega odloka
opombe:
S
C
I
B
Z
P
O
A
G
V
DZ (LN)
majhna stavba in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
+
+
+
+
+
+
+
+
-
-
+
pomožni obj. v javni rabi
+
+
+
+
+
+
+
+
+
o
+
na VZ so dopustni samo pomožni cestni objekti 
za vse NR: 
večnamenski kioski niso dopustni na območjih, varovanih po predpisih varstva kulturne dediščine
ograja
+
+
+
+
+
+
+
+
+
o
+
Na G je ograjevanje gozda dovoljeno samo v primerih, ko je to:
– predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem,
– potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanje,
ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom; ograje pašnikov in obore za rejo divjadi se ne štejejo med te vrste ograj
podporni zid
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
mala komunalna čistilna naprava
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
+
nepretočna grenica
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
+
rezervoar
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
+
vodnjak, vodomet
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
-
priključek na objekt GJI in dalj. ogrevanja
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
samostojno parkirišče
+
+
+
+
+
+
+
+
-
-
+
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
pomol
-
-
-
+
-
-
-
-
+
+
-
športno igrišče na prostem
+
+
-
+
+
-
-
+
-
-
-
vodno zajetje in obj. za akumul. vode in namakanje
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
obj. za oglaševanje
+
+
+
+
+
+
+
+
+
-
-
obj. za rejo živali
+
+
-
+
-
-
-
+
+
+
-
pomožni kmetijsko-gozdarski obj.
+
+
+
+
+
+
-
+
+
+
-
obj. za kmetijske proizvode in dopolnil. dej.
+
+
+
+
+
+
-
+
+
+
-
pomožni komunalni obj.
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
pomožni letališki, pristaniški obj. in pomožni obj. na smučišču
-
-
-
-
-
+
-
-
-
-
-
pomožni obj. namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesr. ter pomožni obj. za spremlj. stanja okolja in narav. pojavov
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
3.4.4. Skupna določila glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov
46. člen 
(1) V vseh EUP veljajo naslednji pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nezahtevni in enostavni objekti, med njimi predvsem majhne stavbe: oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim obstoječim objektom,
– majhne stavbe, kot so drvarnice, garaže, ute, lope, enoetažni pritlični objekti, nadstreški in drugi podobni objekti: morajo biti leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov; razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram; lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih materialov z osnovnim obstoječim objektom z namenom uskladitve, kot je opisana v predhodni alineji,
– pomožni objekti v javni rabi (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, tribuna) morajo biti izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov,
– ograje: naj bodo praviloma žive meje oziroma lahke ograje, le v primeru protihrupnih zaščit masivne in po možnosti ozelenjene,
– ograje morajo na območjih varstva narave omogočati prehod prostoživečih vrst, odstopanja od določil te alineje so možna le v soglasju s pristojno območno enoto zavoda, pristojnega za ohranjanje narave,
– medsosedske ograje: ne smejo biti višje od 1,80 m, razen v primerih posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev (ko so lahko ograje višje in sicer toliko, kot zahteva njena funkcija) ali v primeru, da je s tem odlokom drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev,
– ograje proti javni cesti: višina naj upošteva pogoje upravljavca,
– avtobusna postajališča: na območju celotne občine izdelati celostno podobo postajališč in druge opreme,
– ekološki otok: biti mora zakrit (lahko ozelenjen z vegetacijo), nevpadljiv, priporoča se uporaba naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini,
– čebelnjak: sledi naj tradicionalnemu vzoru,
– čebelnjaki izven območij kmetij: so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih,
– kašča: sledi naj tradicionalnemu vzoru,
– kozolec: dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev,
– poljska pot: na območjih kulturne dediščine možna samo peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni),
– skedenj: dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev,
– čakalnice in kolesarnice: prilagojene naj bodo okolju in celostni podobi urbane opreme.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka veljajo v območjih kulturne dediščine tudi naslednji pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapna streha z naklonom od 40 do 45º, opečna kritina, izjemoma so možna odstopanja, če oblikovanje ne vpliva na varovane lastnosti enote, s čimer mora soglašati zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine,
– garaža: prvenstveno je treba zagotavljati njeno vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma se izvede v obliki nadkritih parkirnih mest,
– lopa: možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom, pri čemer je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena,
– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora,
– bazen: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor,
– rezervoar: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma omejen z neizstopajočo živo mejo,
– uta, senčnica: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena,
– ograja: v obliki kot kaže morfološka analiza naselja, kar se preverja v postopku izdaje kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa,
– objekt javne razsvetljave: izbrati svetila primerne velikosti – ne višjih od slemen objektov, izdelana mora biti celostna podoba,
– gnojišče, gnojna jama: ograda ne sme presegati 1,3 m,
– gozda cesta: izdelati je potrebno variante tras,
– gozdna učna pot: izdelati je potrebno celostno podobo učnih tabel,
– gozdna žičnica: izogiba naj se objektom in območjem kulturne dediščine.
(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPN štejejo tudi vsi enostavni in nezahtevni objekti.
3.4.5. Skupna določila glede ureditve okolice objektov
47. člen 
(1) V vseh EUP se ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev izvaja pod naslednjimi pogoji:
– višinske razlike naj se premoščajo z nakloni zemljine; brežine naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja,
– v kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z brežinami, kar se dokazuje z geološkim mnenjem, se lahko izvedejo oporni zidovi; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni, priporoča se kaskadna (stopničasta) izvedba, ki omogoča lažjo ozelenitev,
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami; za zasaditve okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste, tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst (npr. cipres) se ne vnaša.
(2) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za območja ohranjanja narave, v kateri uporaba škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik načeloma ni dopustna. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin.
(3) Odstopanja od določil prejšnjega odstavka so možna le izjemoma, kadar zaradi geotehničinih pogojev ni možna predpisana izvedba. V tem primeru je možna izvedba opornih zidov v višini največ 1,50 m nad terenom; v primeru večjih višinskih razlik se oporni zidovi izvedejo stopničasto in intenzivno zasadijo.
3.4.6. Skupna določila glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter glede varstvenih pasov infrastrukture
48. člen 
(1) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede priključevanja objektov, ki niso enostavni in nezahtevni objekti, na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro:
– obvezna je priključitev na javni vodovod,
– obvezna je priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo,
– v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno napravo; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno,
– komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov se lahko v prehodnem obdobju, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, do izteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki velja za obstoječe objekte, odvajajo v obstoječo greznico; po izteku prehodnega obdobja je potrebno komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov speljati na individualne čistilne naprave; pretočne greznice je potrebno zamenjati s priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na centralni čistilni napravi ali mali čistilni napravi,
– v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj parcel, namenjenih gradnji; če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja; odvajanje padavinskih voda je potrebno urediti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ipd.),
– tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje,
– obvezna je priključitev na javno cesto,
– obvezna je priključitev na električno omrežje,
– za ogrevanje se priporoča uporaba t.i. čistih energentov,
– za vsak stanovanjski ali poslovni objekt je potrebo zagotoviti zbirno mesto za odpadke skladno z 51. členom tega odloka,
– za vsak objekt je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z zakonodajnim normativom,
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti pri pristojnih upravljavcih GJI projektne pogoje oziroma soglasja za priključitev na GJI.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti se v vseh EUP lahko priključujejo na GJI in na grajeno javno dobro samo v primeru, da so postavljeni na stavbnem zemljišču. V nasprotnem primeru se lahko na GJI in na grajeno javno dobro priključujejo samo:
– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in objekti, ki so proizvod dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ki jih priključuje investitor, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 90. člena,
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– enostavni in nezahtevni objekti, ki so dopustni ob razpršeni gradnji skladno z 89. členom,
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW.
(3) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih GJI:
– če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali z zakonom, ki ureja pogoje za graditev vseh objektov opredeljeno kot varovalni pas GJI, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila.
(4) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih obstoječih ali predvidenih daljnovodov:
– za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljalca,
– za vse posege, ki posegajo v elektroenergetske koridorje daljnovodov je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja skladno z zakonodajo,
– za vsak poseg v elektroenergetski varovalni pas je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja,
– izrecno je v koridorjih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale,
– pri projektiranju je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov,
– vsa dela morajo biti speljana tako, da se ne poškoduje ozemljitev daljnovodnih stebrov; v primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je investitor dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti predstavnika upravljalca,
– pri gradnji je potrebno predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni nivo 400 kV na manj kot 5 m, za napetostni nivo 220 kV na manj kot 4 m in za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m,
– v EUP, ki posega v varovalni pas DV, je možno graditi le objekte, ki jih dovoljuje področna zakonodaja,
– pri gradnji objektov je potrebo upoštevati zakonodajo oziroma pravilnik, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, na podlagi katerega so določene vrste objektov v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov prepovedane,
– pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati zakonodajo s področja elektromagnetnega sevanja in hrupa,
– skladno s predpisi s področja graditve je za predvidene objekte potrebno od pristojne službe pridobiti projektne pogoje in soglasja k projektu ter soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(5) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v varovalnih pasovih prenosnega omrežja zemeljskega plina:
– za vsak poseg v pripadajočem nadzorovanem pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljalca,
– pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina (2 x 65 m) in posebne pogoje v varnostnem pasu (2 x 5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.
(6) V naslednjih EUP so na stavbnih zemljiščih v delu, ki se nahaja v varovalnem pasu elektroenergetskega omrežja, dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s področja elektroenergetskega sistema pod pogoji pristojnega upravljavca:
– Razložene kmetije in druge stavbe (osrednji in vzhodni del): OS118, OS180, OS187, OS196, OS256, OS359, OS388, OS391, OS522, OS523, OS572, OS644, OS651, OS668, OS755, OS775, OS780, OS780, OS792, OS839, OS891,
– Poseben tip poselitve (vinogradniška območja): VI23, VI91, VI116, VI191, VI193, VI199, VI211, VI256, VI272, VI583,
– Kmetije v celkih (zahodni del): ZAH01, ZAH07,
– Pokopališče – Olimje: PK03.
(7) V EUP Odprt prostor občine: OP01 so v delu, ki se nahaja v varovalnem pasu elektroenergetskega omrežja, dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s področja elektroenergetskega sistema pod pogoji pristojnega upravljavca.
(8) Varovalni pasovi so v vseh EUP enaki, in sicer so navedeni v tabeli 4; pogoje za posege v varovalne pasove oziroma morebitna odstopanja od tega člena določa pristojni upravljalec infrastrukture; poleg tabele 4 se upoštevajo tudi določila 45. člena tega odloka:
tabela 4 
A) varovalni pas GJI
vodovod
3 m levo in desno od osi voda
kanalizacija
3 m levo in desno od osi voda
vod, namenjen telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom
3 m levo in desno od osi voda
plinovod
2 x 65 m
drugi vodi, ki služijo namenu GJI
3 m levo in desno od osi voda
B) širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV
40 m
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV
10 m
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV
15 m
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV
3 m
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV
10 m
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV
1 m
za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV
1,5 m
za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti
2 m
potrebno je upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v dolžini do 25 m od daljnovodnih stebrov
globina 0,6 m
C) varovalni pas prometne infrastrukture
hitre ceste
35 m od zunanjega roba cestnega sveta
glavne ceste 
25 m od zunanjega roba cestnega sveta
regionalne ceste 
15 m od zunanjega roba cestnega sveta
državne kolesarske poti 
5 m od zunanjega roba cestnega sveta
občinske ceste
skladno z odlokom o občinskih cestah
železniška proga
108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju od osi skrajnega tira
3.4.7. Skupna določila glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
49. člen 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vernosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta,
če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določil tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorki načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljali dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(14) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(15) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(16) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(17) Za posege energetske sanacije je z vidika varstva kulturne dediščine treba preučiti vsak posamezen ukrep.
Vgradnja toplotne izolacije na izpostavljenih fasadah praviloma ni dopustna, izjemoma je dopustna na fasadah, ki niso izpostavljene in nimajo likovne vrednosti.
Struktura, tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge mora imeti enake lastnosti kot prvotna fasada. Morebitne členitve fasad (fuge, stiki različnih materialov, barv) je treba pri rekonstrukciji ponoviti.
Obnova ali zamenjava stavbnega pohištva: obnova oken (kitanje, tesnjenje, oplesk) imajo prednost pred zamenjavo z novimi. V primeru škatlastih (dvojnih oken) je večinoma dopustna zamenjava notranjega krila z novim, medtem ko je treba zunanje krilo ohraniti in obnoviti. Tesnjenje oken se izvede na notranjem krilu. Novo stavbno pohištvo mora biti po merah, obliki, materialu, profilaciji in barvi enako originalnemu. Zaradi vgradnje izolacijskega stekla so dopustna odstopanja le pri merah okvirjev za cca 1 cm. Namestitev in vgradnja zunanjih senčil je dopustna le tam, kjer so že originalno in to v enakih oblikovnih značilnostih.
Toplotna izolacija strešnih površin je možna na način, da se z njo ne spreminja videza strehe.
Namestitev zunanjih enot strojne opreme (klimatske naprave, fotovoltaični paneli, toplotne črpalke ipd.): v objektih kulturne dediščine naj se smiselno presodi o uporabi strojnih naprav brez zunanjih enot. V primeru uporabe strojnih naprav z zunanjimi enotami je te naprave sprejemljivo namestiti le izven vidnega polja izpostavljenih fasad oziroma streh, to je na dvoriščne strani, za balkonske ograje ipd. Nameščanje naprav na ulične fasade in druge izpostavljene dele objektov ni sprejemljivo.
(18) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(19) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(20) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(21) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.4.8. Skupna določila glede ohranjanje narave
50. člen 
(1) Varovana območja ohranjanja narave, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi predpisi.
(2) Posegov in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(3) Za posege oziroma gradnjo objektov na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvene soglasje, ki ga izda ministrstvo pristojno za ohranjanje narave.
(4) Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev, potrebno je pridobiti le naravovarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.
(5) Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, je potrebno skladno z določili zakona, ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.
(6) Varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti so naslednja:
– spodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, k zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000,
– na večjih kmetijskih površinah sredi intenzivne kmetijske krajine se ohranjajo obstoječe manjše površine gozdnih zemljišč (gozdni otoki) ter ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki in živice, travniški sadovnjaki …,
– pri umeščanju in gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča,
– gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine,
– enostavne in nezahtevne objekte na območjih kmetijske, gozdne in ostale rabe, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju,
– postavljanje obor za rejo divjadi, in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst; na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst,
– za premoščanje novo izdelanih višinskih razlik naj se ne gradi betonskih škarp in opornih zidov; premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin; brežine naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja,
– za zasaditve okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste; tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne vnaša,
– v primeru urejanja ceste na odseku, kjer je evidentiran prehod dvoživk, bo pristojna služba za ohranjanje narave podala mnenje o ustreznosti tehnične izvedbe prehodov in zaščitne ograje za neovirane prehode dvoživk preko cestišča,
– ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– ob načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na odsekih cest, kjer se nahaja evidentirani prednostni odsek, je potrebno načrtovanje prehodov in zaščitnih ograj za neovirano prehajanje dvoživk,
– načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,
– obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin,
– vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih,
– urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike; ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obsežne vegetacije,
– v potoke naj se ne posega z regulacijami in naj se jih ne onesnažuje; krčenje gozda ob vodotoku in lesene obrežne vegetacije naj se ne izvaja; v primeru sanacije brežin naj se ta izvaja z zasaditvijo rastišču primernih drevesnih in grmovnih vrst, vzpostavi naj se vrstno in višinsko pestra obrežna vegetacija,
– na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja; v primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku,
– načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zagotavlja pa naj ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet,
– pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje,
– na območju naravnih vrednot in območju biotske raznovrstnosti naj se kablovodi izvedejo podzemno; umeščanje v prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves,
– zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom; osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,
– označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno s pravilnikom, ki določa vrste, osnovne elemente, pisave, grafične prikaze, materiale, konstrukcije, mere, način izdelave in načine postavljanja znakov za označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot v naravi,
– gradnja malih komunalnih čistilnih naprav naj se načrtuje izven območij, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status oziroma se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.
(7) Poleg navedenega se v območjih ohranjanja narave upošteva tudi naslednja priporočila:
– obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohrani in obvaruje pred poškodbami,
– pri ureditvi zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in dreves,
– morebitno ograjevanje parcel naj se izvede z zasaditvijo žive meje avtohtonih vrst grmovnic,
– reliefne značilnosti terena naj ostanejo v čim večji meri ohranjene; obsežnejši izkopi in nasipavanja (izravnave terena), ki bi puščali ostre robove v krajini z velikimi višinskimi razlikami, naj se ne izvajajo; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki,
– uporaba svetilk za osvetljevanje naselja in posameznih objektov naj bo časovno in prostorsko omejena,
– novi objekti naj bodo locirani čim bližje obstoječim objektom,
– priporočljiva je zasaditev visokodebelnih sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektih,
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja oziroma na novo vzpostavlja,
– na mlado sadno drevje naj se umesti gnezdilnice za pogorelčka skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku,
– krčitve gozda za kmetijske namene naj se izvedejo le tam, kjer gre za zaokroževanje kmetijskih površin na račun krčitve in tam kjer krčitev gozda zagotavlja obstoječim stavbnim območjem v neposredni bližini možnost kmetovanja.
(8) Poleg drugih določb tega odloka je potrebno na naslednjih območjih z namensko rabo »območja vodne infrastrukture« upoštevati tudi naslednje:
– za posege na parcelah št. 155, 156, 609/3, 624/1, 624/2, 624/3, 625/2, 627, 630/1, 630/2, 630/3, 631/1, 631/2, 916, k. o. Vonarje poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji:
– sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali (razen gojene oblike krapa), 
– ograje in druge fizične ovire naj se ne postavlja upoštevaje dnevne ali sezonske poti živali, tako da so živali čim manj ovirane, 
– odpadkov se ne odlaga, če obstaja možnost negativnega vpliva na habitate rastlin in živali, 
– rastlinstva naj se ne požiga, 
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali, 
– površinske ali podzemne vode naj se ne onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo čistilnih naprav, 
– vodnega stanja naj se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo, 
– v tekoče in stoječe vode (tiste, ki so neposredno povezane z naravnim okoljem) se ne vnaša hranil, razkužil in zdravil za ribe, 
– v močvirnati gozd ni dovoljeno umeščati objektov,
– za posege na parcelah št. 305 in na delu parcel št. 316, 303, 304, 273/1 in 1211/2, vse k.o. Sopote poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji:
– ureditev ribnika je dovoljena zgolj na parceli št. 305 in na delu parcel št. 316, 303, 304, 273/1 in 1211/2, vse k.o. Sopote, 
– vzpostavi se vzporedni tok potoka z naravni čim bolj podobno strugo in obrežno vegetacijo; s tem se zagotovi zveznost in omogoči prehajanja vodnih organizmov ter ustrezne pogoje za življenje prosto živečih vrst v in ob vodotoku, 
– iz na novo vzpostavljene struge se uredi odvzem vode za ribnik, 
– izvede se raziskava za določitev ekološko sprejemljivega pretoka; na podlagi teh raziskav se določi možno količino odvzema vode za ribnik, 
– izvedejo se ustrezne tehnične prilagoditve odvzema na mestu jezu, ki bo zagotavljal ekološko sprejemljiv pretok in prehodnost za ribe v neimenovanem potoku in v potoku Slivje, 
– gojenje rib mora biti v skladu z veterinarsko in ribiško zakonodajo; v ribnik vložene ikre, zarod in ribe morajo biti zdravstveno neoporečne, 
– kvalitete vode v neimenovanem potoku in v potoku Slivje se ne slabša, onesnaženo vodo se prednostno očisti, 
– vpliv gojenja rib na stanje v vodotoku Slivje, kamor se steka voda iz ribnika, se zagotovi z ustreznim delovanjem usedalnikov oziroma drugih tehničnih rešitev za zmanjšanje vpliva (npr. rastlinska čistilna naprava), 
– eno tretjino ribnika na delu, ki je najbližje gozdu, se prepusti naravnim procesom postopnega zaraščanja, 
– morebitne utrditve brežin se izvede izključno z biotehničnimi ukrepi: z uporabo lesenih pilotov, vrbovega popleta in potaknjencev jelše, vrbe in ostale drevnine lokalnega izvora, 
– v ribnik se vlaga vrste rib, ki so lokalno prisotne in so potomke rib, ki so bile pridobljene iz lokalnih populacij, 
– prenašanje živih rib iz ribnikov v druge vode se ne izvaja. 
(9) Poleg drugih določb tega odloka je potrebno na naslednjih območjih z namensko rabo »površine za oddih, rekreacijo in šport« upoštevati tudi naslednje:
– za gradnjo na parcelah št. 130/2, 130/3, 130/4, 137/4, k. o. Sopote poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji:
– območje površin za oddih, rekreacijo in šport naj bo omejeno le na obstoječe igralne in travnate površine in oddaljene za vsaj eno drevesno višino od samega gozdnega roba, 
– v gozdni rob naj se ne posega; obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja, 
– v gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma se posamezno drevo odstrani, kadar le to ogroža varnost ljudi, 
– na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode ...), 
– odlaganje kakršnega koli materiala izven območja urejanja naj se ne izvaja oziroma odpadke, odvečni izkopni material in gradbene odpadke se deponira na zato urejenem odlagališču, 
– ureditve okolice objektov in športnih površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp; brežina naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja, 
– poti (sprehajalne, kolesarske) naj bodo narejene iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …), 
– športne površine naj bodo v čim večji meri travnate; delež površin prekritih z betonom in umetnimi masami naj bo minimalen, 
– za ureditev zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja; na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov in pesticidov, 
– za vzdrževanje zelenih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav, 
– območje urejanja naj se ne ograjuje; v primeru ograjevanja športnih površin naj imajo le te čim bolj naraven izgled (les, pletene vrvi), 
– osvetljena naj bo le okolica objektov; osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena; športne površine naj bodo neosvetljene, 
– za posege na parceli 617/6, k.o. Virštanj poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj:
– drevo znotraj območja posega naj se ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku. 
(10) Poleg drugih določb tega odloka je potrebno na naslednjih območjih z namensko rabo »gospodarske cone« upoštevati tudi naslednje:
– za posege na parcelah 1191/6, 1191/7, 1193/2, 1193/4, 1193/5, 36/3, k.o. Imeno poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj:
– nove objekte naj se obsadi s starimi sortami sadnega drevja, na katere naj se namesti gnezdilnice za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku. 
3.4.9. Skupna določila glede varstva okolja, naravnih dobrin in varovanja zdravja
51. člen 
(1) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja zdravja:
– iz objektov ne smejo uhajati strupeni plini,
– objekti ne smejo povzročati emisij nevarnega sevanja,
– objekti ne smejo povzročati onesnaženja ali zastrupitve voda in tal,
– za spremljanje stanja na področju varovanja zdravja ljudi naj se uporabljajo kazalci, navedeni v okoljskem poročilu kot prilogi OPN.
(2) Varstvena območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena v naslednjih odstavkih tega člena in z drugimi predpisi, ki opredeljujejo varstvena območja in režime v njih.
(3) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva voda:
– vsi objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem ter dalje na čistilno napravo; v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno napravo,
– pretočne greznice je potrebno zamenjati s priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na centralni čistilni napravi ali mali čistilni napravi.
(4) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred hrupom:
– na podlagi uredbe, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju, sodijo EUP v naslednje stopnje varstva pred hrupom v odvisnosti od namenske rabe v posamezni EUP:
I. stopnja varstva pred hrupom se določa samo na območju, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
II. stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanj: stanovanjske površine (EUP: IM01, IM02, IM03, PO02, PO04, PO20, PO21, PR01, PR02, PR03, SV01, SV02, SV03, SV06, SV07, SV08), stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš, 
– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, 
– na posebnem območju: površine za turizem (EUP: PO08, PO09, PO11, TU01, TU04, TU05, TU07, TU08), 
III. stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanj: površine podeželskega naselja, 
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga območja centralnih dejavnosti, 
– na posebnem območju: športni centri, 
– na območju zelenih površin: za vse površine, 
– na površinah razpršene poselitve, 
– na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem, 
– ne glede na namensko rabo na območjih vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti, 
IV. stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine, 
– na posebnem območju: površine drugih območij, 
– na območju prometne infrastrukture: vse površine, 
– na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine, 
– na območju energetske infrastrukture: vse površine, 
– na območju okoljske infrastrukture: vse površine, 
– na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih, 
– na območju voda: površine vodne infrastrukture, 
– na območju mineralnih surovin: vse površine, 
– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem, 
– na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem, 
– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 
– na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah, in 
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 
– za območja veljajo mejne ravni hrupa, kot jih določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju,
– območja stopenj varstva pred hrupom (II., III., IV.) so določena po mejah namenskih rab,
– ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi,
– predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa,
– prepovedano je obratovanje virov hrupa, ki čezmerno obremenjujejo okolje, dokler niso sanirani,
– prepovedano je umeščanje novih stavb z varovanimi prostori v s hrupom prekomerno obremenjeno območje (npr. ob cestah, železnicah, območjih za gospodarske cone – namenska raba IG ipd.),
– pri umeščanju novih območij, s povečano stopnjo varstva pred hrupom (namenska raba SS in BT) se naj upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene organizacije Ldvn 55dBA, Lnoč 40 dBA,
– potrebna je pridobitev dovoljenja za čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja prireditev, na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve.
(5) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede ravnanje z odpadki:
– za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzeme,
– odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov,
– predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
– za ustrezno ravnanje z odpadki je treba na območju občine v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki, urediti zadostno število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca.
(6) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva tal:
– rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic oziroma okolice stavb,
– evidentirati in sanirati je potrebno vsa nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine s prioriteto na občutljivih območjih (vodovarstvena območja, ob vodotokih in podobno).
(7) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja gozdov:
– za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove,
– v poselitvi in ostalih območjih v gozdu ali ob robu se morajo ohraniti ali po potrebi urediti novi dostopi do gozda za potrebe gospodarjenja z gozdovi (gozdne vlake, poti), ob naseljih tudi za rekreacijo,
– za potrebe tega odstavka se kot gozd štejejo zemljišča, ki imajo v OPN opredeljeno namensko rabo kot »gozdna zemljišča«, zemljišča, ki so v dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali zemljišča, ki so v naravi porasla z gozdom.
(8) V vseh EUP je v območju vodovarstvenih pasov gradnja omejena na naslednji način:
– pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati zakonodajo, ki obravnava vodovarstvene pasove in ukrepe za zavarovanje virov pitne vode,
– na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati omejitve in pogoje gradnje skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati je potrebno že izdelane študije in strokovne podlage,
– za vse obstoječe objekte na vseh vodovarstvenih pasovih se izvede sanacija kanalizacije oziroma dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda,
– na vodovarstvenih območjih je prepovedan vnos tistih snovi v tla, ki niso v skladu s predpisi.
(9) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred sevanjem:
– na podlagi uredbe v zvezi z elektromagnetnim sevanjem v okolju sodijo EUP v naslednje stopnje varstva pred sevanjem v odvisnosti od namenske rabe oziroma dejavnosti v posamezni EUP:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem: območje turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju, 
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnji alineji določena kot I. območje, 
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu. 
– v vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja (s poudarkom na daljnovodih) ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki so varovane s I. stopnjo varstva pred sevanjem.
(10) Na podlagi uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju mora nov objekt ali naprava ali objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir sevanja, za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati te pogoje:
– elektromagnetno polje, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme povzročati čezmerne obremenitve s sevanjem,
– kjer je obremenitev zaradi sevanja že čezmerna, morajo biti pri uporabi ali obratovanju obravnavanega vira zagotovljeni ukrepi varstva pred sevanjem, skladno s to uredbo; v takšna območja ni dovoljeno umeščati novih ali širiti obstoječih stavb z varovanimi prostori ali načrtovati namenske rabe prostora, za katero je z uredbo predvidena I. stopnja varstva pred sevanjem,
– obremenitev območja z EMS zaradi obratovanja vira sevanja ne sme presegati mejnih vrednosti iz 4. člena uredbe o EMS,
– minimalni potrebni odmiki od obstoječih virov EMS, kamor zaradi varovanja zdravja ljudi ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori in obratno – od obstoječih objektov z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati novih virov EMS, ki zaradi varovanja ljudi znašajo: za 400 kV od 42 do 46 m, za 220 kV od 18 do 24 m, za 110 kV od 11 do 14 m, in so odvisni od tipa daljnovoda oziroma drugega vira EMS.
(11) Za posege v koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov se upoštevajo tudi druga določila odloka, mdr. tudi določila 48. člena.
(12) Ukrepi glede varovanja kakovosti zraka so v OPN Podčetrtek naslednji:
– obstoječi in predvideni objekti ne smejo biti vir čezmernega onesnaženja zraka,
– v čim večji možni meri je potrebno izkoriščati možnosti pasivnega ogrevanja,
– za individualno ogrevanje je potrebno uporabljati pretežno obnovljive vire energije, uporaba biomase pa se naj predvidi le za skupne kotlovnice,
– na območju izgrajenega toplovoda je obvezna priključitev na toplovod,
– umestitev posameznih virov v območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim (z namensko rabo površine za industrijo ali gospodarske cone) mora biti usklajena z zahtevami splošne emisijske uredbe glede pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja – emisije (koncentracije in količine) onesnaževal v zrak,
– pri gradnji je potrebno upoštevati pogoje predpisa o učinkoviti rabi energije v stavbah,
– za obstoječe javne objekte se pristopi k celoviti energetski sanaciji stavb skladno z nacionalnimi programi in predpisi za pospeševanje okolju prijazne in učinkovite rabe energije,
– pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je potrebno zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja virov vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju,
– za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umestijo na primerno oddaljenost od navedenih območij,
– pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami,
– spodbuja se učinkovita raba energije,
– spodbuja se plinifikacija,
– dejavnosti, ki so pomemben vir emisij v zrak, se lahko umešča le v gospodarska in industrijska območja,
– za preprečevanje širjenja negativnih vplivov iz območij z namensko rabo IG (gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim) na območja z namensko rabo SS (stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi) se v vmesnih območjih predvidi namensko rabo prostora in gradi objekte z nestanovanjsko rabo ali uredi zelene pasove kot vmesne zasaditve, ozelenitve ipd., s katerimi se preprečuje širjenje negativnih vplivov proti območjem, namenjenim bivanju in počitku,
– varujejo se zelene površine na območju strnjenih naselij, ki so namenjene športu, oddihu in rekreaciji,
– naselja se med seboj povežejo s kolesarskimi potmi,
– spodbuja se uporaba avtobusnih in železniških prevozov ter druge oblike trajnostne mobilnosti (uporaba električnih avtomobilov, izgradnja električnih polnilnic, souporaba osebnih avtomobilov, skupno lastništvo osebnih avtomobilov ipd.).
(13) Drugi ukrepi glede varovanja zdravja ljudi so na območju OPN Podčetrtek naslednji:
– večini prebivalstva se zagotovi ustrezna oskrba s kakovostno pitno vodo,
– vsak imetnik vodne pravice, ki vodni vir uporablja za oskrbo s pitno vodo, je dolžan izvajati redni nadzor nad kakovostjo pitne vode, nespoštovanje predpisov pa je predmet inšpekcijskega nadzora; izjema so sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, če se voda iz njih ne uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode,
– zagotovi se varovanje tal in ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano,
– za (javno) razsvetljavo se uporablja osvetljevanje s svetili, ki so nameščena skladno z uredbo, ki določa mejne vrednosti za osvetljenost in druge ukrepe glede varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja,
– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin, kot jih določa uredba, ki določa ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje,
– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo omejitve osvetljevanja varovanih prostorov kot jih določa uredba, ki določa ukrepe za varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo,
– v Občini Podčetrtek se glede minimalnega potrebnega časa osončenja bivalnih prostorov uporablja nacionalni normativ najmanjše dopustne insolacije bivalnega prostora, in sicer: 1 ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob ekvinokcijih in 5 ur ob letnem (za kompenzacijo napake zaradi neravnega horizonta zadošča, da se računsko upošteva kot 10° nad horizontom za začetek in konec sončnega obsevanja),
– za prebivalce se zagotavljajo možnosti za njihov zdrav življenjski slog (gibanje), in sicer z varovanjem zelenih površin, površin za šport in rekreacijo, otroških igrišč in javne dostopnosti do njih.
(14) Kazalci za spremljanje stanja okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja so naslednji:
– število in delež individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh ter delež obnovljivih virov energije,
– delež prebivalcev in območja namenske rabe prostora, ki komunalno odpadno vodo odvaja na (ne)ustrezen način,
– delež prebivalcev in območja namenske rabe prostora, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda,
– število in lokacije nelegalnih in saniranih odlagališč odpadkov,
– površino in območje nepozidanih stavbnih zemljišč,
– kakovost pitne vode na vodnih virih,
– količino porabljene pitne vode,
– površino namenske rabe prostora in število objektov z varovanimi prostori, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa in proizvodnih dejavnosti,
– povprečni letni dnevni promet na državnih in regionalnih cestah ter cestah z večjo obremenitvijo skozi naselja, kjer pretok presega milijon vozil letno,
– število in lokacije zavezancev za prve meritve emisij hrupa v zrak,
– število in lokacije zavezancev za prve meritve hrupa,
– število namenske rabe prostora, namenjene SS (stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi), lociranih neposredno ob industrijskih conah, za katere niso urejene vmesne zasaditve in ozelenitve oziroma v vmesnem prostoru niso zgrajene stavne nestanovanjske rabe,
– poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na prebivalca na leto,
– število stanovanjskih objektov in površino namenske rabe prostora, kjer je predpisana I. stopnja varstva v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja,
– število sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, če se voda iz njih ne uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode, ki izvajajo spremljanje kakovosti pitne vode. (kazalec se spremlja na letni ravni na podlagi podatkov o izdanih vodnih dovoljenjih za oskrbo s pitno vodo),
– število dejavnosti, ki so vir neprijetnih vonjav (kompostarne, bioplinarne, večje farme) (kazalec se spremlja vsake 3 leta od sprejetja OPN dalje),
– skupna površina novih območij s povečano stopnjo varstva pred hrupom (SS, BT), ki so pozidana v preteklih 3 letih (kazalec se spremlja vsake 3 leta od sprejetja OPN dalje),
– število zbiralnic in zbirnih centov za ravnanje z odpadki na prebivalca,
– skupna površina zelenih površin na prebivalca.
(15) Izvajanje omilitvenih ukrepov s priporočili, časovni okvir njihove izvedbe, njihovi nosilci in način spremljanja izvedbe so določeni v okoljskem poročilu, ki je priloga tega OPN. Način sprejemanja pritožb prebivalcev zaradi vplivov iz okolja poteka skladno s področno zakonodajo.
3.4.10. Skupna določila glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
52. člen 
(1) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred požari:
– zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– dimenzionirani morajo biti ustrezni odmiki oziroma požarna ločitev med posameznimi objekti,
– zagotoviti je potrebno prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– predvideti je potrebno hidrantno omrežje,
– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti; požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred drugimi nesrečami:
– za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja oziroma za gradnjo in posege skladno z zakonom, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje,
– pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti ali poseganja v prostor na erozijsko ogroženih ali plazljivih območjih se podrobneje določijo v soglasju, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda, na podlagi podrobnejše geološke oziroma hidrogeološke analize oziroma elaborata,
– za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina,
– na območju, kjer je večja možnost pojava erozije in plazov, naj se pri gradnji objektov upošteva protierozijske ukrepe,
– pri projektiranju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal.
(3) V vseh EUP je na erozijskih območjih prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa,
– odstopanja od tega odstavka so dopustna s soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v prvem odstavku 93. člena tega odloka.
(4) V vseh EUP je na plazljivih območjih prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče in razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč,
– odstopanja od tega odstavka so dopustna s soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno tudi v prvem odstavku 93. člena tega odloka.
(5) Pri gradnji objektov se upošteva tudi občutljiva območja, obravnavana v sklopu območij s posebnimi zahtevami, ter občutljiva območja zaradi kopalnih voda, skladno z zakonodajo.
(6) V primeru, ko so ogrožene možnosti za normalno gospodarjenje z gozdovi, se pri transportu lesa na erozijskih območjih le-ta izvaja na način, ki je usklajen s pristojnimi nosilci.
(7) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede gradnje na varstvenih in ogroženih območjih:
– če nameravan poseg leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varstveno in ogroženo območje, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje,
– za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev; potrebno je pridobiti le vodno soglasje,
– če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, se ne glede na prvo in drugo alinejo te točke šteje, da so projektni pogoji že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k DPN ali OPPN; v tem primeru je potrebno pridobiti le vodno soglasje,
– varstvena in ogrožena območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči,
3.4.11. Skupna določila glede posegov na vodnem in priobalnem zemljišču
53. člen 
(1) V OPN se natančneje prikazujejo območja vodnih zemljišč z ustrezno podrobnejšo namensko rabo oziroma se vse ostale vodne površine (za katere ni določena namenska raba kot površinske vode), kjer je voda trajno ali občasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Za vodno zemljišče (celinskih voda) se štejejo vsa zemljišča na območju občine, na katerih je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišje zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Vsi posegi v prostor morajo biti od meje vodnega zemljišča.
(2) Na vodnih zemljiščih in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno posegati v prostor, razen za naslednje izjeme, ki jih določa zakonodaja:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti in adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,
– se z rekonstrukcijo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje,
– se izvede ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočili obstoje in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(5) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(6) Gradnja prometne infrastrukture se predvidi izven priobalnih zemljišč. Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin in vodotokov.
(7) V vseh EUP je na priobalnih zemljiščih prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(8) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s področno zakonodajo.
(9) Pri načrtovanju gradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju.
(10) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave rečne dinamike. Ohranja ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst na obrežnem pasu zagotavlja zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost. Krčenje ali odstranjevanje obvodne grmovne in drevesne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst.
(11) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati tudi temeljne ukrepe s področja varstva, rabe in ekonomskih inštrumentov ter dopolnilne ukrepe za preprečitev poslabšanja / slabšanja stanja, za doseganje dobrega stanja / potenciala, za podnebne spremembe, ekonomske inštrumente in druge dopolnilne ukrepe za vodno telo podzemnih voda (šifra VTPodV_1009): Spodnji del Savinje do Sotle.
(12) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb skladno z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih skladno s sedmim odstavkom 52. člena tega odloka,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda skladno z 48. členom tega odloka,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(13) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da:
– ni predvidena kakršnakoli gradnja v min. 5 m radiu od objekta merske mreže,
– ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,
– se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače,
– bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje,
– je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(14) Škodljive učinke hudournikov je potrebno preprečevati že v gozdnem prostoru na Paki, Velunji in na manjših vodotokih. Pri urejanju naj se uporablja sistematični pristop in izgradnja večjega števila nizkih pragov in nekoliko višjih zaplavnih pregrad na mestih, kjer bo možno redno čiščenje naplavljenega materiala.
(15) Druge možne posege na vodna zemljišča določa 93. člen tega odloka.
3.4.12. Skupna določila glede posegov na območjih poplavne ogroženosti
54. člen 
(1) Po podatkih opozorilne karte poplav (vir: Agencija, pristojna za okolje, v sklopu ministrstva, pristojnega za upravljanje z vodami) se ob toku Sotle na celotni vzhodi meji občine nahajajo območja redkih ali zelo redkih poplav, ob Mestinjščici, ki poteka na severni polovici obline skozi njeno celotno območje v smeri vzhod-zahod, pa tudi območja pogostih poplav.
(2) Pri načrtovanju na poplavno ogroženih območjih je potrebno upoštevati uredbo, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(3) Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma prikaz poplavnih dogodkov.
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(5) Ne glede na določbe tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(6) Pri nadaljnjem načrtovanju se upoštevajo strokovne podlage s področja poplavne varnosti iz 3. člena. Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo tudi za posamezna hidrografska območja v okviru priprave OPPN ali v postopkih nadaljnjega projektiranja.
(7) Vsi protipoplavni ukrepi na vodotokih, morajo biti načrtovani in izvedeni na način da ne poslabšajo stanja hidrološke in ekosistemske lastnosti vodotoka. V primeru posegov v strugo potoka ali obrežni pas naj se ta izvede v obsegu in na način, da bo končno stanje čim bolj enako izvornemu. Regulacij, s katerimi bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata se ne izvaja. Za ohranjanje ugodnega stanja habitata se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč. V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti, zasaditev grmovnih in drevesnih vrst avtohtone obrežne vegetacije). Gole brežine je potrebo (kjer je to možno) čim prej ozeleniti z avtohtonim rastlinjem. Ohranja naj se zveznost avtohtone obrežne vegetacije. Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok, vendar tako le v obsegu, da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Ohranja se naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra strukturiranost. Propadla drevesa se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst. Naplavine se čisti po potrebi. Čas čiščenja (poseg v vodotok) naj se prilagodi ekološkim zahtevam vrst, katerim obvodno in vodno okolje zagotavlja ugodne življenjske pogoje.
3.4.13. Skupna določila glede meril in pogojev za parcelacijo na stavbnih zemljiščih
55. člen 
(1) Parcelacija na stavbnih zemljiščih se izvaja tako, da se upoštevajo velikosti parcel, namenjenih gradnji kot so določene za vsako enoto urejanja posebej v razdelku »parcelacija« od 56. člena dalje.
(2) Parcela, namenjena gradnji mora omogočati tudi postavitev vseh načrtovanih oziroma predvidenih enostavnih in nezahtevnih oziroma pomožnih objektov.
(3) Parcelacija na stavbnih zemljiščih mora biti izvedena tako, da je prostor čim bolj optimalno in funkcionalno izkoriščen. V kolikor je zemljiška parcela ali več zemljiških parcel, na katerih se izvaja parcelacija, namenjenih gradnji, večja od max. površine, določene za parcele, namenjene gradnji, se mora parcelacija izvajati tako, da je iz preostanka zemljišč mogoče tvoriti čim večje število novih parcel, namenjenih gradnji. Če preostanka ni možno uporabiti za gradnjo, se ga sorazmerno porazdeli med načrtovane parcele, namenjene gradnji.
3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
3.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP
Imeno: IM01, IM02, IM03 Podčetrtek: PO20 Pristava pri Mestinju: PR01, PR02, PR03, PR04 Sveta Ema: SV01, SV02, SV03, SV06, SV07, SV08 
56. člen 
V EUP Imeno: IM01, IM02, IM03, Podčetrtek: PO20, Pristava pri Mestinju: PR01, PR02, PR03, PR04, Sveta Ema: SV01, SV02, SV03, SV06, SV07, SV08 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 11 Stanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max. 300 m2
– 125 Industrijske stavbe in skladišča tlorisna površina max. 300 m2
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višinski gabariti za 125 Industrijske stavbe in skladišča ne smejo presegati višine sosednjih objektov
– tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in ostalih stavb so lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 1,2
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,6
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
– za vse EUP je pomembna revitalizacija jedra; poleg strukturne revitalizacije ter prenove objektov je potrebno tem EUP vrniti nekdanjo mentalno veljavo
– potrebno se je posvetiti ambientalni sanaciji ter kvalitativni izboljšavi odprtih prostorov
– oblikuje se osrednji trg, ki bo jedru dal mentalno in urbano središče
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ohranjajo se obstoječe dominante in obstoječa vegetacija (zlasti na vaških robovih)
– varujejo se vedute na spomenike, ki so zavarovani kot kulturna dediščina (npr. cerkev)
– med stanovanjskimi območji in območji za dejavnosti, ki so generatorji hrupa, naj se urejajo zeleni pasovi/bariere ali zasaditve z drevjem, grmovjem ipd.
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija obcestne pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– za tlakovanje trgov in pešpoti naj se uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
– parkirna mesta za posamezne objekte je možno zagotoviti tudi na skupnih parkirnih površinah
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina dvokapnic naj bo pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo (predvsem bencinski servisi, stavbe za rastlinsko pridelavo – steklenjaki, šole ipd.) so lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
– strehe nestanovanjskih stavb so lahko tudi ravne (z minimalnim naklonom za odvodnjavanje)
3.11. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
– ob železniški progi je dovoljena zasaditev z nizkimi rastlinami (do višine 1,50 m) na oddaljenosti minimalno 8,00 m od osi skrajnega tira železniške proge
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 1.000 m² za enostanovanjske stavbe
– max. 2.000 m2 za 125 Industrijske stavbe in skladišča
– izjemoma so lahko parcele, namenjene gradnji enostanovanjskih stavb tudi večje, če se nahajajo znotraj grajenega območja kmetije
– za ostale objekte: velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam objektov
5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
5.1. v EUP Pristava pri Mestinju: PR01:
– na parcelah št. *86, 312/1, k.o. Nezbiše (območje kulturne dediščine EŠD 22100): pri novogradnji je potrebno ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine
5.2. v EUP Imeno: IM02:
– na parcelah št. *128/1, 1822/1, 1823, k.o. Imeno (območje kulturne dediščine EŠD 4655): pri novogradnji je potrebno ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine
Imeno: IM04, Polje ob Sotli: PS02 
57. člen 
(1) V EUP Imeno: IM04 je na območjih namenske rabe »območja zelenih površin / površine za oddih, rekreacijo in šport« dopustna:
– gradnja naslednjih objektov: 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s tabelo 3, in sicer pretežno tistih, ki služijo kot urbana oprema ali so namenjeni infrastrukturi igrišča (npr. grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih ali zelenicah, grajena igrala na otroškem igrišču ipd.)
– ozelenitev na zunanjih mejah območja.
(2) V EUP Polje ob Sotli: PS02 so območjih namenske rabe »kmetijska zemljišča / najboljša kmetijska zemljišča« dopustni vsi posegi, ki so opredeljeni v prvem odstavku tega člena.
Imeno: IM05 (gospodarska cona) Pristava pri Mestinju: PR05 (gospodarska cona) Pristava pri Mestinju: PR06 (gospodarska cona – širitev) 
58. člen 
(1) V EUP Imeno: IM05 (gospodarska cona), Pristava pri Mestinju: PR05 (gospodarska cona), Pristava pri Mestinju: PR06 (gospodarska cona – širitev) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 125 Industrijske stavbe in skladišča
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– dimenzije niso predpisane in se prilagajajo funkciji objekta
– višina max. do 14 m
– izjema so obstoječi objekti, ki so večjih dimenzij od navedenih v predhodni alineji – ti se lahko obnavljajo in rekonstruirajo, pri čemer se ne sme preseči faktorjev izrabe parcele, namenjen gradnji
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 2,4
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,8
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– gospodarska cona naj bo ozelenjena; ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah poslovne cone kot zeleni pasovi oziroma prekinitve med cono in stanovanjskim delom naselja, in sicer v minimalni širini 8 m med stanovanjskimi stavbami in gospodarsko cono
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah EUP kot vizualna sanacija objektov
– ohranjajo se obstoječe dominante in obstoječa vegetacija (zlasti na robovih EUP)
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– trgovski centri, gasilski domovi, stavbe za proizvodnjo (delavnice, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice), rezervoarji, silosi, skladišča, kmetijski silosi, stavbe za predelavo kmetijskih pridelkov in podobno
– tipologija objektov naj sledi funkciji objekta in naj ji bo podrejena
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– območje je morfološkega značaja gospodarske cone
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje objektov, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– objekti so lahko oblikovani sodobno ter v duhu svoje funkcije
– za fasade ni dovoljeno uporabljati živih barv
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe so lahko simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico fasade, kritina naj bo sive barve, temnejše intenzitete
– v primeru večjih razponov je lahko streha ravna ali enokapnica z max. naklonom 7º
– na strehah je možno postaviti sončne module oziroma fotovoltaične sisteme
3.11. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
– ob železniški progi je dovoljena zasaditev z nizkimi rastlinami (do višine 1,50 m) na oddaljenosti minimalno 8,00 m od osi skrajnega tira železniške proge
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji ali
– velikosti parcel, namenjenih gradnji naj se prilagajajo potrebam objektov
(2) Na območju EUP Pristava pri Mestinju: PR06 (gospodarska cona – širitev) se priporoča izvedba predhodnih predizkopovalnih arheoloških raziskav pred gradnjo
Nezbiše: NE01, NE02 Roginska Gorca: RO01 Sveta Ema: SV04, SV05 
59. člen 
V EUP Nezbiše: NE01, NE02, Roginska Gorca: RO01, Sveta Ema: SV04, SV05 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 1,2
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,4
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– celotno vas je potrebno ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni podobi
– vaško jedo mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje
– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi, ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (tj. vzporedno s plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto; sleme je vzporedno z daljšo stranico
– novogradnje se morajo v oblikovanju arhitekture podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, hkrati pa je možna uporaba sodobnih elementov in materialov, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi elementi kulturne krajine, morebitni objekti pa naj spoštujejo urbanistično-zazidalno kontinuiteto območja
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ohranjajo se obstoječe dominante in obstoječa vegetacija (zlasti na vaških robovih)
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
– gradnja večstanovanjskih objektov (blokov in podobno) ni dopustna
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija obstoječe pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo (predvsem stavbe za rastlinsko pridelavo – steklenjaki ipd.) so lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 400 m²–max. 1000 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta
5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
5.1. v EUP Nezbiše: NE01:
– na parcelah št. 361, 365, 366, k.o. Nezbiše (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2966): novogradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS
– na parcelah št. *101, 340/1, k.o. Nezbiše (območje kulturne dediščine EŠD 22072): pri novogradnji je potrebno ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine
5.2. v EUP Sveta Ema: SV04:
– na parcelah št. *61, 300/1, 300/2, k.o. Ema (območje kulturne dediščine EŠD 22026): pri novogradnji je potrebno ohraniti distanco do varovanega objekta KD, novogradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine
Olimje: OL01 Polje ob Sotli, PS01 Sedlarjevo: SE01 
60. člen 
V EUP Olimje: OL01, Polje ob Sotli: PS01, Sedlarjevo: SE01 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. izjeme glede vrste objektov glede na namen:
– ne glede na določila predhodne točke je v EUP Polje ob Sotli: PS01 na navedenih parcelah ali delih parcel, ki so opredeljene kot stavbna zemljišča, mogoča zgolj gradnja za potrebe širitve obstoječih kmetij:1826, 506/3 – vzhodni del, 506/5 – južni del, 1887 – zahodni del, 1894/1, 1898, 1903, 1912, 1836 – južni del, 1907 – jugo-vzhodni del, 1906 – južni in vzhodni del, vse k.o. Sedlarjevo
1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dodatni pogoji glede njihove postavitve in oblikovanja
– skladno s tabelo 3, vendar le tistih, ki jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo in ki so sestavni del domačij oziroma domov v naselbinski dediščini
– enostavne objekte je potrebno postavljati na način, da jih je mogoče neopazno oziroma skladno ter poenoteno vključiti v naselbinsko strukturo; v nasprotnem primeru postavitev enostavnega objekta ni mogoča
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim obstoječim objektom
2. lege objektov
2.1. odmik od mej sosednjih zemljišč
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m
– odmiki iz prejšnje alineje so lahko izjemoma manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter je omogočeno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
3. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
3.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
– novogradnje se morajo v gabaritih in tlorisih podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora
3.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 1,2
3.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,4
4. oblikovanja objektov
4.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– celotno vas je potrebno ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni podobi
– vaško jedo mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje
– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov; sleme je vzporedno z daljšo stranico
– novogradnje se morajo v oblikovanju arhitekture podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, hkrati pa je možna uporaba sodobnih elementov in materialov, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi elementi kulturne krajine, morebitni objekti pa naj spoštujejo urbanistično-zazidalno kontinuiteto območja
4.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ohranjajo se obstoječe dominante in obstoječa vegetacija (zlasti na vaških robovih)
4.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajne galerije, gasilski domovi, cerkve, kulturni spomeniki), med njimi tudi nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
– gradnja večstanovanjskih objektov (blokov in podobno) ni dopustna
4.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija gručaste zasnove posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov, še posebej pa se ohranjajo značilne vedute
– v EUP Olimje: OL01 se še posebej ohranjajo pogledi na samostan
– v EUP Sedlarjevo: SE01 se novi posegi načrtujejo tako, da se nova gradnja umesti v dveh vrstah v smeri vzhod-zahod, pri čemer je severna vrsta stavb, ob cesti, poravnana z gradbeno linijo obstoječih objektov tako, da se nadaljuje niz obcestne pozidave (objekti naj bodo od glavne ceste odmaknjeni za pribl. 10 m), druga vrsta stavb na jugu pa ima urejen skupni prometni priključek oziroma dovoz na javno cesto; usmeritev slemen v območju širitve mora upoštevati obstoječe značilnosti obcestne poselitev naselja
4.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
4.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja
– izvedba daljnovodov in drugih nadzemnih vodov v neposredni bližini EUP načeloma ni dopustna
– ločilno oziroma krmilno mesto (energetski objekt) naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta)
– transformatorska postaja naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante
– relejna hišica naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni mogoče, je možna postavitev na robu območja
– objekti s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni možno, naj bo črpališče na neizpostavjlenem mestu, obdanem z živico
– pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine
4.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– obvezno je ohranjanje podolžnih tlorisov stavb
– okenske in vratne odprtine stanovanjskih stavb morajo biti pokončne, pravokotne, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša, in simetrično razporejene
– gradbena linija objektov mora biti v vseh etažah enaka
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
4.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina mora biti opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi
5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– varuje se zgodovinski značaj naselja
– varuje se naselbinska zasnova (historične gradbene linije oziroma trška pozidava, parcelacija, primarna komunikacijska mreža, primarni javni in interni odprti prostori ipd.)
– varuje se odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
– varujejo se prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki ipd.)
– varuje se prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti ipd.)
– varujejo se naravne in druge meje rasti naselja ter robove naselja
– varuje se podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina ipd.)
– varujejo se odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega)
– varuje se stavbno tkivo (zavarovani objekti dediščine ter morfološko in ambientalno vezno tkivo)
– prepovedano je vsakršno onesnaževanje ter odlaganje odpadkov
– za vse posege v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavora za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke
– v EUP Olimje: OL01 je obvezna ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije, obvezno je ohranjanje in vzdrževanje vedute in pogledov na spomenik (samostan), obvezna je ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin, pri revitalizaciji prostora se vse podreja ohranjanju in prezentaciji historičnih sestavin krajinskega prostora, obvezno je ohranjanje in prezentiranje objektov, povezanih z dejavnostjo samostana; v celotni EUP (območje kulturne dediščine EŠD 4597 in vplivno območje kulturne dediščine EŠD 496) je potrebno novogradnje umestiti v prostor tako, da se ohranja tradicionalni vzorec obstoječe pozidave, spoštovati je potrebno tudi arhitekturno kontinuiteto območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS
– v EUP Polje ob Sotli: PS01 je potrebno celotni zavarovani del vasi ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni podobi, vaško jedro mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično – tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje, pri načrtovanju prenove se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti, objekti, ki nimajo lastnosti dediščine, se morajo obravnavati kot sestavni del zavarovane vaške strukture – kot ambientalno vezno tkivo; vsi posegi na teh objektih morajo biti skladni z značajem zavarovanega prostora; v celotni EUP (območje kulturne dediščine EŠD 3269, 4596, 4679, 4681, 4682, 4683, 22081, 24497, 28036, vplivno območje kulturne dediščine EŠD 3269) je potrebno novogradnje umestiti v prostor tako, da se ohranja tradicionalni vzorec obstoječe pozidave, spoštovati je potrebno tudi arhitekturno kontinuiteto območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS
– v EUP Sedlarjevo: SE01 je potrebno celotni zavarovani del vasi ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni podobi, vaško jedro mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično – tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje, pri načrtovanju prenove se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti, objekti, ki nimajo lastnosti dediščine, se morajo obravnavati kot sestavni del zavarovane vaške strukture – kot ambientalno vezno tkivo; vsi posegi na teh objektih morajo biti skladni z značajem zavarovanega prostora; v skoraj celotni EUP, razen območja južno od parcele št. 1713, k.o. Sedlarjevo (območje kulturne dediščine EŠD 638, 4690, 4691), je potrebno novogradnje umestiti v prostor tako, da se ohranja tradicionalni vzorec obstoječe pozidave, spoštovati je potrebno tudi arhitekturno kontinuiteto območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS
6. parcelacije
6.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 400 m²–max. 1000 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta
Olimje: OL02 
61. člen 
Na območju celotne EUP Olimje: OL02 (območje kulturne dediščine EŠD 496, 3211 in 7888) so dopustni posegi na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, ki jih pripravi pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine in se nanašajo na zavarovano enoto kulturne dediščine Olimje – samostan Pavlincev z vplivnim območjem. Za celotno EUP se izdela konzervatorski program, ki določa varovanje in celovito revitalizacijo primarne podobe samostanskega kompleksa z ohranitvijo in prezentacijo vseh pomembnih likovno-arhitekturnih sestavin in elementov ter prezentacijo historičnih sestavin vrtne arhitekture.
Podčetrtek: PO01 
62. člen 
V EUP Podčetrtek: PO01 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 11 Stanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 125 Industrijske stavbe in skladišča
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dodatni pogoji glede njihove postavitve in oblikovanja
– skladno s tabelo 3, vendar le tistih, ki jih je mogoče skladno vključiti v naselbinsko strukturo in ki so sestavni del domačij oziroma domov v naselbinski dediščini
– enostavne objekte je potrebno postavljati na način, da jih je mogoče neopazno oziroma skladno ter poenoteno vključiti v naselbinsko strukturo; v nasprotnem primeru postavitev enostavnega objekta ni mogoča
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim obstoječim objektom
2. lege objektov
2.1. odmik od mej sosednjih zemljišč
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m
– odmiki iz prejšnje alineje so lahko izjemoma manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter je omogočeno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
3. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
3.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max. 300 m2
– tlorisni gabariti ostalih stavb so lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta
– etažnost max. K+P+2+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+1+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
– novogradnje se morajo v gabaritih in tlorisih podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora
3.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 1,2
3.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,6
4. oblikovanja objektov
4.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– celoten trg je potrebno ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni podobi
– trško jedo mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje
– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani objekti
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi
– novogradnje se morajo v oblikovanju arhitekture podrediti tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, hkrati pa je možna uporaba sodobnih elementov in materialov, nova arhitektura ne sme negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi elementi kulturne krajine, morebitni objekti pa naj spoštujejo urbanistično-zazidalno kontinuiteto območja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
– varovanje vseh kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih, arheoloških ter ambientalnih vrednot na območju enote urejanja prostora v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
– varovanje zgodovinskega značaja naselja
– varovanje celotnega stavbnega tkiva glede na valorizacijo posameznega objekta in na njegov pomen v oblikovanju zgodovinske oziroma morfološke strukture naselja
4.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– varovanje prostorsko pomembnejših naravnih prvin znotraj naselja (vodotok, drevesa ipd.)
– varovanje historičnih in naravnih mej rasti naselja
– varovanje prepoznavne lege naselja v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti ipd.)
– varovanje podobe naselja v prostoru (mase in gabariti objektov, oblike strešin, vrsta kritine, obcestne podobe fasad ipd.)
– varovanje odnosa med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega)
4.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe in podobno
4.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija obcestne trške pozidave posameznih prostostoječih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se subtilno umeščajo med že zgrajene objekte in ne spreminjajo morfološke podobe trškega jedra
– varovanje primarne, naselbinske zasnove (komunikacijska mreža, parcelacija, nezgoščena obcestna pozidava, razporeditev javnih in internih odprtih prostorov ipd.
– varovanje odnosa med posameznimi stavbami ter odnosa med stavbami in odprtim prostorom
4.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– pri urejanju javnih in internih zunanjih prostorov (cestišč, pločnikov ter dvorišč) je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono vegetacijo
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
4.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
– parkirna mesta za posamezne objekte je možno zagotoviti tudi na skupnih parkirnih površinah
– pri urejanju površin za mirujoči promet je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono vegetacijo
4.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja
– izvedba daljnovodov in drugih nadzemnih vodov v neposredni bližini EUP načeloma ni dopustna
– ločilno oziroma krmilno mesto (energetski objekt) naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta)
– transformatorska postaja naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante,
– relejna hišica naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni mogoče, je možna postavitev na robu območja
– objekti s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če to ni možno, naj bo črpališče na neizpostavjlenem mestu, obdanem z živico
– pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine
4.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– obvezno je ohranjanje podolžnih tlorisov stavb
– okenske in vratne odprtine stanovanjskih stavb morajo biti pokončne, pravokotne, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša, in simetrično razporejene
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
4.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– strešna okna so prepovedana na ulični strani strehe, dovoljena so zgolj na vidno neizpostavljeni, dvoriščni strani strehe
– napušči morajo biti minimalni
– kritina mora biti opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi
4.11. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– varuje se zgodovinski značaj naselja
– varuje se naselbinska zasnova (historične gradbene linije oziroma trška pozidava, parcelacija, primarna komunikacijska mreža, primarni javni in interni odprti prostori ipd.)
– varuje se odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
– varujejo se prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki ipd.)
– varuje se prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti ipd.)
– varujejo se naravne in druge meje rasti naselja ter robove naselja
– varuje se podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina ipd.)
– varujejo se odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega)
– varuje se stavbno tkivo (zavarovani objekti dediščine ter morfološko in ambientalno vezno tkivo)
– za del EUP, severno od parcel št. 110/2, 596/31, 166/3, 162/45, k.o. Podčetrtek (območje kulturne dediščine EŠD 4595), velja varstveni režim, ki določa varovanje celovitosti trškega jedra Podčetrtka, njegove interaktnosti, likovno-arhitekturne vrednosti in historične pričevalnosti
– na območju iz prejšnje alineje (območje kulturne dediščine EŠD 4595) je potrebno novogradnje umestiti v prostor tako, da se ohranja tradicionalni vzorec obcestne trške pozidave, spoštovati je potrebno tudi arhitekturno kontinuiteto trškega jedra, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS
– parcelacije
5.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 300 m² za stanovanjske stavbe
– velikosti parcel, namenjenih gradnji nestanovanjskih stavb so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta
Podčetrtek: PO02, PO21 
63. člen 
V EUP Podčetrtek: PO02, PO21 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 125 Industrijske stavbe in skladišča vendar samo v sklopu parcele, namenjene gradnji objektov 111 Enostanovanjske stavbe ali 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max. 200 m2
– etažnost max. K+P+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi)
– pri projektiranju je zaradi strmega terena še posebej nujno sodelovanje geologa
– višina do 8 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 1,2
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,4
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se zgoščuje disperzna gradnja, s čimer se območje sanira in racionalizira
– objekti oziroma njegova daljša stranica se umešča vzporedno s plastnicami
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– za tlakovanje pešpoti naj se uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina dvokapnic naj bo pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
3.11. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m²–max. 1.000 m² za stanovanjske stavbe
– izjemoma so lahko parcele, namenjene gradnji enostanovanjskih stavb tudi večje, če se nahajajo znotraj grajenega območja kmetije
– za ostale objekte: velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam objektov
Podčetrtek: PO03 
64. člen 
(1) V EUP Podčetrtek: PO03 so dopustni vsi posegi, ki so predpisani za gozdna zemljišča celotne občine 91. členu tega odloka.
(2) Poleg posegov iz prejšnjega odstavka je v EUP dopustna gradnja 2 Gradbenih inženirskih objektov in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s tabelo 3, in sicer pretežno tistih, ki služijo kot urbana oprema ali so namenjeni infrastrukturi (npr. grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih ali zelenicah, grajena igrala na otroškem igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik ipd. ter objekti za odvodnjavanje, cestni snegolovi, objekt javne razsvetljave, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, kolesarske poti, pešpoti, objekti za spremljanje stanja v prostoru ipd.).
(3) EUP se oblikuje kot mestni gozd, v katerega se lahko posega zgolj z urbano opremo ter pešpotmi. Urbana oprema mora biti oblikovana enotno, pešpoti pa naj bodo zgolj utrjene s peskom.
Podčetrtek: PO04, PO06, PO19 
65. člen 
V EUP Podčetrtek: PO04, PO06, PO19 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
112 Večstanovanjske stavbe
113 Stanovanjske stavbe za posebne namene
1242 Garažne stavbe
2 Gradbeni inženirski objekti
in drugih objektov, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo enote urejanja (stanovanjske površine)
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev zgolj urbane opreme in ostalih skupnih objektov, ki neposredno služijo skupni funkciji stanovanjskih blokov, za posamezne stanovalce gradnja teh objektov ni dovoljena, gradnja ograje ni dovoljena
1.3. vrste gradenj, izvedbe drugih del
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– max. tlorisna površina, višina oziroma etažnost kot jo ima istovrstna stavba v isti EUP
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,6
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– obvezna je zasaditev kot vizualna sanacija na zunanjem robu EUP, in sicer predvsem na južnem robu EUP Podčetrtek: PO04 in PO06 ter na zahodnem in južnem robu EUP Podčetrtek: PO19
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, bloki, vila bloki
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se nadaljuje že obstoječa tipologija stanovanjskih blokov, znotraj EUP je potrebno urediti skupna parkirišča ter družabni prostor
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– za tlakovanje skupnih površin in pešpoti naj se uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet morajo biti ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čim bolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– balkoni naj bodo izvedeni kot lože
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
3.11. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam objektov
5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
5.1. v EUP Podčetrtek: PO19 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652):
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS
Podčetrtek: PO05 
66. člen 
(1) V EUP Podčetrtek: PO05 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki so namenjeni preživljanju prostega časa, predvsem oddihu, rekreaciji in športu, med njimi predvsem:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
(2) Umestitev objektov naj bo čim bolj subtilna ter sonaravna ter ozelenjena, igrišče naj bo vkopano ter tako nevidno iz območja trškega jedra, igrišče naj bo čim bolj zakrito, ohranjajo se obstoječe dominante in obstoječa vegetacija (zlasti na robovih EUP), površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene.
(3) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe športa te urbane opreme, ki mora biti enotno oblikovana.
Podčetrtek: PO07, PO17, PO18 
67. člen 
(1) V EUP Podčetrtek: PO07, PO17 in PO18 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 125 Industrijske stavbe in skladišča
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dodatni pogoji glede njihove postavitve in oblikovanja
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– etažnost max. K+P+2+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+1+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– zaželeno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 1,8
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,6
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– morfologija gradnje objektov ob osrednji promenadi
– sleme je vzporedno z daljšo stranico ter vzporedno s promenado
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– poseben poudarek mora dobiti nova promenada, ki se zasnuje in oblikuje enotno, hkrati pa predstavlja vezni člen med trškim jedrom in termami
– objekti so lahko oblikovno ter volumensko zelo različni, morajo pa imeti vsaj pritličje javno z ustreznimi storitvenimi funkcijami v sklopu turistične ponudbe
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, eno- in dvostanovanjske stavbe niso dopustne
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– na tem območju še ni oblikovana morfološka struktura, zato jo je potrebno oblikovati na novo
– oblikuje se linearna zasnova in sicer nizanje objektov ob promenadi
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– pri urejanju javnih in internih zunanjih prostorov (cestišč, pločnikov ter dvorišč) je potrebno uporabiti materiale, ki dajejo izgled členjenosti, ter avtohtono vegetacijo
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene ter praviloma pomaknjene za objekte, medtem ko se območje med objekti in promenado namenijo pešcem in obiskovalcem
– parkirna mesta za posamezne objekte je možno zagotoviti tudi na skupnih parkirnih površinah
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– fasade objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri
– zaželeno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– zaželeno je ohranjanje podolžnih tlorisov stavb
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni, lahko pa so strehe tudi ravne z minimalnim naklonom
– napušči morajo biti minimalni
– zaželeno je, da je kritina v primeru dvokapnic pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
3.11. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov so obvezne zasaditve
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 1.000 m²
– velikosti parcel, namenjenih gradnji nestanovanjskih stavb so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta.
(2) Na območju EUP je potrebno izvesti protipoplavne ukrepe oziroma pred ali najkasneje sočasno z načrtovanimi posegi urediti ustrezno protipoplavno zaščito območja skladno z ustrezno protipoplavno študijo.
(3) Na območju EUP se priporoča izvedba predhodnih predizkopovalnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
Podčetrtek: PO08 
68. člen 
(1) V EUP Podčetrtek: PO08 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe in 1121 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 12301 Trgovske stavbe
– 125 Industrijske stavbe in skladišča vendar samo v sklopu parcele, namenjene gradnji objektov 111 Enostanovanjske stavbe ali 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti
– in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo območja
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– stanovanjske stavbe tlorisna površina max. 300 m2
– tlorisni gabariti ostalih stavb so lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta
– etažnost max. K+P+2+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m (brez kolenčnega zidu v mansardi) ali max. K+P+1+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 1,2
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,6
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– poseben poudarek mora dobiti nova dovozna cesta znotraj EUP, ki se zasnuje in oblikuje enotno, ob njo pa se nizajo posamezni objekti
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše
– gradnja manjših zasebnih penzionov, družinskih hotelov ter gostišč, ki se navezujejo na termalno ponudbo
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– trenutno je v EUP postavljenih zgolj nekaj objektov, ki ležijo razpršeno in prostorsko nefunkcionalno, potrebna je vizualna sanacija ter bolj racionalna raba prostora
– v bodoče se na tem območju oblikuje linearna zasnova, in sicer nizanje objektov ob prometnici, ki poteka vzporedno z glavno cesto kot napajalna cesta v EUP
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– za tlakovanje skupnih površin in pešpoti naj se uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
– vsak objekt si mora zagotoviti zadostne parkirne površine
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter sodobno
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni, napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
3.11. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
4. parcelacije
5.2. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 1.000 m²
(2) Na območju EUP se priporoča izvedba predhodnih predizkopovalnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
Podčetrtek: PO09, PO10 
69. člen 
V EUP Podčetrtek: PO09, PO10 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
– postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov ni dopustna
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisni gabariti stavb se prilagajajo funkciji objekta
– višina novih stavb naj ne presega višine obstoječih stavb
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 3,5
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,9
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– potrebno je ohranjati obstoječo podobo (večjih) turističnih objektov v zelenju
– novogradnja mora biti subtilno umeščena v prostor ter se mora skladati z obstoječo gradnjo
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– termalno naselje se oblikuje enotno ter sodobno
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– tipologija gradnje mora biti zdraviliška arhitektura
– možna je tudi terasasta gradnja v pobočju
– dovoljena je gradnja podzemnih in nadzemnih povezav med (sosednjimi) stavbami (podzemnim hodniki ali transparentnim mostovi)
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– obstoječa morfologija prostostoječih objektov se zgoščuje in postopoma polni
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo ograjo)
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo centralizirane ter po možnosti umeščene v garažno hišo
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani, izvedejo naj se tako, da ne kazijo podobe naselja
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter sodobno
– zaželena je uporaba lesa in naravnih materialov
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe so lahko dvokapnice ali ravne oziroma z minimalnim naklonom, prilagajajo se funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikost parcele namenjene za gradnjo se naj prilagaja potrebam objekta
Podčetrtek: PO11 
70. člen 
V EUP Podčetrtek: PO11 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugih objektov, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisni gabariti se prilagajajo funkciji
– etažnost bungalovov največ P
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6 ali vsaj med 1:1,5 in 1:2)
3. oblikovanja objektov
3.1. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– predvsem območje bungalovov je potrebno vizualno sanirati, ozeleniti je potrebno tudi tobogane, ki višinsko negativno izstopajo v krajini – priporoča se vizualna sanacija z ozelenitvijo na robovih EUP
3.2. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– gradnja vodnih objektov v zelenju
3.3. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– bungalovsko naselje je potrebno sanirati
3.4. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– za tlakovanje trgov in pešpoti naj se uporabljajo materiali, ki dajejo izgled členjenosti
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– zagotoviti je potrebno skupne parkirne površine
– površine za mirujoči promet morajo biti ozelenjene
– v EUP se lahko umesti garažna hiša, ki pokriva potrebe za celoten kompleks
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– zaželena je uporaba lesa
– bungalovi naj bodo montažni in iz lahkih materialov (les, umetna masa)
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe so lahko dvokapnice ali ravne oziroma z minimalnim naklonom
3.10. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– okoli objektov in na robovih EUP naj se izvedejo zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
– ob železniški progi je dovoljena zasaditev z nizkimi rastlinami (do višine 1,50 m) na oddaljenosti minimalno 8,00 m od osi skrajnega tira železniške proge
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikost parcele namenjene za gradnjo se naj prilagaja potrebam objekta
5. ohranjanja narave
– za del EUP, ki se nahaja neposredno ob naravni vrednoti in ekološko pomembnem območju, veljajo varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za območje z naravovarstvenim statusom (vodotok Sotlo), ki so podani v nadaljevanju:
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, naj se ne gradi; v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom 
– regulacij, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in rečnega profila struge), izolacija ali fragmentacija habitata, naj se ne izvaja 
– utrjevanje brežin vodotoka se izvede s sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti, lesenimi piloti) 
– gradnja stavb vseh vrst ter parkirnih površin, peš in kolesarskih poti na bregu ali v neposredni bližini vodotoka naj se ne izvaja 
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali 
– vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času živali, to je od zgodnje pomladi do poznega poletja 
– ohranja se obvodne pasove vegetacije, njeno pestro vrstno sestavo in višinsko strukturiranost; iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok 
– mulja, mivke se odvzema le v obsegu in na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov, erozijskih zaledij ipd.) na celotnem toku vodotoka 
– omejevanje dostopa do vode naj se ne izvaja, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami) 
– ohranjajo se naravna poplavna območja in razgibanost površja 
– rastlinstva se ne požiga, grmovnice in drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči 
– odpadkov vseh vrst in odvečne zemljine se ne odlaga v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode 
– površinske ali podzemne vode naj se ne onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo čistilnih naprav 
– vodnega stanja na območju naj se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo 
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja oziroma na novo vzpostavlja. 
Podčetrtek: PO12, PO13, PO14, PO22 
71. člen 
(1) V EUP Podčetrtek: PO12, PO13, PO14, PO22 so dopustni vsi posegi, ki so predpisani za kmetijska zemljišča celotne občine v razdelku v 90. členu tega odloka.
(2) Za vse posege v EUP Podčetrtek: PO13 je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvene soglasje. Za del te EUP, ki se nahaja neposredno ob naravni vrednoti in ekološko pomembnem območju, veljajo varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za območje z naravovarstvenim statusom (vodotok Sotlo), in sicer:
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, naj se ne gradi; v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom
– regulacij, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in rečnega profila struge), izolacija ali fragmentacija habitata, naj se ne izvaja
– utrjevanje brežin vodotoka se izvede s sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti, lesenimi piloti)
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali
– vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času živali, to je od zgodnje pomladi do poznega poletja
– ohranja se obvodne pasove vegetacije, njeno pestro vrstno sestavo in višinsko strukturiranost; iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok
– mulja, mivke se odvzema le v obsegu in na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov, erozijskih zaledij ipd.) na celotnem toku vodotoka
– omejevanje dostopa do vode naj se ne izvaja, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami)
– ohranjajo se naravna poplavna območja in razgibanost površja
– rastlinstva se ne požiga, grmovnice in drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči
– odpadkov vseh vrst in odvečne zemljine se ne odlaga v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode
– površinske ali podzemne vode naj se ne onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo čistilnih naprav
– vodnega stanja na območju naj se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja oziroma na novo vzpostavlja.
Podčetrtek: PO15 
72. člen 
(1) V EUP Podčetrtek: PO15 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, in sicer:
– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi še posebej parkirišča in
– vseh stavb in objektov za potrebe maloobmejnega prehoda.
(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe parkirišč in maloobmejnega prehoda.
(3) Za del EUP, ki se nahaja neposredno ob naravni vrednoti in ekološko pomembnem območju, veljajo varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za območje z naravovarstvenim statusom (vodotok Sotlo), ki so podani v nadaljevanju:
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, naj se ne gradi; v primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom
– regulacij, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in rečnega profila struge), izolacija ali fragmentacija habitata, naj se ne izvaja
– utrjevanje brežin vodotoka se izvede s sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti, lesenimi piloti)
– gradnja stavb vseh vrst ter parkirnih površin, peš in kolesarskih poti na bregu ali v neposredni bližini vodotoka naj se ne izvaja
– vode se praviloma ne odvzema, izjemoma pa se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali
– vodnogospodarska dela se ne opravlja v razmnoževalnem času živali, to je od zgodnje pomladi do poznega poletja
– ohranja se obvodne pasove vegetacije, njeno pestro vrstno sestavo in višinsko strukturiranost; iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok
– mulja, mivke se odvzema le v obsegu in na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere in dinamika spreminjanja habitatov (nastajanje prodišč, peščenih, mivkastih nanosov, erozijskih zaledij ipd.) na celotnem toku vodotoka
– omejevanje dostopa do vode naj se ne izvaja, razen če gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami)
– ohranjajo se naravna poplavna območja in razgibanost površja
– rastlinstva se ne požiga, grmovnice in drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva, mejice se le redči
– odpadkov vseh vrst in odvečne zemljine se ne odlaga v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode
– površinske ali podzemne vode naj se ne onesnažuje, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje z gradnjo čistilnih naprav
– vodnega stanja na območju naj se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja oziroma na novo vzpostavlja.
Podčetrtek: PO16 
73. člen 
(1) V EUP Podčetrtek: PO16 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki se nanašajo na nemoteno obratovanje bencinskega servisa z dodatno ponudbo, in sicer:
– 121 Gostinske stavbe
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti in
– 2 Gradbeni inženirski objekti.
(2) Oblikovanje objektov bencinskega servisa z dodatno ponudbo naj se prilagaja njihovi funkciji, pri čemer višina novih objektov ne sme presegati višine obstoječega objekta bencinskega servisa oziroma njegovega nadstreška.
(3) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz tabele 3, ki služijo za potrebe dejavnosti bencinskega servisa z dodatno ponudbo.
Kmetije v celkih (zahodni del): ZAH01 – ZAH58 
74. člen 
V EUP Kmetije v celkih (zahodni del): ZAH01 – ZAH58 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno
– 1265 Stavbe za šport
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. lege objektov
2.1. odmik od obstoječih objektov in druge grajene strukture
– objekte na nezazidanih stavbnih zemljiščih se umešča čim bližje cesti, skladno z zahtevanimi minimalnimi odmiki upravljavca ceste, in čim bližje k obstoječim objektom, skladno s predpisanimi minimalnimi odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje ter skladno z zahtevanimi minimalnimi odmiki od parcelne meje
3. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
3.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 300 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 500 m2 za nestanovanjske stavbe
– tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2)
3.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 0,4
3.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,2
4. oblikovanja objektov
4.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
4.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
4.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
– izrecno je prepovedana gradnja počitniških hišic
– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih stavb, kot so npr. bloki in podobno
4.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se ohranja avtohtona oblika razpršene poselitve v celkih
– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– objekti naj se postavljajo na kompleks zemljišč enega lastnika v t.i. celku (objekte naj obdaja kultivirano zemljišče), pretežno ob komunikacijo in ob rob travniških površin
4.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.7. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
4.8. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
4.9. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, obvezni nakloni strešin od 35 do 45º, priporočeni nakloni strešin od 40 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– strešna okna so prepovedana na vidno izpostavljeni strani strehe, dovoljena so zgolj na vidno neizpostavljeni, dvoriščni strani strehe
– napušči morajo biti minimalni
– kritina mora biti opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
5. parcelacije
5.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta
6. ohranjanja narave
– za gradnjo na parcelah št. *10, 53, k. o. Sodna vas poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji:
– novogradnja naj se locira čim bližje obstoječim objektom 
– prehodi v okoliški teren naj bodo mehki 
– če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto (jamo, brezno, rov), naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave 
– ekstenzivne visokodebelne sadovnjake naj se v celoti ohranja, travniške površine, gozdni rob in posamezna drevesa pa v največji možni meri
– nove objekte naj se obsadi s starimi sortami sadnega drevja, na katere naj se namesti gnezdilnice za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila.
Razložene kmetije in druge stavbe (osrednji in vzhodni del): OS01 – OS915 
75. člen 
V EUP Razložene kmetije in druge stavbe (osrednji in vzhodni del): OS01 – OS915 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno
– 1265 Stavbe za šport
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. izjeme glede vrste objektov glede na namen
– ne glede na določila predhodne točke je v nekaterih EUP na navedenih parcelah ali delih parcel, ki so opredeljene kot stavbna zemljišča, mogoča zgolj gradnja za potrebe širitve obstoječih kmetij: 464/1, k.o. Sopote – severo-vzhodni del, 1961/1, k.o. Verače – nezazidano stavbno zemljišče, vzhodno od obstoječih objektov, 432/3, k.o. Podčetrtek – nezazidano stavbno zemljišče, zahodno od obstoječih objektov, 788/1, k.o. Verače – nezazidano stavbno zemljišče, vzhodno od obstoječih objektov, 1664, 1665/1, k.o. Verače – nezazidano stavbno zemljišče, severo-vzhodno od obstoječih objektov, 1037/3 in 1037/6, k.o. Lastnič – nezazidano stavbno zemljišče vzhodno od obstoječih objektov
1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
– ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost in pod pogoji iz te uredbe
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večji in se prilagajajo funkciji objekta
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2)
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 0,8
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,4
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih stavb, kot so npr. bloki in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se ohranja avtohtona oblika razpršene poselitve v lokalno prepoznani obliki (slemenska gradnja, samostojne kmetije, strnjeni zaselki ipd.)
– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, obvezni nakloni strešin od 40 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina mora biti opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače, in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 400 m²–max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta
5. ohranjanja narave
– obstoječe drevje na parcelah, namenjenih gradnji, se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo objektov; pri izvedbi del se je treba izogibati poškodbam na drevju
– za zasaditev okolice (novih) stavb naj se uporabi avtohtono listopadno drevje (npr. stare visokodebelne sadne sorte) in grmovnice; ciprese in ostalo iglasto drevje se ne sadi
– višinske premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov; umetnih barier naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki
– lokacije novih objektov naj se navežejo na obstoječo poselitev (postavitev čim bližje infrastrukturi oziroma obstoječim objektom)
– uporaba svetilk za osvetljevanje objektov naj bo omejena na najmanjši obseg, upoštevaje določila uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
– ekstenzivne visokodebelne sadovnjake naj se v celoti ohranja, travniške površine in posamezna drevesa pa naj se ohranja v največji možni meri
– nove objekte naj se obsadi s starimi sortami sadnega drevja, na katere naj se namesti gnezdilnice za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila
– za posege na parceli št. 432/3, k. o. Podčetrtek poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj:
– gozd vzhodno od parcele (pod parcelo) naj se ohrani 
– za posege na parceli št. 788/1, k. o. Verače poleg navedenih veljata tudi naslednja posebna pogoja:
– na območje Golobinjskega potoka naj se ne posega s sekanjem drevnine, zasipavanjem odvečne zemljine in gradbenih odpadkov, parkiranjem gradbenih strojev itd.; pri izvajanju gradbenih del se je treba izogibati poškodbam drevja 
– osnovne reliefne značilnosti območja je treba ohraniti (položno zemljišče), prehodi v okoliški teren naj bodo mehki 
– pred kakršnimikoli posegi na nezazidano stavbno zemljišče vzhodno od obstoječih objektov, je potrebno to območje predhodno sanirati ter prisotne odpadke predati zbiralcem odpadkov, ki so vpisani v evidenco zbiralcev tovrstnih odpadkov 
– za posege na parcelah št. 1664 in 1665/1, k. o. Verače poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj:
– v gozd zahodno od ceste naj se ne posega 
– drevo znotraj območja posega naj se ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku 
– za posege na parceli št. 715/5, k. o. Sedlarjevo poleg navedenih veljata tudi naslednja posebna pogoja:
– večja nasipavanja, nasutja zemlje in izkopi zemlje, ki bi ustvarili ostre in strme robove na parceli, naj se ne izvajajo; osnovne reliefne značilnosti območja je treba ohraniti, prehodi v okoliški teren naj bodo mehki 
– ograjevanje parcele naj se ne izvaja z žičnato ali betonsko ograjo, pač pa z živico (beli gaber, trdoleska, dobrovita ipd.) ali lokalno tipičnim lesenim plotom 
– drevo znotraj območja posega naj se ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku 
– za posege na parceli št. 464/1, k. o. Sopote poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj:
– v naravno vrednoto ni dovoljeno umeščati novih objektov 
– za posege na parceli 1037/5, 1037/6, k.o. Lastnič poleg navedenih velja tudi naslednji posebni pogoj:
– drevo znotraj območja posega naj se ohranja, v kolikor to ni mogoče naj se ga nadomesti s staro sorto sadnega drevja; nanj naj se namesti gnezdilnico za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku 
– za posege v cerkev Sv. Filipa in Jakoba v naselju Sele, cerkev Device Marije na Pesku v naselju Slake in cerkev Sv. Andreja v Olimju in za posege v neposredno okolico navedenih cerkva je potrebno pri izvedbi upoštevati pogoje za ohranitev zavarovanih vrst netopirjev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. V mnenju, ki ga je potrebno pridobiti pred morebitno obnovo cerkva, se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici.
6. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
6.1. v EUP Razložene kmetije in druge stavbe (osrednji in vzhodni del): OS40 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2966), OS134 (območje kulturne dediščine EŠD 23734), OS148 (območje kulturne dediščine EŠD 22078), OS165 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962), OS166 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962), OS397 (območje kulturne dediščine EŠD 22011), OS407 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652), OS422 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652), OS432 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652), OS435 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652), OS441 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652, območje kulturne dediščine EŠD 4693), OS442 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652), OS453 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD652), OS684 (območje kulturne dediščine EŠD 4688), OS803 (območje kulturne dediščine EŠD 22017), OS861 (območje kulturne dediščine EŠD 22103), OS879 (območje kulturne dediščine EŠD 4622):
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS.
Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Roginska in Cmereška Gorca): VI01 – VI121 Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Virštanj): VI122 – VI470 Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Vonarje): VI471– VI549 Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI550 – VI569 Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Pecelj): VI570 – VI594 Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Dobležiče): VI595 
76. člen 
V EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Roginska in Cmereška Gorca): VI01 – VI121, Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Virštanj): VI122 – VI470, Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Vonarje): VI471– VI549, Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI550 – VI569, Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI570 – VI594, Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Dobležiče): VI595 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe, in sicer počitniške hišice
– ostale 111 Enostanovanjske stavbe pod posebnimi pogoji iz točke 1.2
– 121 Gostinske stavbe
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom, emisijami in podobno
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP, ob upoštevanju določil glede posamezne vrste gradenj in izvedbe drugih del pod točko 1.2. te tabele
1.2. posebna določila glede vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– v vseh EUP je v okviru gradnje 111 Enostanovanjske stavbe dopustna zgolj gradnja počitniških hiš, vikendov in drugih objektov za občasno bivanje
– v vseh EUP je v okviru gradnje 111 Enostanovanjske stavbe izjemoma dopustna tudi gradnja ostalih enostanovanjskih stavb, kot so kmečke hiše in druge podeželske hiše, v kolikor se postavljajo na območju kmetije
– za »kmetijo« se za potrebe tega odstavka uporablja določba zakona, ki ureja kmetijstvo, in sicer je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo
1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– zidanice in objekti za občasno bivanje, kot so počitniške hišice:
– tlorisna površina max. 100 m2
– etažnost max. K+P+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1.00 m 
– višina max. do 7 m 
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic med 1:1,2 in 1:1,5, obvezno pa do 1:2) 
– enostanovanjske stavbe, kot so kmečke hiše in druge podeželske hiše, in gostinske stavbe:
– tlorisna površina max. 200 m2
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m 
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2) 
– nestanovanjske kmetijske stavbe:
– tlorisna površina max. 300 m2 
– tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in drugih stavb so lahko večji se prilagajajo funkciji objekta
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 0,8
– faktor izrabe parcele, namenjene gradnji stavb za opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in drugih stavb se prilagaja funkciji objekta
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji stavb za opravljanje verskih obredov, kulturnih spomenikov in drugih stavb se prilagaja funkciji objekta
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov v okviru 111 Enostanovanjskih stavb
– zgolj objekti za občasno bivanje, kot so počitniške hišice
– izjemoma samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše pod posebnimi pogoji iz točke 1.2
– v nobeni EUP ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov
3.4. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov v okviru drugih stavb
– stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki in podobno
– samostoječe gostinske stavbe (penzioni, gostišča) in podobno
3.5. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se ohranja in nadaljuje poselitev v lokalno prepoznani obliki sicer zidanic, ki se uporabljajo za kmetijsko rabo (vinogradništvo) in tudi za občasno bivanje
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, obvezni nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– zidanice in objekte za občasno bivanje, kot so počitniške hišice: max. 350 m²
– enostanovanjske stavbe, kot so kmečke hiše in druge podeželske hiše: min. 500 m²–max. 800 m²
– nestanovanjske stavbe max. 2.000 m²
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov so lahko večje in se prilagajajo funkciji objekta
5. ohranjanja narave v vseh EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Virštanj): VI122 – VI470
– obstoječe drevje na parcelah, namenjenih gradnji, se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo objektov; pri izvedbi del se je treba izogibati poškodbam na drevju
– za zasaditev okolice naj se uporabi avtohtono listopadno drevje (npr. stare visokodebelne sadne sorte) in grmovnice; ciprese in ostalo iglasto drevje se ne sadi
– višinske premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov; umetnih barier naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki
– lokacije novih objektov naj se navežejo na obstoječo poselitev (postavitev čim bližje infrastrukturi oziroma obstoječim objektom)
– uporaba svetilk za osvetljevanje objektov naj bo omejena na najmanjši obseg, upoštevaje določila uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
– za posege na parceli št. 790/1, k. o. Virštanj poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji:
– reliefne značilnosti terena ob objektu naj ostanejo v čim večji meri ohranjene; obsežnejši kopi in nasipavanje (izravnave terena), ki bi ustvarili ostre robove v krajini z velikimi višinskimi razlikami naj se ne izvajajo 
– pohodne in zelene površine se utrdijo in zatravijo z avtohtono mešanico trav 
– pri ureditvi zelenih površin ob objektu naj se dodatno zasadi avtohtono drevje (npr. sadno) in grmovnice; tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša 
– na južni strani kleti se ob zidani škarpi dodatno zasadijo popenjavke ali sadike vinske trte, ki bodo s časoma zakrile razgaljene površine objekta 
– na ali ob objekt naj se ne namešča svetilk, ki razpršujejo svetlobo v nebo 
– ob prvi prenovi objekta naj se izvede enotna streha s simetrično dvokapnico tudi nad teraso, brez prizidane strehe na zahodni strani objekta (členjena streha ni primerna) in glede na to, da je objekt lesen, so primerne 15–20 cm široke deske – bruna, s katerimi so bile zgrajene stene objektov že v tradicionalni gradnji. 
– za posege na parceli št. 821/12, k. o. Dobležiče poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji:
– na drevesa na območju nezazidanih stavbnih zemljišč naj se v razmikih na 150 m postavi gnezdilnice za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku 
– za posege v cerkev Sv. Križ v Imenski Gorci in v njeno neposredno okolico je potrebno pri izvedbi upoštevati pogoje za ohranitev zavarovanih vrst netopirjev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. V mnenju, ki ga je potrebno pridobiti pred morebitno obnovo cerkve, se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici
6. ohranjanja narave v vseh EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Sela): VI550 – VI569, Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Pecelj): VI570 – VI594
– obstoječe drevje na parcelah, namenjenih gradnji, se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo objektov; pri izvedbi del se je treba izogibati poškodbam na drevju
– za zasaditev okolice (novih) stavb naj se uporabi avtohtono listopadno drevje (npr. stare visokodebelne sadne sorte) in grmovnice; ciprese in ostalo iglasto drevje se ne sadi
– višinske premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov; umetnih barier naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki
– pri ureditvi zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in dreves
– morebitno ograjevanje parcel naj se izvede z zasaditvijo žive meje avtohtonih vrst grmovnic
– reliefne značilnosti terena naj ostanejo v čim večji meri ohranjene; obsežnejši izkopi in nasipavanja (izravnave terena), ki bi puščali ostre robove v krajini z velikimi višinskimi razlikami, naj se ne izvajajo; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki
– betonskih škarp, opornih zidov, ki presegajo 1 m višine naj se ne gradi; višinske premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov.
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem
– uporaba svetilk za osvetljevanje naselja in posameznih objektov naj bo časovno in prostorsko omejena upoštevaje določil uredbe, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja
– objekti naj bodo locirani čim bližje obstoječim objektom
– priporočljiva je zasaditev visokodebelnih sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektih
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja oziroma na novo vzpostavlja
– površine porasle z gozdom ter posamična drevesa naj se ohranja
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst
– sadnja smreke in drugih rastišču neprimernih ali alohtonih vrst naj se ne izvaja
– poseganje v gozdni rob naj se ne izvaja
– pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa fizično zaščiti pred poškodbami
– na drevesa na območju nezazidanih stavbnih zemljišč naj se v razmikih na 150 m postavi gnezdilnice za pogorelčka in vijeglavko skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila
7. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
7.1. v EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Roginska in Cmereška Gorca): VI02 (območje kulturne dediščine EŠD 26182), VI54 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2964), VI59 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2964), VI63 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2964), VI66 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2964), VI71 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2964):
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS
7.2. v EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Virštanj): VI132 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 3255), VI178 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 3255), VI181 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 3255):
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS
7.3. v EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Vonarje): VI474 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2965), VI478 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2965), VI485 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2965), VI509 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2963), VI513 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2963), VI519 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2963), VI524 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2963), VI539 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962)
– dopustno je izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS
7.4. v EUP Poseben tip poselitve (vinogradniška območja – Vonarje) v EUP VI536 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962):
– novogradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno (obcestna slemenska gradnja) in arhitekturno kontinuiteto širšega območja, vse zunanje ureditve pa naj se skladajo z značilnimi elementi kulturne krajine, potrebna je predhodna pridobitev KVP in KVS
Pokopališče – Polje ob Sotli: PK01 Pokopališče – Podčetrtek: PK02 Pokopališče – Olimje: PK03, PK04 Pokopališče – Sveta Ema: PK05 
77. člen 
(1) V EUP Pokopališče – Polje ob Sotli: PK01, Pokopališče – Podčetrtek: PK02, Pokopališče – Olimje: PK03, PK04, Pokopališče – Sveta Ema: PK05 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov za potrebe pokopališča, in sicer:
– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti
– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 24204 Pokopališča ter javne prometne površine, vključno s površinami za mirujoči promet za potrebe pokopališča in naselja in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo.
(2) Oblikovanje in velikost novih objektov naj se prilagaja njihovi funkciji pokopaliških stavb. Površine za mirujoči promet (parkirišča) naj se ozeleni, predvsem na zunanji strani EUP kot vizualno sanacijo.
(3) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3.
(4) Dopustne so zasaditve na zunanjih območjih EUP.
(5) Za kakršnekoli spremembe na območju EUP Pokopališče – Sveta Ema (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 2962): PK05 je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS.
Čistilna naprava – Imeno: ČN01 Čistilna naprava – Olimje: ČN02 Čistilna naprava – Podčetrtek: ČN03 Čistilna naprava – Pristava pri Mestinju: ČN04 Čistilna naprava – Sedlarjevo: ČN05 Čistilna naprava – Sveta Ema: ČN06 
78. člen 
(1) V EUP Čistilna naprava – Imeno: ČN01, Čistilna naprava – Olimje: ČN02, Čistilna naprava – Podčetrtek: ČN03, Čistilna naprava – Pristava pri Mestinju: ČN04, Čistilna naprava – Sedlarjevo: ČN05, Čistilna naprava – Sveta Ema: ČN06 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novega objekta (čistilne naprave), in sicer:
– 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 22232 Čistine naprave.
(2) Oblikovanje in velikost novega objekta naj se prilagaja njegovi funkciji.
(3) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3.
(4) Na zunanjih robovih EUP naj se izvedejo zasaditve kot vizualna sanacija objekta oziroma območja.
(5) V EUP Čistilna naprava – Imeno: ČN01 se priporoča izvedba rastlinske čistilne naprave (ČN); v kolikor to zaradi tehnologije čiščenja odpadnih voda ni sprejemljivo, se ČN izvede tako, da je vpliv grajenih objektov ČN na krajinsko sliko čim manjši – obvezne so ozelenitve in zasaditve okrog objektov ČN ter izvedba ozelenjenih fasad (obraslih s plezalkami in podobno), višine objektov so minimalne (priporočena višina do 3 m nad koto terena).
(6) V EUP Čistilna naprava – Olimje: ČN02 (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 652) je dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS.
Turistično območje – Sv. Ema: TU01, TU07, TU08 
79. člen 
V EUP Turistično območje – Sv. Ema: TU01, TU07, TU08 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti
– in drugih objektov, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
1.3. drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor
– razvijanje dejavnosti sonaravnega turizma
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 400 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– priporočeno je organsko oblikovanje objektov, ki se deloma vkopani in z zeleno streho stapljajo v pobočje
– pri rekonstrukciji obstoječih objektov se lahko ohranjajo njihove obstoječe kvalitetne značilnosti, lahko pa se obnovijo skladno s priporočili iz prejšnje alineje
2.2. zmogljivost objektov oziroma velikost drugih prostorskih ureditev
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 0,4
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– oblikovanje izhaja iz usmeritev organske arhitekture, ki spodbuja ustvarjanje harmonije med človeškimi bivališči in naravnim okoljem
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ohranja se obstoječa vegetacija
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, vinske kleti), »hobit hiške« in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se načrtuje sonaravno turistično območje – eko center, ki spodbuja obiskovalce k bolj trajnostnemu načinu bivanja
– novi posegi se načrtujejo tako, da se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene in urejene na skupnih območjih
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v naravno okolje
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti ozelenjene in skrbeti za čim bolj harmonično vklapljanje v naravno okolje
– napušči morajo biti prilagojeni izkoriščanju solarnega ogrevanja
– pri rekonstrukciji obstoječih objektov se lahko ohranjajo obstoječe značilnosti streh in kritine, lahko pa se obnovijo skladno z določili prejšnjih dveh alinej
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. priključevanja na GJI
dopustna so odstopanja glede priključevanja na GJI, vendar le v primeru, da s tem soglaša pristojni upravljavec GJI.
Turistično območje – Sv. Ema: TU09 
80. člen 
Turistično območje – Sv. Ema: TU09 je namenjeno razvoju sezonske dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki vključuje:
– prostor za kampiranje / šotorišče z glamping enotami in hiškami na drevesu
– druge oblike prenočevanja
– skedenj, v katerem se uredi servisne prostore za šotorišče
– vodno zajetje za akumulacijo vode in namakanje, ki omogoča kvalitetnejšo pridelavo povrtnin in v prostor uvaja dodatno diverziteto.
Turistično območje – Vonarsko jezero: TU04 
81. člen 
(1) Za celotno EUP Turistično območje – Vonarsko jezero: TU04 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Faktor zazidanosti znaša 0,20.
(3) Okvirne usmeritve za izdelavo OPPN so naslednje:
– Na območju z veliko do zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov naj se pri urejanju območja in graditvi objektov upoštevajo protierozijski ukrepi.
– V okviru OPPN naj se naredi podrobni popis habitatnih tipov in inventarizacija zavarovanih vrst. Na podlagi omenjenih strokovnih podlag naj se presodi velikost vpliva in poda omilitvene ukrepe. Prednostne habitatne tipe in habitate zavarovanih vrst naj se praviloma ohranja.
– Novi posegi se umeščajo čim bližje k obstoječi grajeni strukturi in na način, da je zagotovljen minimalen vpliv na okolje, naravne dobrine in območja ohranjanja narave.
(4) V kolikor se območja iz sosednjih EUP funkcionalno navezujejo na posege v EUP Turistično območje – Vonarsko jezero: TU04, se lahko smiselno vključijo v območje izdelave OPPN.
Turistično območje – Sopote: TU05, TU06 
82. člen 
V EUP Turistično območje – Sopote: TU05, TU06 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
1.1.1. v EUP Turistično območje – Sopote: TU05:
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 1242 Garažne stavbe
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
1.1.2. v EUP Turistično območje – Sopote: TU06:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1.1.3. v vseh EUP:
– 2 Gradbeni inženirski objekti
– in drugih objektov, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– skladno s tabelo 3
1.3. drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor
– vzdrževanje in razvijanje dejavnosti obstoječega igrišča za golf
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 400 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je lahko klet v celoti ali pa le delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (zaželeno razmerje stranic 1:1,6, obvezno razmerje stranic med 1:1,5 in 1:2)
2.2. zmogljivost objektov oziroma velikost drugih prostorskih ureditev
– obstoječe golf igrišče se lahko vzdržuje v okviru obstoječe skupne površine igralnega območja, ki znaša 13,5 ha
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
max. 0,4
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ohranja se obstoječa vegetacija
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, vinske kleti) in podobno
– igrišče za golf
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene in urejena na skupnih območjih
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
3.9. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, obvezni nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina naj bo opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m²–max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. ohranjanja narave
– v območje naravne vrednote ni dovoljeno umeščati novih objektov, praviloma se ohranja tudi obstoječa vegetacija
– preprečuje naj se razrast invazivnih vrst rastlin (japonski dresnik, kanadska rozga, žlezasta nedotika, rudbekija, rubinja, ambrozija itd.).
– za posege v EUP Turistično območje – Sopote: TU06 poleg navedenih veljajo tudi naslednji posebni pogoji:
– na levi brežini vodotoka se z zasaditvijo vzpostavi obvodni pas vegetacije (pestra vrstna sestava in višinska strukturiranost) 
– sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin 
– za zasaditev okolice priporočamo uporabo avtohtonega listopadnega drevja in grmovnic; ciprese in ostalo iglasto drevje naj se ne sadi 
– ograje in druge fizične ovire se ne postavlja 
– odpadkov se ne odlaga na brežino potoka 
– rastlinstva naj se ne požiga 
– vode iz vodotoka naj se praviloma ne odvzema, izjemoma pa naj se jo odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali 
– vodnega stanja naj se ne spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo 
– pri urejanju in vzdrževanju igralnih površin se praviloma ne uporablja kemičnih sredstev (herbicidov, pesticidov, insekticidov, umetnih gnojil), v kolikor to ni mogoče morajo biti sredstva neškodljiva za sesalce, poraba pa minimalna in zabeležena 
– potrebno je izvajati monitoring onesnaženosti vodotoka 
– osnovne reliefne značilnosti območja je treba ohraniti 
– posek dreves se izvede na način, da se ohranja zveznost gozdne površine 
– obstoječe drevje na zemljišču se vključi v krajinsko zasnovo objekta; pri izvedbi del se je treba izogibati poškodbam na drevju 
– na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (table, svetila, žične vode ...) 
– ohranja se ekološke značilnosti gozda v dinamičnem ravnovesju 
– ohranja se naravna struktura gozdnega roba 
– obsekavanje dreves se ne izvaja 
– v gozdu se omogoči naravno pomlajevanje 
– večji izkopi ter nasipavanja zemlje, ki bi ustvarili ostre in strme robove na zemljišču se ne izvajajo 
– višinske premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih brežin 
– umetnih barier naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki 
– ograjevanje zemljišča se ne izvaja. 
– za posege v EUP Turistično območje – Sopote: TU05 veljajo poleg navedenih tudi naslednji posebni pogoji:
– nove objekte se locira čim bližje obstoječi stavbni gruči 
– osnovne morfologije zemljišča se ne spreminja 
– v gozdni rob in gozd naj se ne posega 
– za zasaditev okolice se priporoča uporabo avtohtonega listopadnega drevja in grmovnic; ciprese in ostalo iglasto drevje naj se ne sadi 
– višinske premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov, ne z betonskimi opornimi zidovi; umetnih barier naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki 
– uporaba svetilk za osvetljevanje objektov ali območja naj bo omejena na najmanjši obseg in usmerjena proti tlom zaradi vplivov na nočno favno žuželk ob potoku, upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 
– ograjevanje parcele naj se ne izvaja z žičnato ali betonsko ograjo, pač pa z živico (beli gaber, trdoleska, dobrovita ipd.) ali lokalno tipično ograjo (les) 
– nove objekte naj se obsadi s starimi sortami sadnega drevja, nanje naj se v razmikih na 150 m postavi gnezdilnice za pogorelčka in vijeglavko (ter druge velike sinice) skladno z načrtom za izdelavo gnezdilnic iz okoljskega poročila, ki je priloga k temu odloku. 
Grad Podčetrtek: GR01 
83. člen 
(1) Za celotno EUP Grad Podčetrtek: GR01 se izdela konzervatorski program. Na območju celotne EUP so dopustni posegi na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, ki jih pripravi pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine in se nanašajo na zavarovano enoto kulturne dediščine Podčetrtek – Grad z vplivnim območjem.
(2) Posegi v naravne vrednote, gozdni rezervat in varovalne gozdove niso dovoljeni, razen za gozdnogospodarska dela v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.
Vzletališče – Imeno: VZ01, VZ02 
84. člen 
V EUP Vzletališče – Imeno: VZ01, VZ02 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
1.1.1. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ01:
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 213 Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.1.2. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ02:
– gradnja stavb ni dopustna
– dopustne so ureditve za potrebe vzletne steze
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
1.2.1. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ01:
– skladno s tabelo 3, in sicer tistih, ki so potrebni za funkcioniranje letališča
1.2.2. v EUP Vzletališče – Imeno: VZ02:
– dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 90. členu, vendar samo v primeru, da ne ovirajo obratovanja vzletališča, ne vplivajo na varnost zračnega prometa in podobno
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
– po pogojih upravljalca letališča
3. oblikovanja objektov
– po pogojih upravljalca letališča
4. parcelacije
– po pogojih upravljalca letališča
5. ohranjanja narave
– obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohrani in obvaruje pred poškodbami
– pri ureditvi zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in dreves
– reliefne značilnosti terena naj ostanejo v čim večji meri ohranjene; obsežnejši izkopi in nasipavanja (izravnave terena), ki bi puščali ostre robove v krajini z velikimi višinskimi razlikami, naj se ne izvajajo; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki
– betonskih škarp, opornih zidov, ki presegajo 1 m višine naj se ne gradi; višinske premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih brežin ali suhozidov
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem
– uporaba svetilk za osvetljevanje naselja in posameznih objektov naj bo časovno in prostorsko omejena upoštevaje določil uredbe, ki določa o mejni vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja
– objekti naj bodo locirani čim bližje obstoječim objektom
– priporočljiva je zasaditev visokodebelnih sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektih
– grmišča in drevje v mejicah se ohranja oziroma na novo vzpostavlja
– na letališki stezi se ohranja travnata podlaga
– območja se ne ograjuje
– osvetljevanje okolice objektov se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno omejena
– območja letališke steze se ne osvetljuje.
Kamnolom – Lendrše: KM01 
85. člen 
(1) Za območje predvidenega kamnoloma v EUP Kamnolom – Lendrše: KM01 je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo do sprejema OPPN, so naslednji:
– do sprejema OPPN v EUP ureditev kamnoloma ni dovoljena
– do sprejema OPPN so v EUP dopustne rekonstrukcije obstoječe infrastrukture
– do sprejema OPPN so v EUP dopustna vsa dela, ki so potrebna za gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom skladno s predpisi o gozdovih.
(3) Usmeritve za določitev območja kamnoloma so naslednje:
– z vidika varstva gozdov je dopustno območje pridobivalnega prostora umestiti tako, da sega od spodnje ceste z obstoječim izkopom do koordinate Y = 113088, X = 542462 (jugozahodni rob) po cesti do koordinate Y = 113217, X = 542556 (severni rob), v pobočje pa je omejeno s koordinatami Y = 113199, X = 542515 ter Y = 113149, X = 542470; obe koordinati ležita ob severni cesti. Podane koordinate so okvirne, določene so na podlagi digitalizacije območja posega,
– z vidika varstva narave je dopustno območje pridobivalnega prostora umestiti tako, da leži na severo-zahodnem delu parcele št. 767, k.o. Sopote,
– detajlna umestitev območja pridobivalnega prostora se ob upoštevanju določil prve in druge alineje izvede v postopku priprave OPPN tako, da se uskladi za Zavodom za gozdove, OE Celje in z Zavodom RS za varstvo narave, OE Celje, spremenjeno območje pa se mora nahajati znotraj parcel 767, 762/1 in 762/2, vse k.o. Sopote.
(4) Usmeritve za izdelavo OPPN s področja varstva gozdov so naslednje:
– odsek prometnice, ki je znotraj pridobivalnega prostora in bo kot takšna ob aktiviranju kamnoloma prekinjena, je potrebno zgraditi na novo. Stroški izgradnje nadomestne prometnice so breme investitorja. Pri njeni izgradnji je potrebno upoštevati določila Pravilnika o gozdnih cestah (Uradni list RS, št. 104/04), saj je obstoječa prometnica v sedanjem stanju večnamenska (poleg gozdne proizvodnje tudi turistična in rekreacijska pot).
– pridobivanje kamnine se lahko začne samo po postopku od zgoraj navzdol, s tem, da se v osrednjem pasu izdela preseka in omogoči presipanje materiala po pobočju do drobilca na osnovnem platoju.
– vse manipulacijske poti morajo biti umeščene znotraj ureditvenega območja kamnoloma. Konfiguracija terena omogoča izgradnjo manipulacijskih poti po obeh straneh pridobivalnega prostora.
– glavni manipulacijski prostor se izdela na platoju sedanje spodnje prometnice. Poglobitev platoja ali morebitno nižanje planuma obstoječe spodnje prometnice ter s tem povezano manjšanje zaščitnega pasu gozda med lokacijo kamnoloma in bližnjim zaselkom vzhodno od kamnoloma ni sprejemljivo.
– manipulacijski prostor mora biti oblikovan in razporejen tako, da je še naprej mogoča uporaba spodnje prometnice tudi za potrebe transporta lesa (spravila in izvoza). Pomožni objekti morajo biti locirani na rob prostora in omogočati stalno in nemoteno prevoznost prometnice.
– za plodno zemljo iz izkopa je potrebno znotraj pridobivalnega prostora predvideti lokacijo deponije. Le-ta mora biti čim bližje odkopnemu polju. Po končanih delih na odkopnem polju se pristopi k takojšnji sanaciji. Na ta način naj bi bili istočasno aktivni največ dve pridobivalni površini.
– sanacija se izvaja v skladu z zasadilnim načrtom. Le-ta mora biti nujno izdelan v okviru projekta pridobivanja. Ker je območje sredi gozdnih površin in bo namenska raba območja po končanem pridobivanju določena kot gozd, mora zasadilni načrt pred sprejetjem OPPN potrditi tudi Zavod za gozdove, OE Celje. Sanacija kamnoloma naj poteka z na območju nabranimi lesnatimi vrstami tako, da se ponovno vzpostavi prednostni habitatni tip Srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi (41.11).
– za potrebe odvoza pridobljene kamnine je potrebno v okviru OPPN izdelati tudi celovit načrt ureditve izvozne prometnice. Pred izvedbo kamnoloma je potrebno zagotoviti ureditev ceste za transport materiala do priključka na lokalno cesto pri Olimju. Uporaba gozdnih prometnic za potrebe izvoza kamnine pomeni dodatno obremenitev prometnic in je kot takšna nesprejemljiva. Krajši odseki gozdnih prometnic, na katerih bo zaradi pridobivanja izvajan večji promet, morajo biti pred aktiviranjem kamnoloma prekvalificirani v lokalne prometnice.
– za potrebe celovite ureditve izvoza kamnine do lokalne prometnice ustreznih dimenzij (predvidoma do prometnice v Olimju) je potrebno izvesti rekonstrukcijo prometnice. Del obstoječe lokalne prometnice poteka namreč po labilnem terenu, obenem pa je prometnica ozka, z razmeroma gostim prometom in kot taka ne ustreza potrebam povečanega transporta s kamioni. Zato se hkrati z izdelavo OPPN pripravi tudi projekt rekonstrukcije obstoječe lokalne prometnice. Rekonstrukcija prometnice bi morala biti izvedena hkrati z aktiviranjem kamnoloma. V primeru uporabe drugačne smeri izvoza se v postopku OPPN od pristojnega Zavoda za gozdove, OE Celje pridobijo smernice za spremenjeno smer.
– pogoj za aktiviranje kamnoloma je ustrezna rekonstrukcija ali novogradnja prometnic, povezanih s kamnolomom.
(5) Usmeritve za izdelavo OPPN s področja varstva narave so naslednje:
– med načrtovanim kamnolomom in travnimi površinami naj se ohranja čim širši pas gozda,
– izkoriščanje mineralne surovine naj poteka od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo,
– širjenje kamnoloma naj bo postopno, temu primerno naj se postopno tudi odstranjuje vegetacija in humus,
– deponiranje humusa in jalovine naj se izvaja le na območju kamnoloma ter se uporabi za sprotno in končno sanacijo kamnoloma,
– zasipavanje terena z odpadnim materialom izven ožjega območja predvidenega kamnoloma naj se ne izvaja,
– prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru,
– površje po sprotni sanaciji se čimbolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja, se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami,
– dela v kamnolomu naj potekajo le občasno, za potrebe odvzema mineralne surovine za ureditev lokalnih cest,
– v kamnolomu naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih objektov,
– na območju kamnoloma naj se ne odlaga tekočih in trdih odpadkov sekundarnega izvora,
– z ustrezno urejenim odvodnjavanjem naj se prepreči erozijo pobočja,
– meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalniku,
– kamnoloma se v nočnih urah ne osvetljuje,
– v primeru odkritja potencialne naraven vrednote na območju kamnoloma (jame ali dela jame) je potrebno o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa oziroma pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
(6) Pri pripravi OPPN kot nosilca urejanja prostora aktivno sodelujeta Zavod za gozdove, OE Celje in Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
(7) V postopku priprave OPPN se izvede celovita presoja vpliva OPPN na okolje.
Odprt prostor občine: OP01, OP02 
86. člen 
(1) Na območjih z namensko rabo »območja drugih centralnih dejavnosti« v EUP Odprt prostor občine: OP01 je dopustna postavitev gasilskega doma v okviru stavb 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. Kot prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev, oblikovanja objektov in parcelacije se porabljajo določila, ki veljajo za EUP Podčetrtek: PO01 v 62. členu tega odloka. Na parceli št. 713, k.o. Verače (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 3212) je dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS.
(2) Na območjih z namensko rabo »gospodarske cone« v EUP Odprt prostor občine: OP01 se uporabljajo določila, ki veljajo za EUP IM05 (gospodarska cona) oziroma Pristava pri Mestinju: PR05 (gospodarska cona) v 58. členu tega odloka.
(3) Na območjih z namensko rabo »površine za oddih, rekreacijo in šport« v EUP Odprt prostor občine: OP01 se uporabljajo določila, ki veljajo za EUP Imeno: IM04 v 57. členu tega odloka. Na parceli št. 1836, k.o. Sedlarjevo (vplivno območje kulturne dediščine EŠD 3269) je dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, za kakršnekoli druge gradnje ali spremembe je potrebna predhodna pridobitev KVP in KVS.
(4) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01, OP02 za območja »razpršene gradnje« urejajo določila 89. člena tega odloka.
(5) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01 na območjih namenske rabe »območja prometne infrastrukture / površine cest« urejajo določila 92. člena tega odloka.
(6) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01, OP02 na območjih namenske rabe »kmetijska zemljišča« urejajo določila 90. člena tega odloka.
(7) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01 na območjih namenske rabe »gozdna zemljišča« urejajo določila 91. člena tega odloka.
(8) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01 na območjih namenske rabe »vodna zemljišča« urejajo določila 53. člena tega odloka.
(9) Na območjih z namensko rabo »površine nadzemnega pridobivalnega prostora« (kamnolom) v EUP Odprt prostor občine: OP01 je dopustno raziskovanje, izkoriščanje in gospodarjenje z mineralnimi surovinami, pod pogojem, da je predhodno pridobljena koncesija oziroma ustrezno dovoljenje skladno z Zakonom o rudarstvu. V nasprotnem primeru je potrebno lokacijo sanirati.
(10) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01 na območjih namenske rabe »ostala območja« urejajo določila tretjega odstavka 42. člena tega odloka. Do izvedene ojezeritve se na teh območjih ohranja trenutna (dejanska) raba zemljišč.
Varovalni gozdovi: VG01, VG02 
87. člen 
Posegi v EUP Varovalni gozdovi: VG01, VG02 se izvajajo v skladu z uredbo, ki določa varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter po podrobni presoji zavoda, pristojnega za gozdove.
3.5.2. Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt in območja, za katera se pripravijo konservatorska izhodišča ali program
88. člen 
(1) Območja, za katera je priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) obvezna, so navedena v tabeli 2 v 41. členu tega odloka.
(2) Za območja iz prvega odstavka tega člena, za katera je predvidena izdelava OPPN, se pripravi po en OPPN, izjemoma lahko tudi več OPPN, pri čemer je potrebno zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto ter da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorske ureditve. Za različna območja, za katera je predvidena izdelava OPPN, se lahko izdela tudi en skupen OPPN, če so ta območja prostorsko ali funkcionalno tako povezana, da je smiselno in bolj racionalno izdelati samo en prostorski akt.
(3) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo ter koncept urbanističnega oblikovanja za celotno območje.
(4) Območja podrobnejše namenske rabe ter meje EUP na območjih iz prvega odstavka tega člena, ki so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega dela, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN ali drug izvedbeni prostorski akt, ki ureja območje.
(5) OPPN se lahko pripravi tudi za druga območja, ki niso določena v prvem odstavku tega člena, če se za to izkaže potreba po tem, ko je ta odlok že stopil v veljavo. Pri pripravi OPPN na teh območjih se smiselno upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora, ki je predpisana v posamezni EUP.
(6) Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN) se pripravi za vsa območja izkoriščanja mineralnih surovin.
(7) Do sprejema OPPN je na območjih (v celotnih EUP ali njihovih posameznih delih), kjer je predviden način urejanja z OPPN, dopustno naslednje:
– gradnja novih stavb ni dovoljena,
– ne glede na določila prejšnje alineje so do sprejema OPPN dopustne gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura, vendar le pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev in če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,
– ne glede na določila prve alineje je do sprejema OPPN dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja,
– ne glede na določila prve alineje je do sprejema OPPN dopustna postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s tabelo 3, pod pogojem, da se postavijo na zemljiških parcelah, ki pripadajo obstoječi stavbi, h kateri se gradijo in pod pogojem, da je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,
– do sprejema OPPN so dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev,
– do sprejema OPPN so dopustne rekonstrukcije obstoječih objektov, odstranitve objektov in vzdrževanje obstoječih objektov, če je tak poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,
– določilo glede odstranitve objektov ali delov objektov ne velja za objekte ali dele objektov, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine.
(8) Območja, kjer se predvideva izdelava OPPN, morajo upoštevati registrirane enote kulturne dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režime, ki v njih veljajo. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se območja urejajo z OPPN, katerega sestavni del je konservatorski načrt za prenovo (v nadaljevanju: KNP). Pripravljavec OPN mora ob izdelavi osnutka OPPN izdelati osnutek KNP, tj. analitični del KNP skladno s pravilnikom, ki določa vsebino, obliko in način priprave konservatorskega načrta za prenovo.
3.5.3. Prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene gradnje
89. člen 
(1) V posameznih EUP so kot razpršena gradnja določeni objekti izven stavbnih zemljišč, ki so v grafičnem delu OPN prikazani le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru. V primeru, da fundus objekta ni prikazan v grafičnem delu OPN, se uporabljajo določila 95. člena tega odloka.
(2) V EUP je na objektih razpršene gradnje, ki niso varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dopustno:
– rekonstrukcija:
a) povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe v najbližji EUP s stavbnim zemljiščem, namenjenim gradnji, ob kateri se nahaja objekt razpršene gradnje (merjeno od vogala stavbe in območja EUP na najkrajši razdalji) – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
b) povečanje prostornine ob rekonstrukciji prav tako ni možno, če maksimalni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti za nove stavbe za najbližjo EUP s stavbnim zemljiščem, namenjenim gradnji, ob kateri se nahaja objekt razpršene gradnje, niso prepisani,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti legalno zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje, in ob upoštevanju naslednjih določil:
a) sprememba namembnosti iz objektov za občasno bivanje v objekte za stalno bivanje ni možna,
b) sprememba namembnosti iz nestanovanjskih kmetijskih stavb v enostanovanjske stavbe ali objekte za stalno bivanje ni možna,
c) sprememba namembnosti ni možna, če dopustna namembnost za nove stavbe, za tisto EUP, kjer se nahaja objekt razpršene gradnje, ni prepisana,
– vzdrževanje,
– rekonstrukcija, sprememba namembnosti in vzdrževanje objektov, ki so zavarovani kot kulturna dediščina se izvaja na podlagi pridobljenih projektnih pogojev, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojne območne enote zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine,
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela oziroma parcela, namenjena gradnji in pod pogojem, da so na eni parceli, namenjeni gradnji postavljeni nezahtevni in enostavni objekti le vsak po ene vrste, in sicer naslednjih vrst:
a) po ena vrsta objekta znotraj majhne stavbe, kot je npr. ena garaža, ena drvarnica ipd.,
b) po ena vrsta objekta znotraj majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, kot je npr. ena uta, en nadstrešek ipd.,
c) ograje,
d) podporni zid,
e) mala komunalna čistilna naprava,
f) rezervoar,
g) vodnjak, vodomet,
h) po ena vrsta priključka znotraj priključka na objekt gospodarske javne infrastrukture kot je en priključek na vodovod, en priključek na elektriko, en priključek na cesto ipd.,
i) samostojno parkirišče,
j) pomožni komunalni objekt.
(3) Za izvedbo posegov v prostor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so dopustni na površinah podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov razpršene gradnje, in veljajo v tisti enoti urejanja prostora, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje. V kolikor se objekt razpršene gradnje nahaja v EUP Odprt prostor občine: OP01, OP02 se za izvedbo posegov v prostor iz prejšnjega odstavka uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so dopustni na površinah z namensko rabo površine razpršene poselitve v EUP, ki se nahaja v neposredni bližini objekta razpršene gradnje. Šteje se, da je namen obstoječih objektov razpršene gradnje določen z upravnim dovoljenjem, lahko pa tudi v drugih uradnih evidencah.
(4) V EUP se za posege na objektih razpršene gradnje, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, upoštevajo določila 44. člena in določila 49. člena tega odloka.
3.5.4. Pogoji za posege na kmetijska zemljišča
90. člen 
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč, ki so najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča, je dopustna gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti,
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov,
– čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2,
– staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2,
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, 
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, 
– začasna tribuna za gledalce na prostem, 
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), 
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt:
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, 
– ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območja stavbnih zemljišča) ali 
– ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve 
– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in 
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, 
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske poti in pešpoti, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.
(2) Gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture s priključki iz predhodnega odstavka je dopustna le pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje in pomožne kmetijske-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:
– najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
– najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
(4) Drugi pogoji za posege na kmetijska zemljišča so:
– na kmetijskih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna za obdelovanje kmetijskih zemljišč skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih,
– na kmetijskih zemljiščih so dopustne agrarne operacije skladno z določbami 44. člena tega odloka,
– odstranjevanje omejkov, majhnih gozdnih površin v pretežno kmetijskih območjih ter posek posameznih dreves ni dopusten,
– izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje in izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti,
– vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava),
– pri vseh posegih na kmetijska zemljišča je poleg določb tega člena potrebno upoštevati tudi druge določbe tega odloka, kadar se poseg nahaja v območju varovanj in omejitev,
– pri posegih na kmetijska zemljišča, na katerih se v naravi nahaja gozd, se v primeru krčitev gozdov upoštevajo določbe petega odstavka tega člena.
(5) Skladno s strateškim delom (28. člen) so nadomeščanja izgubljenih resursov zaradi širitev stavbnih zemljišč naslednja območja, ki so v zaraščanju ali predstavljajo gozd:
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2553, travnik, izmera 4158 m2, predvideno za čiščenje – 2430 m2,
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2555 in del 2554, travnik, izmera 8608 m2, predvideno za čiščenje na 2555 – v celoti,
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2556, travnik, izmera 3062 m2, predvideno za čiščenje – 1080 m2,
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 2558, travnik, izmera 4565 m2, predvideno za čiščenje – v celoti,
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 970/1, travnik, izmera 6024 m2, predvideno za čiščenje – 602 m2,
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 970/2, travnik, izmera 1349 m2, predvideno za čiščenje – v celoti,
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 971/1, pašnik, izmera 1043 m2, predvideno za čiščenje – 597 m2,
– k.o. Roginska Gorca, parc. št. 1011/2, travnik, izmera 298 m2, predvideno za čiščenje – v celoti,
– k.o. Imeno, parc. št. 1182/1 in 1182/2, njiva, izmera 1780 m2, predvideno za čiščenje – v celoti,
– k.o. Lastnič, parc. št. 1438/4, njiva, izmera 3899 m2, predvideno za čiščenje – v celoti,
– k.o. Lastnič, parc. št. 972/1, travnik, izmera 4510 m2, predvideno za čiščenje – v celoti,
– k.o. Lastnič, parc. št. 961, travnik, izmera 5740 m2, predvideno za čiščenje – 3950 m2,
– k.o. Lastnič, parc. št. 1021, pašnik, izmera 1903 m2, predvideno za čiščenje – v celoti,
– k.o. Verače, parc. št. 1071/2, gozd, izmera 7930 m2, predvideno za čiščenje – v celoti.
(6) Na območjih iz prejšnjega odstavka se krčitve gozdov in vzpostavitev kmetijske rabe izvedejo v roku 15 let po uveljavitvi OPN.
(7) V EUP Krčitev gozda: KR01 – KR08 se posegi izvedejo v skladu s soglasjem zavoda, pristojnega za gozdove. V teh EUP so dopustni vsi posegi na območjih kmetijskih zemljišč, kot so določeni v tem členu.
3.5.5. Pogoji za posege na gozdna zemljišča
91. člen 
(1) Na gozdnih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna z gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom skladno s predpisi o gozdovih.
(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustne krčitve gozdov v kmetijske namene (za oblikovanje kmetijskih površin kot so travnik, pašnik, njiva, sadovnjak ipd.) v skladu s soglasjem zavoda, pristojnega za gozdove, če se območja krčitve nahajajo v območju mešanih kmetijsko-gozdarskih rab prostora iz evidence zavoda, pristojnega za gozdove, če krčitev obsegajo do 15% površine gozdov v območju teh rab in če se krčitve izvajajo na lokacijah, kjer funkcije gozdov niso posebej poudarjene. Ne glede na določila prejšnjega stavka niso dopustne krčitve gozdnih površin, ki so opredeljene kot varovalni gozdovi, ter krčitve gozdnih površin, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote ter poslabšale ugodno stanje vrst in njihovih habitatov ter habitatnih tipov, zaradi katerih je opredeljeno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje.
(3) Nove zasaditve se izvajajo kot osnovanje nasadov listavcev, ki so praviloma rastišču primernejši.
(4) Sukcesijske površine (površine s pionirskimi vrstami) naj se v strmejših delih ohranjajo brez posegov – dražjih premen.
(5) Za dvig kvalitete prostora za prostoživeče živali se izvajajo dopolnilne sadnje s plodonosnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(6) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je potrebno oblikovati zaprte gozdne robove, ki se izvedejo kot stopničast, vrstno pester gozdni rob, ki je statično stabilnejši in primernejši.
(7) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je potrebno upoštevati obstoječe dostope do gozda. Vsak dostop mora ob stiku s prometnico, po kateri je možen izvoz lesa s kamionom, imeti prostor za začasno deponijo lesa in nakladanje lesa na kamion. Kombinacija prostora za deponijo lesa z nakladalnim prostorom na sami prometnici je sprejemljiva samo v primeru pomanjkanja prostora ob cesti.
(8) Gradnja gozdnih prometnic mora biti prostorsko racionalna in v skladu z okoljskimi zahtevami. Gozdne prometnice ne smejo vidno razvrednotiti prostora, pospeševati erozijskih procesov ter vplivati na stanje voda in odtočni režim. Gozdne prometnice morajo biti uporabne v primeru požara. Uporabljajo se tudi v rekreacijske in turistične namene. Gozdne prometnice so del infrastrukture v gozdovih in kot takšne namenjene gospodarjenju z gozdovi. Pogoje gradnje in uporabe posameznih gozdnih prometnic predpisuje področna zakonodaja.
(9) Preprečuje se pretirana fragmentacija gozdov. Ohranjajo se prosti prehodi za živalstvo, preprečujejo se erozijski pojavi, ohranja se stanje voda in vodni režim. Na območjih izjemnih krajin, kjer se gozdovi pojavljajo fragmentalno ali z gozdnim robom mejijo na obdelovalne površine, je treba ohranjati obstoječ obseg gozda kot pomembno sestavino kulturne krajine.
(10) Posegi na območju površin varovalnih gozdov se izvajajo v skladu z določili uredbe, ki določa varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom ter po podrobni presoji zavoda, pristojnega za gozdove.
(11) Ob gradnji gozdnih in drugih prometnic ter krčitvi gozda je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.
(12) Za potrebe kmetijske rabe se očistijo zaraščena ali gozdnata območja skladno s petim odstavkom 90. člena.
(13) Druge možne posege na gozdna zemljišča določa 93. člen tega odloka.
3.5.6. Pogoji za posege na prometne površine
92. člen 
(1) Na prometnih površinah, ki so površine cest in ostale prometne površine, je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novega objekta za potrebe izvajanja prometa, vključno z mirujočim prometom, in sicer:
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
Na prometnih površinah, ki so ostale prometne površine, se prioritetno urejajo parkirišča.
(2) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3.
(3) Znotraj krožišč se lahko umestijo razni simboli kraja, urbana oprema naj bo enotno oblikovana, oznake (kažipoti, informativne table ipd.) naj se oblikujejo enotno.
3.5.7. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
93. člen 
(1) V vseh EUP so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti, in sicer predvsem:
– za področje gozdov pristojna območna enota zavoda, pristojnega za gozdove (Zavod za gozdove Slovenije – OE Celje),
– za področje ohranjanja narave pristojna območna enota zavoda, pristojnega za ohranjanje narave (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje),
– za področje kulturne dediščine pristojna območna enota zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje),
– za področje varstva kmetijskih zemljišč ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano),
– za področje (gospodarske javne) infrastrukture pristojni operaterji in upravljavci (gospodarske javne) infrastrukture,
– za področje upravljanja in varstva voda direkcija, pristojna za vode (Direkcija RS za vode),
– za področje okolja, mdr. tudi za erozijska in plazljiva območja agencija, pristojna za okolje (Agencija Republike Slovenije za okolje).
(2) Ne glede na določila tega odloka je/so v vseh EUP na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustna/e/o:
– opremljanje stavbnih zemljišč,
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »21 Objekti prometne infrastrukture« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– gradnja, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– gradnja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in obrambe,
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, ki so »24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih«,
– sanacije površinskih kopov pod pogojem, da dostop do gozdne površine na sosednjih gozdnih zemljiščih tudi v primeru sanacije, ki traja daljši čas, ostane stalen ter da se v okvir pridobivalnega prostora, znotraj katerega se bo izvajala sanacija, vključi tudi vse manipulativne površine in površine, ki so pomembne za dostop do posameznih pridobivalnih polj ter pod pogojem, da se obstoječi kopi v območjih z naravnimi kakovostmi prednostno sanirajo s povrnitvijo v naravno stanje ali uredijo kot nadomestni habitat,
– sanacije nelegalnih odlagališč odpadkov,
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnih energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja ali poškoduje naravnega stanja na površini ali podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prvotno stanje,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranje stanja,
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela za potrebe že obstoječe dejavnosti z ustreznimi dovoljenji, četudi se nahaja izven parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih stavb
pod pogojem, da je poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave.
(3) Ne glede na določila tega odloka pri načrtovanju in gradnji gospodarske javne infrastrukture v EUP ni potrebno upoštevati določil o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjene gradnji, določil o minimalnih odmikih od mej sosednjih zemljišč ali drugih določb, ki jih glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture vsebinsko ni mogoče upoštevati (npr. faktorji izrabe in zazidanosti parcele, namenjene gradnji, tlorisni in višinski gabarit ipd.).
(4) Ne glede na določila tega odloka so v vseh EUP na stavbnih zemljiščih izjemoma dopustna odstopanja od predpisanih velikosti objektov, parcelacije ter faktorjev izrabe in zazidanosti za nestanovanjske stavbe, ki so »1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe«, v naslednjih izjemnih primerih:
– če so odstopanja potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov,
– če so odstopanja v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih prostorskih preveritev,
– če objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo.
(5) Ne glede na določila tega odloka so lahko v vseh EUP tlorisni in višinski gabariti stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov večji in se prilagajajo funkciji objekta.
(6) Objekte mobilne telefonije je dopustno graditi tudi kot manj zahtevne objekte, če ti izpolnjujejo:
– pogoje, ki zadevajo konstrukcijo, določene za nezahtevne in enostavne objekte, skladno z uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje in
– vsa relevantna določila 45. in 46. člena tega odloka.
(7) Ne glede na določila tega odloka so v vseh EUP na območju pokopališč, ne glede na opredeljeno vrsto namenske rabe na območju pokopališča, dopustni naslednji posegi:
– gradnja naslednjih objektov: 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 24204 Pokopališča, in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo,
– postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo potrebam pokopališča,
– ozelenitev na zunanjih mejah območja pokopališča.
(8) V vseh EUP so za rekonstrukcije obstoječih objektov dopustna odstopanja od predpisanih regulacijskih linij, v kolikor njihovo upoštevanje ob rekonstrukcijah ni možno ali smiselno, če se s tem strinja pristojni soglasodajalec.
3.5.8. Uporabljeni predpisi
94. člen 
(1) V odloku se uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost nanaša na Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) oziroma Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) ali drug predpis, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje in ureja njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje.
(2) V odloku se uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena nanaša na Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) in veljavne predpise, ki urejajo posamezna področja.
(3) V odloku se uredba, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, za posege v okolje, ki v primeru poplav in z njimi povezane erozije lahko ogrožajo vodno okolje, ter za načrtovanje rabe prostora in preventivnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti nanaša na Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) in veljavne predpise, ki urejajo posamezna področja.
3.5.9. Pogoji, ki niso predpisani
95. člen 
(1) Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja zavarovanih območij narave, območij biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
(2) V primeru sprememb zakonskih določil (pravilnikov, uredb ipd.), na katerih temelji posamezna vsebina tega odloka, se odlok uporablja tako, da se:
– smiselno upoštevajo spremembe, če je to mogoče ali
– sprejme obvezna razlaga tega odloka upoštevajoč spremembe pravilnikov, uredb ipd.
– v primeru, da se s spremembo zakonskih ali podzakonskih določil uvajajo objekti za katere ta odlok ne določa pogojev (kot npr. za glamping, hiše na vodi, prostori na drevesu ipd.), sprejme obvezna razlaga tega odloka tako, da se smiselno uporabljajo pogoji za nove objektov kot je določeno za podobne vrste objektov v tem odloku.
(3) V primeru, da v grafičnem delu OPN stavba ni vrisana, se preveri, če je stavba legalna. Če je stavba nelegalna, veljajo zanjo pogoji glede neskladnih in nelegalnih gradenj iz 43. člena tega odloga. Če je stavba legalna in se nahaja na območju stavbnih zemljišč, veljajo zanjo pogoji, ki so predpisani za tisto EUP, v kateri se stavba nahaja. Če je stavba legalna in se nahaja izven območja stavbnih zemljišč, veljajo zanjo prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene gradnje, ki so predpisani v 89. členu tega odloka.
4. JAVNI INTERES 
96. člen 
(1) Na posameznih območjih Občina Podčetrtek zasleduje posebni javni interes, in sicer na območjih:
– vseh športnih igrišč,
– ureditev v sklopu OPPN za Vonarsko jezero,
– gradu Podčetrtek,
– Term Olimia in Aqualune,
– za čiščenje voda (čistilne naprave).
(2) Območje javnega interesa se lahko določi tudi za druge lokacije, če se izkaže, da je izkazan javni interes lokalne skupnosti za potrebe gradnje javnih objektov športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. PREHODNE DOLOČBE 
5.1. Dokončanje že začetih postopkov
97. člen 
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom.
(2) Vsi postopki priprave novih OPPN ter sprememb in dopolnitev obstoječih OPPN in drugih izvedbenih aktov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov, ki so veljali do uveljavitve tega odloka ali po določbah tega OPN, kar je za investitorja ugodneje.
5.2. Varstvena območja dediščine
98. člen 
Do uveljavitev varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Podčetrtek (zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine oziroma njegova pristojna območna oziroma organizacijska enota), ki se hranijo na sedežu Občine Podčetrtek in na zavodu, pristojnemu za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine (na njegovi pristojni območni oziroma organizacijski enoti).
6. KONČNE DOLOČBE 
6.1. Prenehanje veljavnosti
99. člen 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Podčetrtek.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za območje Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 69/93).
6.2. Upoštevanje zakonodaje in strokovnih podlag
100. člen 
(1) Po prenehanju ali spremembi veljavne zakonodaje, na katero se nanaša in sklicuje ta odlok (zakoni, uredbe, pravilniki, itd.), se smiselno uporabljajo po potrebi:
– določila spremenjene zakonodaje ali zakonodaje, ki nadomešča razveljavljeno zakonodajo,
– določila tega odloka.
(2) V primeru sprememb ali izvedbi novih strokovnih podlag, na katere se nanaša in sklicuje ta odlok ter se z njimi zagotavljajo druge primernejše rešitve, se ob soglasju s pristojnimi organi in organizacijami, ki imajo v področni zakonodaji opredeljene te pristojnosti, se smiselno uporabljajo po potrebi:
– spremenjene oziroma nove strokovne podlage,
– določila tega odloka.
6.3. Vpogled
101. člen 
OPN je na vpogled pri pristojnih službah Občine Podčetrtek. Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti in ministrstvu, pristojnem za prostor in graditev.
6.4. Nadzor
102. člen 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
6.5. Začetek veljavnosti
103. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0182/2018
Podčetrtek, dne 24. avgusta 2018
Župan 
Občine Podčetrtek 
Peter Misja l.r.
 

AAA Zlata odličnost