Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2018 z dne 20. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2018 z dne 20. 7. 2018

Kazalo

2619. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec, stran 8346.

  
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13, 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 26. redni seji dne 5. julija 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet OPPN) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (v nadaljevanju besedila SD ZN) Levec.
(2) OPPN je pod številko projekta 12093-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
OPPN za Levec je sestavljen iz odloka, grafičnih načrtov ter prilog in vsebuje:
A)
ODLOK
B)
GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA
B1 
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
M 1: 5 000
B2
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M 1: 2 000
B3
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji ter omejitvami v prostoru 
M 1: 5 000
B4
Ureditvena situacija
M 1: 1 000
B5
Potek omrežij in priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro
M 1: 1 000
B6
Načrt parcelacije
M 1: 1 000
C)
POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
D) 
PRILOGE PODROBNEGA NAČRTA
D1
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2
Primerjava veljavnega prostorskega načrta (ZN za Levec) z dejanskim stanjem
D3
Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
D4
Strokovne podlage
D5
Smernice nosilcev urejanja prostora in odločba CPVO
D6
Mnenja nosilcev urejanja prostora in odločba CPVO
D7
Povzetek za javnost
D8
Okoljsko poročilo
3. člen 
(razlaga kratic) 
Kratice, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen in razlago:
ARSO
– Agencija RS za okolje,
BTP
– bruto tlorisna površina
EŠD
– evidenčna številka dediščine,
EUP
– enota urejanja prostora,
GJI
– gospodarska javna infrastruktura,
OPN
– občinski prostorski načrt,
OPPN
– občinski podrobni prostorski načrt,
TP 
– transformatorska postaja,
VVO
– vodovarstveno območje.
II. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
4. člen 
Namen OPPN je celotna ureditev območja naselja Levec s prometnimi ureditvami ter določitvijo prostorsko izvedbenih pogojev za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij in dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselja.
1.2 Območje OPPN
5. člen 
(opis meje območja) 
(1) Območje OPPN je skladno z EUP LE1/1 določeno v OPN Žalec z manjšo razširitvijo območja na zahodnem delu OPPN zaradi načrtovanja povezovalne ceste.
(2) Ureditveno območje OPPN obsega naslednje parcele št.: *1/3, *10/1, *10/2, *10/3, *11, *12/1, *14, *15, *17/1, *17/2, *17/3, *18/1, *18/3, *19/1, *19/2, *2/2, *21, *22, *23, *200, *230, *244, *250, *251/1, *251/2, *251/3, *251/3, *254/1, *254/2, *3/2, *300, *308, *312, *313, *317, *318, *319, *320, *321, *322/1, *322/2, *325, *326, *329, *341, *367, *37, *39/2, *406, *407, *408, *409, *411, *413, *417, *420, *45, *5/3, *51, *55, *57, *59, *6/1, *6/3, *6/4, *6/5, *6/6, *6/7, *6/8, *60, *63/1, *63/2, *8, 1/1, 103/1, 103/11, 103/12, 103/13, 103/14, 103/15, 103/2, 103/3, 103/4, 103/5, 103/6, 103/7, 103/8, 103/9, 104, 105/12, 105/13, 105/16, 105/20, 107/3, 109/6, 116/2, 118, 119/3, 119/4, 119/5, 12/5, 12/6, 12/7, 120/2, 120/3, 123/1, 123/2, 13/1, 131, 14/2, 14/4, 1493/1, 1495/1, 1496/1, 1497/1, 1497/2, 1498/2, 1498/3, 1498/5, 15/1, 1502/1, 1544, 16, 17/1, 18/3, 2/1, 2/2, 2/3, 2/5, 2/6, 20, 21/1, 23, 25/2, 26, 28/1, 28/2, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 30/1, 30/2, 31/2, 31/3, 31/4, 31/5, 32, 33/1, 33/2, 34, 36, 37/5, 37/6, 38/4, 38/5, 38/8, 39/1, 4/1, 4/2, 4/3, 40/1, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 43, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4, 48, 49/1, 49/2, 5, 50/2, 50/3, 50/4, 50/5, 51/1, 51/2, 51/3, 52/1, 52/2, 53/1, 53/3, 53/4, 53/5, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/6, 54/7, 55/3, 55/4, 56/1, 56/3, 56/4, 56/5, 56/6, 57, 59/1, 6/10, 6/11, 6/12, 6/13, 6/14, 6/15, 6/16, 6/17, 6/18, 6/19, 6/20, 6/21, 6/22, 6/9, 60/2, 60/5, 60/6, 60/7, 60/8, 61, 62/1, 62/2, 64/1, 64/11, 64/12, 64/3, 64/4, 64/5, 64/6, 64/7, 64/8, 64/9, 65, 66/2, 66/3, 66/4, 66/5, 67/2, 67/3, 67/4, 69, 7/13, 7/14, 7/15, 7/16, 7/17, 7/18, 7/19, 7/20, 7/21, 7/22, 7/23, 7/24, 7/25, 7/26, 7/27, 7/28, 7/29, 7/30, 7/31, 7/32, 7/33, 7/43, 7/44, 7/45, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 71/1, 71/2, 71/3, 72, 75/1, 75/2, 75/3, 75/4, 76/1, 76/3, 76/4, 76/5, 76/6, 77, 78/1, 78/2, 78/3, 79/1, 8/1, 8/10, 8/11, 8/3, 8/4, 8/5, 8/6, 8/7, 8/8, 8/9, 80/1, 80/2, 80/3, 82/1, 82/2, 82/3, 83/1, 83/2, 83/3, 83/4, 84/1, 84/2, 84/3, 84/4, 84/5, 84/6, 85, 86/1, 86/2, 86/3, 86/4, 86/5, 86/6, 86/7, 87, 88/1, 88/2, 89/1, 89/10, 89/11, 89/12, 89/13, 89/14, 89/15, 89/16, 89/2, 89/3, 89/4, 89/5, 89/6, 89/7, 89/8, 89/9, 9/1, 9/2, 9/3, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6, 92, 93/1, 93/10, 93/11, 93/12, 93/13, 93/14, 93/15, 93/16, 93/17, 93/18, 93/19, 93/2, 93/20, 93/21, 93/22, 93/3, 93/4, 93/6, 93/7, 93/9, 94/2, 94/4, 97/1, 97/10, 97/12, 97/14, 97/15, 97/16, 97/17, 97/18, 97/19, 97/2, 97/20, 97/21, 97/22, 97/27, 97/28, 97/29, 97/30, 97/31, 97/32, 97/33, 97/34, 97/36, 97/38, 97/40, 97/42, 97/43, 97/44, 97/45, 97/46, 97/47, 97/48, 97/49, 97/50, 97/52, 97/53, 97/54, 97/55, 97/56, 97/57, 97/59, 97/60, 97/61, 97/62, 97/63, 97/64, 97/65, 97/66, 97/67, 97/68, 97/69, 97/70, 97/71, 97/72, 97/73, 97/76, 97/77, 97/78, 97/79, 97/8, 97/81, 97/82, 97/9 vse k.o. Levec in meri ca. 21,7 ha.
(3) Posegi izven meje območja OPPN: Javne povezovalne ceste na vzhodni in zahodni strani območja (glede na izbrano varianto) ter posamezne druge komunalne ureditve, lahko posegajo tudi na zemljišča izven meje OPPN.
(4) Potek meje oziroma območja OPPN je razviden iz grafike.
1.3 Posegi izven meje območja OPPN
6. člen 
(1) Izven meje območja OPPN so načrtovani posegi za gradnjo ceste v primeru, da njeno načrtovanje iz prostorsko-tehničinega vidika ni bilo možno znotraj meje OPPN. V teh primerih se gradnja ceste izvaja skladno z določili OPN Žalec.
(2) Severozahodno od območja OPPN je za potrebe odvajanja odpadne padavinske vode iz VVO I predvidena izgradnja črpališča z vodotesno kanalizacijo in iztokom v vodotok Ložnica. Skladno z dopustnimi odstopanji so izven območja OPPN možne tudi druge komunalne ureditve.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Zasnova območja in načrtovane ureditve
7. člen 
(funkcionalna zasnova) 
(1) Na območju OPPN so zaradi lažjega opisa v tekstu določena ureditvena območja s črkovno oznako:
– G – na parceli namenjeni gradnji je načrtovana poslovni in/ali stanovanjski objekt,
– GKD – na parceli namenjeni gradnji je načrtovana gradnja novega gasilskega doma, kulturnega doma s športno dvorano, poslovne stanovanjske stavbe ter pripadajočih parkirnih prostorov,
– J – načrtovane so 3 parcele namenjene za stanovanjsko gradnjo,
– K – načrtovane so 3 parcele namenjene za stanovanjsko gradnjo,
– L – načrtovanih je 7 parcel namenjenih za stanovanjsko gradnjo,
– M – načrtovanih je 9 parcel namenjenih za stanovanjsko gradnjo, ter prestavitev gospodarskih poslopij za potrebe obstoječe kmetije na parc. št. 67/2 (klub shematskemu prikazu 1 objekta, je možna postavitev dveh ali več kmetijsko-gospodarskih objektov),
– N – načrtovane so 4 parcele namenjene za stanovanjsko gradnjo,
– OV – območje za razširitev dejavnosti vrtca,
– P – načrtovanih je 6 parcel namenjenih za stanovanjsko gradnjo,
– R – načrtovanih je 6 parcel namenjenih za stanovanjsko gradnjo,
– S1 – načrtovane so 3 parcele namenjene za stanovanjsko gradnjo in 2 parceli namenjeni za gradnjo poslovne in/ali stanovanjske stavbe,
– S2 – načrtovana je 1 parcela namenjena za stanovanjsko gradnjo,
– S3 – načrtovana je 1 parcela namenjena za stanovanjsko gradnjo,
– Š – predvideno območje športa za športne objekte in naprave (površine, stavbe),
– T – načrtovanih je 8 parcel namenjenih za stanovanjsko gradnjo,
– V – načrtovana je gradnja gostinskega objekta s pripadajočimi parkirišči, zunanjo ureditvijo in večnamenskim paviljonom (kiosk),
– Z – načrtovana je 1 parcela namenjena za stanovanjsko gradnjo.
(2) V grafični prilogi je prikazana maksimalna kapaciteta gradnje novih stavb.
(3) Gradnja novih stanovanjskih ali poslovnih stavb (ne velja za nadomestne gradnje in prizidke manj zahtevnih in zahtevnih stavb) je možna samo na parcelah namenjenih gradnji stavb, opredeljenih v načrtu parcelacije z oznako B7.
(4) V grafični prilogi prikazane obstoječe stavbe ne odražajo realnega stanja v prostoru zaradi zamika vpisa stavb v kataster stavb.
(5) Na vseh območjih je kot dopolnitev osnovne stavbe na parceli namenjeni gradnji dopustna gradnja tudi ostalih objektov, kot so določeni v 11. členu. V primeru gradnje manj zahtevnega objekta je kljub shematskemu prikazu 1 stanovanjske stavbe možna tudi postavitev dveh ali več kmetijsko-gospodarskih objektov.
(6) Vse načrtovane stavbe imajo določeno navezavo na kategorizirano javno cesto ali javno pot preko načrtovanih cest in dovozov v grafičnem delu OPPN SD ZN Levec.
8. člen 
(načrtovane ureditve) 
(1) Na območju OPPN je predvidena gradnja:
– gasilskega doma,
– kulturnega doma s športno dvorano,
– gostinskih objektov,
– stanovanjskih stavb kot zapolnitev nepozidanih prostih površin,
– dozidave in rekonstrukcije obstoječih stavb,
– enostavnih in nezahtevnih objektov,
– športnih površin,
– parkirnih prostorov.
(2) Za razbremenitev obstoječega prometa v naselju Levec je načrtovana nova povezovalna cesta in rekonstrukcija Letališke ceste.
2.2 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustne dejavnosti, gradnje in vrste objektov 
9. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Na območju OPPN je poleg bivanja dopustno opravljanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter mirnih poslovnih, trgovskih, storitvenih in gostinskih dejavnosti ter ostalih dejavnosti v skladu z dopustnimi vrstami objektov.
10. člen 
(vrste gradenj) 
(1) V območju OPPN se dovoli naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave) in naprav;
– legalizacije obstoječih objektov in dozidav;
– rekonstrukcije objektov in naprav;
– odstranitve objektov in naprav ali njihovih delov;
– spremembe namembnosti objektov in naprav ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi vrstami objektov ter dejavnosti po tem odloku;
– vzdrževanje objektov in naprav.
(2) Na lokaciji objektov, ki so s tem odlokom predvideni za odstranitev, se lahko po odstranitvi izvajajo gradnje v skladu z določili tega odloka.
(3) Objekti, ki so s tem odlokom predvideni za odstranitev na območju rezervacije prostora za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture, se lahko le vzdržujejo in to le na način, da se bistveno ne zvišuje njihove vrednosti.
(4) Izjemoma se v objektih, kjer je s tem odlokom načrtovana delna odstranitev, lahko izvajajo dopustne gradnje, v kolikor so v predvidenih gradnjah zajete tudi vse načrtovane odstranitve.
11. člen 
(vrste objektov) 
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbeno-inženirskih objektov. Posamezne stavbe so lahko večnamenske.
(2) V skladu s klasifikacijo objektov je pod pogoji tega odloka dopustna gradnja naslednjih zahtevnih in manj zahtevnih stavb ter gradbeno-inženirskih objektov (osnovnih stavb in ureditev), in sicer:
1 / STAVBE
11 Stanovanjske stavbe
11100 Enostanovanjske stavbe (samo samostoječe hiše, vrstne hiše)
11210 Dvostanovanjske stavbe
11220 Tri ali več stanovanjske stavbe z največ štirimi stanovanji
12 Ne stanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe (na VVO I z največ 400 m2 bruto površine, če gre za samostojne gostinske stavbe, kot so okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji ipd.)
122 Poslovne in upravne stavbe (na VVO I do največ 500 m2 bruto površine, če gre za stavbe javne uprave ali stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, knjižnice ipd.)
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, od tega le:
12301 Trgovske stavbe (na VVO I do največ 500 m2 bruto površine, če gre za stavbe s poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij z največ tremi zaposlenimi, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ipd.)
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (na VVO I do največ 300 m2 bruto površine, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic)
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, od tega le:
1242 Garažne stavbe do največ 300 m2 bruto površine, če gre za pokrito parkirišče in kolesarnico in če je zagotovljeno odvajanje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo
125 Industrijske stavbe in skladišča, od tega le:
1251 Industrijske stavbe do največ 900 m2 bruto površine, če gre za pekarno, do največ 900 m2 bruto površine, če gre montažno halo za trgovsko dejavnost in do največ 420 m2 bruto površine, če gre za delavnico za servis vozil, in če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Gradnja je prepovedana, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del ni sprejemljivo. Gradnje novih nestanovanjskih stavb so dovoljene, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške, pri čemer se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani
126 Stavbe splošnega družbenega pomena, od tega le:
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo na ureditvenem območju GKD)
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega le stavbe za predšolsko vzgojo na območju OV
1265 Športne dvorane (samo na ureditvenem območju GKD in OV)
127 Druge nestanovanjske stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med enostavne objekte (na VVO I niso dopustne, na VVO II je treba v postopku pridobivanja vodnega soglasja izdelati analizo tveganja)
12712 Stavbe za rejo živali (na VVO I samo, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost in če je za stavbo za več kot 5 glav živine iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje nove stavbe sprejemljivo)
12713 Stavbe za spravilo pridelka
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (na VVO I do največ 400 m2 bruto površine, če gre za stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije)
12730 Kulturni spomeniki
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega le gasilski dom na ureditvenem območju GKD
2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
21 Objekti prometne infrastrukture:
211 Ceste
21110 Samo glavne in regionalne ceste (samo širitev obstoječe državne ceste znotraj obstoječega varovalnega pasu ob tej državni cesti ali če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda)
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (na VVO I parkirišča z največ 30 parkirnimi mesti, pri čemer je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo; gradnja je možna, če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda)
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
221 Daljinski vodi, od tega le:
22121 Prenosni vodovodi (na VVO I je treba v postopku pridobivanja vodnega soglasja izdelati analizo tveganja)
22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode in
22130 Prenosna komunikacijska omrežja (na VVO I je treba v postopku pridobivanja vodnega soglasja izdelati analizo tveganja)
22140 Prenosni elektroenergetski vodi (na VVO I je treba v postopku pridobivanja vodnega soglasja izdelati analizo tveganja)
222 Lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
22210 Distribucijski plinovodi za zemeljski plin (na VVO I gradnja ni dopustna, na VVO II je treba v postopku pridobivanja vodnega soglasja izdelati analizo tveganja)
22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo
22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja
24 Drugi gradbeni inženirski objekti
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti, od tega le:
2411 Športna igrišča, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine
242 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega le:
24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih (na VVO I in VVO II je treba v postopku pridobivanja vodnega soglasja izdelati analizo tveganja)
(3) Skladno s predpisi, ki določajo vrsto objektov glede na zahtevnost, je na območju OPPN pod določili tega odloka dopustna na parcelah namenjenih gradnji ter kot dopolnilna gradnja obstoječih stavb gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhna stavba, če gre za garažo, drvarnico, zimski vrt pomožni objekti v javni rabi,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– ograja,
– pomožni objekt v javni rabi, razen sanitarne enote in enote za odvodnjavanje cest, železniških tirov, pristaniških ploščadi,
– vrtina ali vodnjak, potreben za raziskave,
– priključek na objekte GJI in daljinskega ogrevanja,
– samostojno parkirišče (na VVO I ni dopustno),
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno,
– objekti za zajem pitne vode in vodni zbiralniki za pitno vodo,
– objekt za oglaševanje,
– objekt za rejo živali (na VVO I samo, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost in če je za stavbo za več kot 5 glav živine iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje nove stavbe sprejemljivo),
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, razen silosa, grajene obore, grajenega molzišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, hlevskega izpusta,
– silos, grajena obora, grajeno molzišče (na VVO I ni dopustno),
– zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust (na VVO II samo, če je dno zbiralnika gnojnice in gnojevke ali hlevskega izpusta najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Objekti morajo biti vodotesni, na VVO I pa poleg pogoja za VVO II samo, če gre za rekonstrukcijo obstoječih in izjemoma gradnjo novih gnojišč in zbiralnikov gnojnice in gnojevke, kompostarn za gnojevko ter hlevskih izpustov kot sanacijski ukrep na že obstoječem kmetijskem gospodarstvu),
– meteorološki objekti za monitoring kakovosti zraka, objekti za hidrološki monitoring površinskih voda, objekti za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti.
(4) Dopustna so naslednja vzdrževalna dela:
– dela v objektu,
– dela na ovoju objekta,
– zasteklitev objekta,
– instalacije in naprave v in na objektu, razen izvedbe vrtine ali izkopa in namestitve toplotne črpalke tipa voda-voda ali zemlja-voda,
– namestitev premičnih rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt (na območju VVO II dovoljeno, če je nameščen na vodotesno in stabilno podlago tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Dovoljeno tudi, če je rezervoar proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in je nameščen na vodotesno in stabilno podlago tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Na VVO I poleg pogoja za VVO II dovoljeno, če gre za ukrep pri obstoječi stanovanjski stavbi in so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa ter je izdano vodno soglasje),
– dela v vezi z zunanjo ureditvijo objekta,
– dela vezana z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi.
(5) Pri gradnji objektov je treba upoštevati pogoje in določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16).
2.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 
12. člen 
(regulacijski elementi) 
(1) V OPPN so določeni naslednji regulacijski elementi:
Parcela namenjena gradnji: namenjena je gradnji objekta (stavbi in gradbeno-inženirskim objektom), ureditvi parkirišč, dostavnih poti in zelenih površin; tudi stavbno zemljišče.
Površina za razvoj stavbe: predstavlja površino na parceli namenjeni gradnji, do gradbene linije.
Gradbena linija: navidezna črta, katere potek je običajno vzporeden z osjo prometnice, levo in desno, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljene stavbe, ki se gradijo na stavbnih zemljiščih ob tej črti. V primeru, da gradbena linija ni ravna črta, se je morajo dotikati stavbe s svojim izpostavljenim delom (vsaj točkovno, vogalom). Stavbe z nobenim svojim delom ne smejo preseči gradbene linije.
Zelenica je površina namenjena hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice, drevored – samo listavci) na stavbnih zemljiščih. Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah ter ob prometnicah.
Osnovna stavba predstavlja predvsem tipično stanovanjsko ali ne stanovanjsko stavbo, ki jo ponazarja osnovni kubus.
Osnovni kubus stavbe je materializiran podolgovat in v tlorisu pravokoten volumen, ki ima zgornjo ploskev zaključeno s simetrično dvokapnico. Načrtovan osnovni kubus opredeljuje umestitev stavbe na načrtovanem stavbnem zemljišču.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora ter drugi predpisi.
13. člen 
(lega in velikosti) 
(1) Ureditve, načrtovani novi objekti, velikost parcel namenjenih gradnji, parcelacija in gradbene linije so razvidne iz grafične priloge OPPN.
(2) Na eni parceli namenjeni gradnji je dopustna postavitev ene stanovanjske stavbe.
(3) Dovoljeno je združevanje načrtovanih parcel namenjenih gradnji, ter s tem manjšanje števila zgrajenih stavb, z upoštevanjem določenih gradbenih linij pri gradnji stavb ter ohranjanja določenih javnih dostopov. V primeru združevanja parcel namenjenih gradnji se komunalni prispevek obračuna posebej za vsako posamezno parcelo namenjeni gradnji, ki je predmet združevanja.
(4) Na celotnem območju OPPN se načrtuje faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji do 0,6. V primeru združevanja parcel se faktor zazidanosti parcele računa na združeno parcelo.
14. člen 
(pogoji glede oblikovanja stavb) 
(1) Tlorisni gabariti stanovanjskih stavb – pravokotne oblike: osnovne dimenzije 10x12 m (dovoljeno odstopanje +3 in –2 m). V primeru združevanja več parcel namenjenih gradnji je dopustna velikost stavbe v maximalni velikosti dveh osnovnih dimenzij.
(2) Maksimalni vertikalni gabariti stavb: pritličje, nadstropje, mansarda (P+1+M).
(3) Višina kolenčnega zidu v mansardi je do 1 m. V primeru višinskega gabarita P+M pa je višina kolenčnega zidu lahko do 1,5 m. Ne glede na višino kolenčnega zidu, višina slemena ne sme presegati višine slemena obstoječih stavb na sosednjih parcelah ali v neposredni okolici. Dopustno je odstopanje do 0,5 m od višine slemena sosednje stavbe.
(4) Dopusten je dvig kote pritličja do 0,7 m nad obstoječim terenom.
(5) Priporočene kote pritličij na območju poplavne nevarnosti so prikazane v grafični prilogi B4 tega odloka.
(6) Gradnja kleti ni dopustna.
(7) Dopustna je izravnava terena na območjih J in N. Na območju J je dopustna izravnava pasu terena ob objektu na koto 243.8. Na območju N je dopustna izravnava najnižjih predelov območja na koto 243.8.
(8) Streha: Naklon strešine 30–40 stopinj, barva kritine temna v rdeče rjavih odtenkih. Kritina je znotraj ene parcele namenjene gradnji enaka. Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi strehami. Seštevek površine vseh ravnih streh pri enem objektu ne sme presegati 30 % tlorisne površine dvokapnice osnovnega kubusa stavbe. Dovoljena so strešna okna v obliki frčade, ki so tipološko avtohtone v prostoru z vertikalno usmerjenimi okni s simetrično strešino in strešna okna, ki so umeščena v strešino pod istim kotom kot je strešina.
(9) Fasada: Fasada je siva oziroma bela, s temno obdelanim lesom (konstrukcija strehe, opaži, stavbno pohištvo). Dopustni so barvni poudarki izzidkov.
(10) Dozidave stavb (prizidek osnovnemu kubusu) se lahko izvedejo do 75 % površine osnovnega tlorisa (obstoječega ali načrtovanega kubusa) objekta, v primeru, da se s tem ne poslabšujejo bivalne razmere na sosednjih parcelah namenjeni gradnji in je zagotovljen odmik skrajnega roba stavbe 4 m od roba parcele. Manjši odmik je dopusten le v primeru pridobitve soglasja soseda.
(11) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z osnovno stavbo (materiali in barve) h kateri pripadajo. Kritina in fasade na vseh objektih znotraj stavbnega zemljišča je enaka. Izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali »zakonitosti tehnologije uporabe«, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovni stavbi. Velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov so določene v uredbi, ki razvršča objekte glede na zahtevnost. Enostavni in nezahtevni objekti se postavljajo znotraj parcele za razvoj objekta, v kolikor je določena.
(12) Dopustna je legalizacija obstoječih enostavnih in nezahtevnih objektov, tudi tistih, ki niso prikazani v grafičnem delu, v skladu z ostalimi določili odloka.
15. člen 
(pogoji glede oblikovanja gasilskega doma in kulturnega doma) 
(1) Maksimalna tlorisna velikost gasilskega doma, kulturnega doma in poslovne stavbe je razvidna iz grafične priloge (ureditvena situacija).
(2) Višinski gabarit: pritličje, nadstropje, mansarda (P+1+M).
(3) Višinski gabarit za stolp gasilskega doma: 16 metrov.
(4) Fasada: omet v kombinaciji z lesom in drugimi materiali, dopustno je sodobno, moderno in inovativno oblikovanje fasade.
(5) Streha: simetrična dvokapnica naklona strehe od 30–45 stopinj. Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi strehami do 50 % tlorisne površine dvokapnice osnovnega kubusa. Barva kritine je temna v rdeče rjavih odtenkih.
2.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede ureditve okolice stavb 
16. člen 
(pogoji za ureditev okolice stavb) 
(1) Modifikacije obstoječega terena (nasutje, izkopi terena) niso dopustne.
(2) Škarpe, oporne in podporne zidove ni dovoljeno postavljati.
(3) Med lokalnimi cestami v naselju in stavbami se izvede krajinsko arhitekturna ureditev vrta. Zelenjavi vrt se umesti za stavbo.
(4) Dovoljene so transparentne kovinske, lesene in zelene ograje v kombinaciji z žičnatimi ograjam. V varovalnem pasu infrastrukture je za postavitev ograje potrebno pridobiti soglasje upravljalca. Postavitev ograje ne sme ovirati preglednega trikotnika pri cestnih priključkih. Neustrezne polne, nepropustne ograje in zidovi se odstranijo in nadomestijo skladno z določili tega odstavka. V priobalnem pasu postavitev ograj ni dopustna.
(5) Maksimalna višina ograj je 1,3 m nad raščenim terenom.
3. Pogoji priključevanja stavb na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Skupne določbe
17. člen 
(skupne določbe) 
(1) Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov itd. in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
(2) Trasa javnega vodovoda in kanalizacije naj se izbira po prometnih površinah (cestah). Že pri projektiranju vodovoda in kanalizacije se morajo predvideti hišni vodovodni in kanalizacijski priključki z izvedbo do priključnega mesta predvidoma izven utrjenih površin.
(3) Pri projektiranju kanalizacije in vodovoda je treba upoštevati trenutno veljavne predpise s področja urejanja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
(4) Pri pripravi projektov za projektiranje vodovoda in kanalizacije v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora projektant sodelovati z upravljavcem javnega vodovoda in kanalizacije. Za ta namen se predvidijo skupni koordinacijski sestanki.
(5) Skladno z grafično prilogo se omogoča fazna gradnja GJI. GJI predvidena za gradnjo v II. fazi se gradi po odsekih oziroma etapah glede na potrebe oziroma razvoj naselja.
3.2 Komunalna in okoljska infrastruktura
18. člen 
(oskrba s pitno vodo) 
(1) Oskrba novih in obstoječih stavb z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90 mm, ki poteka po obravnavanem območju.
(2) Upoštevati je treba obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
(3) Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri projektiranju interne vodovodne instalacije.
(4) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
(5) Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m.
(6) Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
(7) Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.
(8) Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le pooblaščeni izvajalec upravljalca vodovoda.
19. člen 
(oskrba s požarno vodo) 
Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
20. člen 
(odvajanje komunalnih odpadnih vod) 
(1) Na obravnavanem območju je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo.
(2) Fekalne vode je treba odvajati v javno kanalizacijo.
21. člen 
(odvajanje padavinske odpadne vode) 
(1) Na VVO I je treba vse odpadne padavinske vode odvajati v javno kanalizacijo. Odpadne padavinske vode iz povoznih površin se pred izpustom v kanalizacijo vodi preko lovilcev olj.
(2) Za potrebe odvajanja odpadnih padavinskih vod na VVO I se zgradi nova vodotesna kanalizacija skladno z grafičnim prikazom B6 tega odloka. Kanalizacija se zaključi s črpališčem na VVO II, ki vodo odvaja v potok Ložnica. Kanalizacija in črpališče morata biti dimenzionirana tako, da se preprečuje hipni odtok vod iz območja OPPN. Kanalizacija služi kot podzemni zadrževalnik vod. Pokrov črpališča se načrtuje na koto 244.6. Izpustne glave morajo biti oblikovane v naklonu brežin. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(3) Kljub določilom drugega odstavka tega člena se lahko nove stavbe na območjih T, S2 in S3 s kanalizacijo za komunalno in padavinsko odpadno vodo priključujejo na obstoječi javni kanalizacijski sistem mešanih odpadnih vod.
(4) Na VVO II se odpadna padavinska voda ponika v tla, pri čemer se pred ponikanjem lahko načrtuje zadrževanje vode v nadzemnem ali podzemnem zadrževalniku, ki ne sme biti globlji od dna ponikovalnice. Odpadne padavinske vode iz povoznih površin se pred ponikanjem vodi preko lovilcev olj. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 0.8 metra pod koto obstoječega terena oziroma skladno s podatki ARSO, pri čemer se lahko nepropustna ali slabo prepustna zemljina zamenja s prepustnim materialom s koeficientom prepustnosti 1x10-3.
3.3 Prometna infrastruktura
22. člen 
(cestna infrastruktura) 
(1) Območje obravnave se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda št. 447 na odseku 0286 Arja vas–Medlog, od km 0,608 do km 1,286 (desno in levo v smeri stacionaže ceste). Obravnavano območje je locirano v naselju Levec, kjer je omejitev 50 km/h.
(2) V načrtovani prometni ureditvi OPPN so načrtovane rekonstrukcije že obstoječih cest oziroma gradnje novih cestnih odsekov (povezave). Pri projektiranju teh cest je treba upoštevati predpise za projektiranje javnih cest in usmeritve Hidrotehnične strokovne podlage (IZVO-R d.o.o., Ljubljana, J66/17; februar 2018; Hidravlična analiza poplavnosti in analiza padavinskega dogodka – problematika lastnih vod).
(3) Na območju severno od regionalne ceste je za razbremenitev naselja Levec načrtovana ureditev povezovalne ceste, ki se na regionalno cesto II. reda št. 447 priključuje pred ureditvenim območjem GKD ter v obstoječem rondoju.
(4) Povezovalna cesta iz predhodne alineje, ki obsega obstoječe in predvidene nove cestne odseke, se načrtuje in izvede v minimalni širini koridorja za dvosmerno cesto z enostranskim pločnikom, v skladu s predpisi o projektiranju cest.
(5) Načrtovana rekonstrukcija Letališke ceste, ki je v severnem delu sestavni del povezovalne ceste iz predhodnih alinej, se izvede v minimalni širini koridorja za dvosmerno cesto z enostranskim pločnikom, v skladu s predpisi o projektiranju cest. Nivo ceste mora biti enak nivoju terena ali nižje, da je omogočeno čim hitrejše odtekanje padavinskih vod proti severu oziroma vzhodu območja, v skladu s Hidrotehničnimi strokovnimi podlagami – problematika lastnih vod (IZVO-R d.o.o., Ljubljana, J66/17; februar 2018).
(6) Načrtovana rekonstrukcija javne poti JP 991322 na parc. št. 105/20 in makadamske poti na parc. št. 105/24 (izven območja OPPN), ki sta sestavni del povezovalne ceste iz predhodnih alinej, se izvede na način, da se makadamska pot in zahodni del javne poti nadvišata, osrednji in vzhodni del javne poti pa ustrezno zniža tako, da se prepreči prelivanje padavinskih vod v naselje in hkrati omogoča čim hitrejše odvodnjavanje padavinskih vod iz naselja. Pri projektiranju se upošteva usmeritve Hidrotehnične strokovne podlage – problematika lastnih vod (IZVO-R d.o.o., Ljubljana, J66/17; februar 2018).
(7) Načrtovana cesta v območju T se projektira na koto obstoječega terena ali nižje, v skladu s Hidrotehničnimi strokovnimi podlagami – problematika lastnih vod (IZVO-R d.o.o., Ljubljana, J66/17; februar 2018).
(8) Načrtovane nove cestne povezave se lahko gradi fazno po posameznih ureditvenih območjih, ki funkcionirajo kot funkcionalno zaključena celota.
(9) Vsi nepotrebni individualni izvozi in uvozi na cesto M10 (regionalka) se ukinejo in so le-ti predvideni iz dovoznih servisnih cest.
(10) Na območjih rezerviranega prostora koridorjev za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture je možna samo gradnja prometne in ostale komunalne infrastrukture. Gradnja drugih objektov znotraj tako opredeljenega rezerviranega prostora ni možna razen v primerih, ko je gospodarska javna infrastruktura (po eni izmed opredeljenih variant) že izgrajena.
23. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Vsaki novi stavbi se na njenem stavbnem zemljišču načrtuje potrebno število parkirnih mest za osebna vozila, kolesa in druga prevozna sredstva, in sicer:
– enostanovanjske stavbe – 2 PM,
– dvostanovanjske stavbe, dvojčki – 2 PM/stanovanje,
– večstanovanjske stavbe – 1,5 PM/stanovanje,
– vrtci, šole – 2 PM/oddelek,
– športna igrišča – 1 PM/200 m2 BTP,
– butiki, specializirane trgovine – 1 PM/30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM,
– gostinski lokal – 1 PM/10 sedežev,
– gostinske stavbe s prenočišči – 1 PM/5 sob,
– poslovni prostori s strankami – 1 PM/30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM,
– poslovni prostori brez strank – 1 PM/2 zaposlena.
(2) Manipulativna površina za tovorna vozila in dostavo, ki je potrebna pri določenih dejavnostih za nemoteno delovanje, se uredi tako, da se omogoči varno vključevanje le-teh v promet.
(3) Natančnejše lokacije površin za mirujoči promet za potrebe območja GKD, območja vrtca ter območij V in G so razvidne iz grafičnega dela OPPN Levec.
3.4 Energetska infrastruktura
24. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Stavbe se priključujejo na obstoječo elektroenergetsko omrežje, preko obstoječih in načrtovane nadomestne TP.
(2) Dopustna je gradnja nove TP.
(3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
25. člen 
(samooskrba z električno energijo in toploto) 
(1) Dopustna je uporaba obnovljivih virov energije (sončne celice).
(2) Uporaba toplotnih črpalk po sistemu voda-voda in zemlja-voda ni dopustna.
26. člen 
(oskrba z zemeljskim plinom) 
(1) Na območju, ki ga obravnava OPPN SD ZN Levec, poteka nizkotlačno (20 mbar) in srednjetlačno (4 bar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina s priključnimi plinovodi.
(2) Pri umeščanju stavb je treba upoštevati vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Pri projektiranju distribucijskega omrežja zemeljskega plina, priključnih plinovodov in notranje plinske instalacije je treba upoštevati Tehnične zahteve sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (april 2012).
(4) Izgradnjo priključnega plinovoda lahko izvaja le sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali od njega pooblaščene institucije.
(5) Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko dostopno za odčitavanje in nadzor.
(6) Plinovodno omrežje, plinovodne priključke in plinske inštalacije v posameznih novih stavbah je treba projektno obdelati v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(7) Pred pričetkom izgradnje je treba pisno obvestiti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina za zakoličbo plinovodnega omrežja.
(8) Pri posegih nad plinovodno cevjo se zahteva stalen nadzor s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
3.5 Telekomunikacijska infrastruktura
27. člen 
(optično, žično in brezžično omrežje) 
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Trase naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo.
(2) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika upravljavca.
(3) Za priključitev novih stavb na javno TK omrežje je treba predvideti in vrisati idejne trase TK vodov v idejno dokumentacijo.
(4) Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih.
(5) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(6) Investitor pri gradbenih posegih znotraj meja predmetnega prostorskega načrta je dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav.
(7) Priključitev načrtovanih objektov na obstoječe KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki, ki jo definira upravljavec oziroma je projektno opredeljena v IDZ in PZI (PGD) na osnovi optimalno zasnovanih projektnih rešitev.
(8) Priključitev kabelske kanalizacije do ožjega območja gradbenih posegov je izvedljiva z umestitvijo cevi ustreznega premera (Ø 110 mm) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KK KKS, na objektih pa z zaključkom v pod ometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Notranje inštalacije v objektih morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča (zaključek inštalacijskih PVC cevi v vsaki stanovanjski enoti v omarici na fasadi).
(9) Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).
(10) Možnost izvedbe cevne KK do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški. Postavitve distribucijskih točk so projektno dotočene in so del posebnega projekta KKS.
3.6 Komunalni in nekomunalni odpadki
28. člen 
(zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov) 
(1) Za vsako stanovanjsko ali poslovno stavbo se zagotovi zbirno mesto za odpadke (urejen prostor v ali ob stavbi, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke ter ločene frakcije) in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma max. 4 % v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,
– zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(3) Če je zbirno mesto v stavbi, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
(4) Zagotoviti transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.
4. Ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
29. člen 
(1) Na obravnavanem območju se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– Levec – znamenje, EŠD 320
– Levec – Arheološko najdišče Levec, EŠD 23193.
(2) Na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju velja pravni režim, kot ga opredeljuje akt o razglasitvi: Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 89/98-4682, 43/00-2059, 124/03 (popravek). Upoštevati je treba splošni varstveni režim za posamezne spomenike:
– varujejo se vse zunanje značilnosti, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi,
– značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti,
– ustrezna namembnost,
– značilna pojavnost v prostoru,
– arheološke plasti,
– razmerja spomenika in
– posebej njegovo vplivno območje.
Z višinskimi gabariti se naj ne zakriva značilnega pogleda na dediščino. Odmik novogradenj naj bo vsaj 10 m. Vmes naj se vzpostavi zelena površina, brez visokorasle vegetacije.
(3) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno:
– posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati najdišče (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati rečno, jezersko in morsko dno, postavljati reklamne in druge table oziroma napise itd.),
– postavljati zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte,
– graditi nadzemno in podzemno infrastrukturo,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
– izvajati takšno rabo tal, ki najdišču škoduje.
Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev, in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov gospodarske javne infrastrukture je treba zagotoviti predhodno arheološko vrednotenje na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
(4) Pred vsemi posegi v zemeljske plasti je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, katerih obseg in metodologijo v fazi priprave PGD dokumentacije opredeli ZVKDS.
(5) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
5.1 Varstvo voda
30. člen 
(1) Gradnja posameznih vrst objektov in izvedba gradbenih del v skladu z OPPN je dovoljena pod pogoji, ki jih določa Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16).
(2) V času gradnje in obratovanja objektov morajo na območju posega biti zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Zaščitni ukrepi se predvidijo v fazi pridobivanja dovoljenj za gradnjo.
(3) Za poseg, ki bi začasno ali trajno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje k projektni dokumentaciji.
(4) Na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5) Skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(6) Izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(7) Pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva, določene za posamezno notranje območje.
(8) Za vse gradnje je treba pridobiti vodno soglasje pristojnega nosilca urejanja prostora.
(9) Izkopi so dovoljeni le ob nizkih vodostajih podzemne vode.
(10) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotokov in na poplavno ogroženo območje. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(11) Na VVO I in VVO II je prepovedano zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporabo FFS na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, v parkih, na otroških igriščih in drugih javnih igriščih, zelenicah, športnih igriščih ter gradbeno inženirskih objektih za šport, rekreacijo in prosti čas.
(12) Na VVO I in VVO II je parkiranje vozil zunaj urejenih parkirnih površin prepovedano, razen če gre za parkiranje lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja kmetijskih ali gozdarskih del ali, če gre za parkiranje v času prireditev, ki so jih dovolile pristojne upravne enote.
5.2 Varstvo tal
31. člen 
(1) V primeru deponiranja izkopnega materiala na skupno deponijo:
– zemljo/prst je treba deponirati ločeno,
– zavarovati lokacijo,
– izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev prašenja in odnašanja s tem, da se zemljino pokrije in tako v času skladiščenja zaščiti pred zunanjimi vplivi,
– deponirani material lahko na deponiji ostane največ 1 leto.
(2) Za začasne prometne in gradbene površine je treba uporabiti infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali tla, ki so manj kvalitetna, predvsem znotraj območja OPPN. Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
5.3 Varstvo zraka
32. člen 
(1) V času gradnje je treba izvajati protiprašne ukrepe.
(2) Utrjene površine se izvedejo v asfaltni ali tlakovani izvedbi.
(3) Zelene površine se v največji možni meri zasadijo z listnatimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(4) Pri primarnem ogrevanju objektov je prepovedana uporaba fosilnih goriv (razen plina).
5.4 Varstvo pred hrupom
33. člen 
(1) Območje OPPN spada v III. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7:00 in 18:00.
(3) Najbolj hrupna gradbena dela naj potekajo v poletnih mesecih, v času dopustov.
(4) V kolikor meritve hrupa pokažejo preseganja mejnih vrednosti, se zniža raven hrupa v času gradbenih del pod dovoljeno raven na način, da se v času najbolj hrupnih gradbenih del delovanje gradbene mehanizacije v dnevnem času časovno omeji. Posledično to pomeni podaljšanje hrupnih gradbenih del na daljše časovno obdobje.
(5) Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju ureditvenega območja.
(6) Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.
5.5 Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
34. člen 
(1) Na območju OPPN se vsi elektroenergetski vodi izvajajo v podzemni varianti. Vsi obstoječi srednje napetostni in nizko napetostni vodi se s prenovo prav tako izvedejo v podzemni varianti.
(2) Ostali viri elektromagnetnega sevanja se izvedejo skladno s predpisi in na način, da z njihovim obratovanjem ne bodo presežene dovoljenje mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja.
5.6 Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
35. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov in ureditvi javne razsvetljave je treba upoštevati veljavne predpise s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem. Novi objekti in ureditve se izvajajo na način, da se zmanjšuje emisija svetlobe v okolje. V ta namen se uporabljajo ustrezna varčna svetila.
(2) Trajni svetlobni viri oziroma osvetljevanje čez celotno nočno obdobje se odsvetuje.
(3) Prepovedana je trajna uporaba vsakršnih svetlobnih snopov v smeri proti nebu ter površinam, ki bi lahko svetlobo odbijale proti nebu.
(4) Določi se režim uporabe javne razsvetljave na območju OPPN.
6. Ukrepi za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
6.1 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
36. člen 
(varstvo pred požarom) 
Za zagotovitev požarne varnosti je treba zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila in vire vode za gašenje.
37. člen 
(varstvo pred potresom) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov ter pri dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah stavb in z njimi povezanih ureditev je treba upoštevati določila pravilnikov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih.
(2) Pri načrtovanju se upošteva projektni pospešek 0,15 g.
(3) V vseh novih objektih se načrtuje ojačitev prve plošče.
38. člen 
(varstvo pred poplavami in delovanjem visokih voda) 
(1) Obravnavano območje ne leži na območjih erozivnosti in plazljivosti.
(2) Severni in južni del obravnavanega območja ležita na območju razreda preostale poplavne nevarnosti. Za preprečevanje morebitnega vdora podtalne vode in visokih voda se načrtovane stavbe umešča v prostor na ustrezno koto terena.
(3) Ob SV meji obravnavanega območja teče vodotok Ložnica, ki je vodotok 2. reda. Meja priobalnega zemljišča obsega pas 5,00 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor; ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Na priobalnem zemljišču so dopustni posegi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja voda.
(4) Za potrebe izboljšanja poplavne varnosti se skladno z usmeritvami Hidrotehnične strokovne podlage (IZVO-R d.o.o., Ljubljana, februar 2018) nadviša obstoječi nasip zahodno od naselja Levec.
(5) Nadviša se obstoječi zid pri mostu čez vodotok Ložnica pri letališču v dolžini vsaj 90 m. Nadvišanje naj bo izvedeno s pritrditvijo lesenih tramov višine 15–20 cm na vrhu zida.
(6) Na vstopu na most (iz naselja proti letališču) se med zidovoma predvidi vgradnja vodil, v katere je možno v primeru poplave začasno vgraditi montažne panele višine vsaj 0.5 m.
7. Dopustna odstopanja in etapnost gradnje
39. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna odstopanja od določil tega odloka so možna v obsegu in ob pogojih, kot so določeni pri navedbi prostorskih izvedbenih pogojev glede lege, velikosti in oblikovanju objektov.
(2) Na podlagi ustrezne prostorske preveritve so dopustne spremembe tras in objektov gospodarske javne infrastrukture, če so rešitve racionalnejše iz ekonomskega, okoljevarstvenega, hidrološkega, geološkega, vodnogospodarskega, lastniškega ali drugega vidika. S prostorsko preveritvijo morajo soglašati vsi tangirani soglasodajalci in Občina Žalec.
(3) Možno je odvajanje padavinske odpadne vode vseh novih in obstoječih stavb v obstoječi javni sistem mešane kanalizacije, v kolikor se s hidravličnim izračunom dokaže, da slednji lahko prenese vse predvidene obremenitve novih objektov. Takšno rešitev (na podlagi hidravličnega izračuna) mora potrditi upravljavec javnega sistema mešane kanalizacije pred izdajo gradbenega dovoljenja za vsako posamezno novo stavbo.
(4) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovani videz in koncept ureditve območja, poslabšati bivalne in delovne razmere na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(5) V kareju GKD se lahko namesto načrtovane poslovno stanovanjske stavbe na SZ kareja zgradi dodatna poslovna stavba za potrebe gasilske dejavnosti ali se izvedejo manipulativne površine oziroma parkirišča.
40. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno. Za vsako etapo gradnje je treba zgraditi pripadajočo javno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je treba upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve.
(2) Nove cestne povezave se lahko gradi po posameznih fazah znotraj posameznih ureditvenih območij, ki funkcionirajo kot funkcionalno zaključene celote. Posamezne faze medsebojno niso časovno pogojene.
(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za posamezne stavbe in objekte mora biti zgrajena pripadajoča javna komunalna infrastruktura ter predana v last in upravljanje Občini Žalec. Za stavbe in objekte, za katere uporabno dovoljenje ni predpisano, pa mora biti pripadajoča javna komunalna infrastruktura zgrajena pred izdajo gradbenega dovoljenja.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
41. člen 
(komunalno opremljanje) 
Podlaga za odmerjanje komunalnega prispevka na območju OPPN je Program opremljanja stavbnih zemljišč.
42. člen 
(nadzor in spremljanje stanja okolja) 
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
(2) Zagotovi se redno spremljanje stanja okolja (tla, voda, hrup in kulturna dediščina). Monitoringe stanja okolja izvajajo pristojne ustanove skladno z določili Okoljskega poročila za OPPN SD ZN Levec. Občina Žalec monitoringe spremlja in z rezultati stanja okolja seznani ministrstvo v petih letih po sprejemu OPPN SD ZN Levec.
43. člen 
(usmeritve) 
(1) Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev treba upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora.
(2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z določili tega odloka,
– gradnja pomožnih objektov v skladu z določili tega odloka.
44. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled na Občini Žalec in na Upravni enoti Žalec.
45. člen 
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) 
Na območju, ki je predmet tega OPPN, z dnem uveljavitve tega OPPN prenehajo veljati določbe ZN Levec (Uradni list SRS, št. 31/84), vključno s spremembami in dopolnitvami, ki se nanašajo na ureditve znotraj obravnavanega območja tega OPPN.
46. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-0001/2010
Žalec, dne 5. julija 2018
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos l.r.