Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2018 z dne 20. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2018 z dne 20. 7. 2018

Kazalo

2556. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje urejanja PUSTOTA – SI_11/1 SSe, stran 8278.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski svet Občine Idrija na 25. seji dne 4. 7. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje urejanja PUSTOTA – SI_11/1 SSe
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje urejanja PUSTOTA – SI_11/1 _SSe,ki ga je izdelala družba BOŽIČ d.o.o. Inženiring Idrija, pod številko projekta št. 17/2, marec 2017.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) 
OPPN določa mejo urejanja, funkcijo območja, lego, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov z okolico, pogoje za komunalno in prometno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, parcelacijo, obveznosti investitorja in izvajalcev, možna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem odloka.
3. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
0.1. NASLOVNICA
0.2. KAZALO VSEBINE BESEDILA
A. SPLOŠNI IN UVODNI DEL
1. naslovnica
2. kazalo vsebine besedila
3. kazalo vsebine kartografskega dela z grafičnimi načrti
4. povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi
5. seznam prilog podrobnega načrta
6. izjava odgovornega prostorskega načrtovalca, da je podrobni načrt izdelan v skladu z občinskimi prostorskimi akti in z drugimi predpisi, ki veljajo na območju podrobnega načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev, opremljeno z njegovim podpisom in osebnim žigom
B. NAČRT OPPN TEKSTUALNI DEL
1. opis prostorske ureditve
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
– rešitve načrtovanih objektov in površin
– pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
6. način, vrsta in namen prenove naselja
7. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. etapnost izvedbe prostorske ureditve
9. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
10. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
11. obveznosti investitorja in izvajalca
12. nadzor
13. vpogled v OPPN
C. OSNUTEK ODLOKA
0.3. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA Z GRAFIČNIMI NAČRTI
1. izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:1000
2. območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:1000
3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:2000
4.1. zazidalna situacija M 1:1000
4.2. zazidalna situacija M 1:500
5.1. prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:500
5.2. prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:500
6. prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:500
7.  prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:500
8.  načrt parcelacije, M 1:500
0.4. POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
Prostorska enota, določena v OPN, je SI_11/1_SSe.
Namenska raba je SSe – območje stanovanj stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte. Površina ureditvenega območja znaša 16572 m2.
Območje je v neposredni bližini javne občinske poti 631601. Z OPPN se ureja javno infrastrukturo ter določi pogoje za gradnjo enajstih novih ter določi usmeritve za oblikovanje obstoječih objektov na območju.
0.5. SEZNAM PRILOG
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje
2. prikaz stanja prostora
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– Kapacitetna analiza, ki jo je izdelalo podjetje PNG Ljubljana d.o.o., Komanova 17, 1000 Ljubljana
– Geološko geomehansko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Geologija d.o.o., Prešernova ulica 2, 5280 Idrija
– Hidrogeološko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Geologija d.o.o., Prešernova ulica 2, 5280 Idrija
– Geodetski posnetek, ki ga je izdelalo podjetje Hektar, Podjetje za geodezijo d.o.o., Idrija, Arkova ulica 13, 5280 Idrija
4. smernice in mnenja
5. obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. povzetek za javnost
7. sklep CPVO
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN 
4. člen
(obseg ureditvenega območja) 
Območje obdelave OPPN predstavlja območje, ki je v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija (v nadaljevanju: OPN) označeno kot območje OPPN SI_11/1 z označbo podrobne namenske rabe zemljišč SSe – površine za eno in dvostanovanjske objekte.
Območje se nahaja v katastrski občini Spodnja Idrija na obrobju središča naselja. Na severu meji na občinsko javno pot, na vzhodu na nezazidljiva kmetijska zemljišča, na jugu in zahodu pa na obstoječo stanovanjsko zazidavo.
Ureditveno območje obsega zajema naslednja zemljišča:
parc. št. 284/2 – del, 287/12 – del, 287/6, 287/5, 286/5, 287/7, 286/4, 287/8, 287/4, 287/9, 286/3, 287/11, 287/10, 296/2, 294, 291/1, 544/1 – del, 291/4, 291/3, 288/3, 288/2, 288/1 in 545/3 – del, vse k.o. Spodnja Idrija.
Površina ureditvenega območja znaša 16622 m2.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(namembnost v območju OPPN) 
Dopustne dejavnosti in objekti:
Dopustne so eno in dvostanovanjske stavbe, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, atrijske hiše in dvojčki ter enostavni in nezahtevni objekti v skladu z namensko rabo in v skladu z določili OPN.
Posebni pogoji za pogojno dopustne dejavnosti in objekte:
Poleg bivanja so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti: poslovne, manjše obrtne, storitvene in trgovske dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. V sklopu stanovanjskih objektov so dopustne ureditve nastanitvenih kapacitet. Pogojno so dopustne spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem, vendar ne presegajo 49 % površine objekta in ne vplivajo moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšujejo pogojev bivanja.
6. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) 
Na območju OPPN so možni naslednji posegi:
– novogradnje,
– rekonstrukcije,
– dozidave,
– nadzidave,
– nadomestitve obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov v skladu z načrtovano namensko rabo zemljišča,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne in zasebne infrastrukture ter drugih omrežij ter objektov, ki niso v nasprotju z namensko rabo območja in omogočajo obratovanje območja ter posameznih stanovanjskih enot,
– vzdrževalna dela,
– gradnja podpornih zidov,
– graditev dovoznih poti v skladu s 17. členom tega odloka.
Na območju zelenih površin (grafični načrt kartografskega dela OPPN št. 6, 7) so dopustni naslednji enostavni in nezahtevni objekti: pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, pomožni komunalni objekti, objekti za oglaševanje, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, podporni zidovi, ograje, pomožni objekti v javni rabi. Na območju zelenih površin so dopustni tudi urbani vrtovi.
7. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za območje brez novih stanovanjskih enot) 
Na območju, ki je v grafiki označeno kot "Območje brez novih stanovanjskih enot", ni možna gradnja dodatnih stanovanjskih enot. Dovoljene pa so nadzidave, rekonstrukcije in nadomestitve obstoječih stanovanjskih objektov. Pri dozidavah se lahko osnovni stanovanjski objekt poveča za 40 % zazidalne površine osnovnega objekta.
FZ (faktor zazidanosti) = 0,40.
DZP (delež zelenih površin) = 0,10.
Etažna višina objektov je max. P+N1+M, max. višina objekta pa je 13 m.
Objekt je lahko tudi sodobno oblikovan. V tem primeru je max. višina objekta P+1 z možnostjo ravne terase ali ravne strehe ter do največ 40 % osnovnega tlorisa mansarde, max. višina objekta pa je 10 m.
Pri strehah z naklonom je naklon strehe med 35–45°, kritina pa je temne barve.
Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve. Prepovedani so živobarvni sijoči odtenki fasad.
Ograje na gradbeni parceli, ki mejijo na javno površino, morajo biti umaknjene najmanj za 1 m. Ostale ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, pri čemer se ne sme posegati na sosednje zemljišče.
Znotraj gradbene parcele, ki se določi v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, podpornih zidov do višine 2,5. Zid mora biti oblečen ali grajen s kamnom.
8. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za novogradnje) 
Gradnja enajstih novih stanovanjskih enot na posameznih parcelah je določena z gradbeno mejo, ki je določena v grafičnih načrtih kartografskega dela OPPN. Gradbena meja določa območje, znotraj katerega je možno graditi stanovanjske objekte. Znotraj gradbene parcele je možno graditi tudi enostavne in nezahtevne objekte v skladu z določili OPN.
FZ (faktor zazidanosti) = 0,40.
DZP (delež zelenih površin) = 0,10.
Etažna višina objektov je max. P+N1+M, max. višina objekta pa je 13 m.
Objekt je lahko tudi sodobno oblikovan. V tem primeru je max. višina objekta P+1 z možnostjo ravne terase in ravne strehe ter do največ 40 % osnovnega tlorisa mansarde, max. višina objekta pa je 10 m.
Pri strehah z naklonom je naklon strehe med 35–45°, kritina je temne barve.
Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve. Prepovedani so živobarvni sijoči odtenki fasad.
Znotraj določene gradbene parcele je možna gradnja podpornih zidov do višine 2,5. Zid mora biti oblečen ali grajen s kamnom.
9. člen 
(odmiki od sosednjih mej) 
Odmiki novih stanovanjskih objektov so določeni z gradbeno mejo.
Odmiki stanovanjskih objektov, ki niso določeni z gradbeno linijo, so min. 4 m.
Odmiki enostavnih in manj zahtevnih objektov so min. 1 m.
Medsosedske ograje, podporni zidovi in škarpe do višine 1,5 m so lahko postavljene do parcelne meje, pri čemer se ne sme posegati na sosednje zemljišče.
Ograje na gradbeni parceli, ki mejijo na javno površino, morajo biti umaknjene najmanj za 1 m, za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje Občine Idrija.
V soglasju s sosedom so lahko predpisani odmiki manjši.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO 
10. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
Minimalna širina javne dovozne poti, vključno z bankinami, je 4 m. Zagotovljeno mora biti neovirano vzdrževanje javne poti in stalna preglednost z dvoriščnih površin. Iz objektov ne smejo segati v zračni prostor ceste deli objektov. Priključek na javno pot mora biti urejen čim bolj pravokotno na os cestišča. Urejeno mora biti odvodnjavanje meteorne vode s površin priključka in dvoriščnih površin v meteorni kanal v cesti ali pa naravni odvodnik. Do izgradnje javne meteorne kanalizacije je možno ponikanje na lastni parceli. Za vsako stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti 2 parkirni mesti. Objekt št. 1 se lahko neposredno priključuje tudi na obstoječo javno pot JP 631601.
11. člen 
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) 
Vodovod
Oskrba načrtovanih objektov s pitno vodo se zagotovi s podaljšanjem javnega vodovodnega omrežja. Javni vodovod se zaključi z ustrezno velikimi skupnimi vodomernimi jaški. V neposredno bližino vodovodnega jaška se montira stalno dostopen nadzemni hidrant. Dimenzije in potek vodovodnih priključkov se skladno z veljavnim tehničnim pravilnikom obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) za posamezno novogradnjo, na podlagi katere se izda soglasje za priključitev.
Do izgradnje javnega vodovodnega omrežja se oskrba lahko zagotovi individualno na podlagi pogodbe o opremljanju.
Kanalizacija:
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz načrtovanih objektov se zagotovi s podaljšanjem javnega kanalizacijskega omrežja, ki se projektira v ločenem sistemu. Navezava na obstoječe omrežje se preko črpališča izvede v enega od obstoječih jaškov javne fekalne kanalizacije, ki poteka v cestišču Pot v trnje. Za stavbe na območju se praviloma zagotovi gravitacijsko odvajanje odpadnih vod v javno črpališče ali pa se odvajanje uredi z vgradnjo individualnih črpališč.
Dimenzija in potek fekalnega priključka na javno omrežje posamezne novogradnje se obdela v PGD, na podlagi katerega se izda soglasje za priključitev.
Do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema se odvajanje in čiščenje odpadne vode na obravnavanem območju lahko ureja individualno na podlagi pogodbe o opremljanju. V soglasju z upravljavcem so možne začasne male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanje: MKČN), iz katerih prečiščene vode razpršeno ponikajo na parceli ali v naravni odvodnik.
Po izgradnji javnega omrežja v sklopu OPPN Pustota – SI_11/1_SSe je priključitev nanj z ukinitvijo začasnih MKČN za vse objekte obvezna.
Oskrba načrtovanih objektov s pitno vodo se zagotovi s podaljšanjem javnega vodovodnega omrežja. Javni vodovod se zaključi z ustrezno velikimi skupnimi vodomernimi jaški ali pa se vgradi individualna merilna mesta. V neposredno bližino vodovodnega jaška se montira stalno dostopen nadzemni hidrant. Dimenzije in potek vodovodnih priključkov se skladno z veljavnim tehničnim pravilnikom obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) za posamezno novogradnjo, na podlagi katere se izda soglasje za priključitev.
Do izgradnje javnega vodovodnega omrežja se oskrba lahko zagotovi individualno na podlagi pogodbe o opremljanju.
Meteorne vode
Pri projektiranju objektov, utrjenih površin in parkirišč je potrebno meteorno odpadno vodo ločiti od komunalne in jo preko lovilcev olj speljati v obstoječi naravni odvodnik, ki je lociran na zahodnem delu obravnavanega območja.
Do izgradnje javnega kanala je možno razpršeno odvajanje na parceli. Objekti št. 6, 7, 8, 9, 10 in 11 vodijo meteorne vode individualno preko lovilcev olj neposredno v naravni odvodnik.
Odpadki
Zbirno mesto odpadkov se predvidi na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta, oddaljenost prevzemnega mesta od trase odvoza odpadkov ne sme biti večja od 15 m. Na podlagi projektne dokumentacije PGD se za posamezni objekt izda soglasje za priključitev. Za zbiranje ločenih frakcij odpadkov se na območju predvidi ustrezno oblikovan ekološki otok, ki naj bo lociran ob križišču dveh krakov dovoznih poti.
Splošni pogoji priključevanja in gradenj komunalne infrastrukture
Pred pričetkom gradbenih del za podaljšanje javnega omrežja mora izvajalec del pri upravljalcu Komunala d.o.o. naročiti trasiranje obstoječih vodov. Stroški zaščite teh vodov, morebitne prestavitve in poškodbe bremenijo investitorja. Priključitev posameznega objekta na javno infrastrukturo na podlagi vloge za priključitev izvede upravljavec omrežja. Vsa dela na javnem omrežju izvaja upravljavec omrežja oziroma od investitorja izbran izvajalec pod nadzorom upravljavca omrežja.
Elektrika
Območje se z električno energijo napaja z nizkonapetostnim kabelskim vodom, položenim v kabelski kanalizaciji od obstoječe transformatorske postaje TP PUSTOTA do razdelilne kabelske omarice na območju.
Energetsko omrežje
Ogrevanje objektov je individualno za vsak stanovanjski objekt z možnostjo priključitve na javno infrastrukturo.
Standardno energetsko napajanje objektov, kot so zemeljski plin, kurilno olje, utekočinjen naftni plin ali lesna biomasa, je lahko kombinirano z alternativnimi viri energije, kot so: sončne celice, termalna energija, toplotne črpalke, oziroma z okolju prijaznimi energenti z možnostjo uporabe novih alternativnih virov energije, kar se določi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Plin
Na celotnem območju je možna gradnja plinovodnega omrežja in priključitev nanj v skladu s koncesijsko pogodbo. Glede na gradnjo se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
Vsi objekti na območju se lahko priključujejo na sistem daljinskega ogrevanja, ko bo le-to zgrajeno in bo priključitev nanj možna.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede v skladu z usmeritvami pristojnih soglasjedajalcev.
Kabelsko omrežje
Na območju je možna gradnja vseh vrst kabelskih omrežij. Bazne postaje mobilne tehnologije se lahko zgradi v skladu z veljavnim Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija, in sicer po predhodni pridobitvi soglasja občinskega sveta. Pri pripravi projektov je potrebno upoštevati splošne pogoje za projektiranje pristojnih soglasjedajalcev in urediti služnosti z lastniki zemljišč.
Gospodarska javna in druga infrastruktura
Praviloma se trase gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) izvede v koridorjih, ki so opredeljeni v načrtih grafičnega dela OPPN št. 5.1 in 5.2. Z upoštevanjem objektivnih razlogov in drugih ugodnejših tehničnih rešitev ter s soglasjem Občine Idrija lahko potekajo trase tudi izven zarisanih koridorjev. Pri gradnji javne infrastrukture izven javnih površin morajo nosilci gospodarskih javnih služb od lastnikov zemljišč pridobiti služnost. Širina varovalnih pasov posamezne GJI je enaka določilom iz veljavnega OPN Občine Idrija.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 
12. člen 
(varovanje okolja) 
I. Hrup
Stopnja hrupa na obravnavanem območju ne sme presegati parametrov, ki veljajo za območje podrobne namenske rabe zemljišč SSe, na podlagi veljavnega OPN Idrija.
II. Varstvo voda in tal
Območje varovanja zalednih voda
V območje varovanja odvoda zalednih voda se ne sme posegati. Možni so le gradbeni posegi, ki izboljšujejo hidravlično in erozijsko stanje naravnega odvodnika, v skladu s soglasjem pristojnega organa. Drugi posegi ali objekti niso dovoljeni. Hidrotehnično se uredi severni in južni krak površinskega odvodnika.
Območje naravnih odvodnikov zalednih voda mora ostati zatravljeno in redno vzdrževano. Pred požiralnikom je potrebno zgraditi vtočni objekt s prelivom v požiralnik. Vtočni objekt mora biti prekrit z litoželezno mrežo, ki preprečuje nanos plavja v požiralnik. Zaledne vode se zajema z drenažami in združi v enoten sistem, ki se s prepustom pod cesto poveže z odprtim vodnim jarkom severnega kraka površinskega odvodnika.
Območje odprtega odvodnika zalednih voda in območje varovanja odvoda meteornih in zalednih voda je v upravljanju lokalne skupnosti.
Objekt 1
Gradnja je možna z upoštevanjem geotehničnih omejitev in pogojev.
Obvezna je ureditev drenaže okrog objekta v višini temeljev. Točkovno ponikanje voda zaradi slabe prepustnosti tal ni izvedljivo. Pri izvajanju zemeljskih del, izkopih gradbenih jam in temeljenju mora biti zagotovljen nadzor geomehanika.
Objekt 2, 3, 4, 5
Gradnja je možna z upoštevanjem geotehničnih omejitev in pogojev.
Objekte se lahko temelji na sanirana temeljna tla. Na uvaljana temeljna tla se izvede nasip (tamponska blazina).
Delovne nevarovane vkopne brežine naj bodo v naklonu 1:1 in stalne nepodprte brežine v naklonu 2:3. Končno urejene nasipne brežine se izdela v naklonu 2:3. Peto nasipa je potrebno ustrezno utrditi. Po potrebi se nasipe lahko podpre s podpornimi zidovi, temeljenimi v glini. Vse morebitne zidove se opremi z izcednicami, v nivoju temelja zidu se izdela drenažo. Na območju teh parcel oziroma objektov je potrebno kontrolirano odvajati naravne zaledne in tudi meteorne vode. Obvezna je ureditev drenaž okrog objektov v višini temeljev ali dna nasipa.
Odvajanje voda se predvidi v meteorno kanalizacijo z izlivom v odvodnik zalednih voda. Točkovno ponikanje voda zaradi slabe prepustnosti tal ni izvedljivo.
Priporočljiva višinska kota objektov, zaradi varstva pred poplavnimi vodami, je minimalno 325 m n.m.v.
Pri izvajanju zemeljskih del, izkopih gradbenih jam in temeljenju mora biti zagotovljen nadzor geomehanika. Pogoje temeljenja, izvedbe gradbene jame, nasipov in vkopnih brežin je potrebno podrobneje obdelati v fazi PGD.
Objekti 6, 7, 8, 9, 10 in 11
Gradnja je možna z upoštevanjem geotehničnih omejitev in pogojev.
Objekte se lahko temelji na sanirana temeljna tla. Na uvaljana temeljna tla se izvede nasip (tamponska blazina).
Delovne nevarovane vkopne brežine naj bodo v naklonu 1:1 in stalne nepodprte brežine v naklonu 2:3. Končno urejene nasipne brežine se izdela v naklonu 2:3. Peto nasipa je potrebno ustrezno utrditi. Po potrebi se nasipe lahko podpre s podpornimi zidovi, temeljenimi v glini. Vse morebitne zidove se opremi z izcednicami, v nivoju temelja zidu se izdela drenažo. Na območju teh parcel oziroma objektov je potrebno kontrolirano odvajati naravne zaledne in tudi meteorne vode. Obvezna je ureditev drenaž okrog objektov v višini temeljev.
Odvajanje voda se predvidi v meteorno kanalizacijo z izlivom v odvodnik zalednih voda. Točkovno ponikanje voda zaradi slabe prepustnosti tal ni izvedljivo.
Priporočljiva višinska kota objektov, zaradi varstva pred poplavnimi vodami, je minimalno 324 m n.m.v.
Dostopne poti
Pri izvedbi dostopnih poti je potrebno upoštevati, da podlago voziščni konstrukciji predstavlja glina.
Voziščno konstrukcijo je potrebno graditi iz zmrzlinsko odpornih materialov do predpisane globine.
III. Varovanje narave
Za območje velja priporočilo za ravnanje na območju pričakovanih geomorfoloških podzemskih naravnih vrednot – karbonati. Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja potencialnih podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Na podlagi 74. ZON mora fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov v skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04).
13. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
Pri vseh posegih v zemeljske plasti je najditelj/lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del ob odkritju dediščine zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
14. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred nesrečami) 
Obramba
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
Varstvo pred nesrečami
Objekti na obravnavanem območju morajo biti dimenzionirani in projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Erozija, plazovitost in poplavnost
Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve, kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena, ter temu primerno predvideti in opredeliti potrebne ukrepe, ki izhajajo iz hidroloških in geoloških raziskav obravnavanega območja.
Požar
Pri projektiranju objektov je potrebno opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom, ki so v skladu z določili veljavne zakonodaje in veljavnimi predpisi s področja varstva pred požarom.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN PUSTOTA 
15. člen 
(parcelacija) 
Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN.
16. člen 
(etapnost gradnje) 
Dovoljena je fazna gradnja objektov in gradbeno inženirskih objektov. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izgradnjo infrastrukture tako, da je omogočeno funkcioniranje posameznega zgrajenega objekta in je dimenzionirana na končno stanje.
17. člen 
(dovoljena odstopanja) 
Dovoljene so spremembe tlorisnih dimenzij objekta znotraj območja, določenega z gradbeno mejo in znotraj maksimalno določenega višinskega gabarita.
Odstopanje poteka javne dovozne poti in predvidene parcelacije je maks. +-2 m, višinska kota ceste se prilagaja konfiguraciji terena.
V realizaciji energetskih tras in infrastrukturnih objektov so možni tudi drugi smiselni poteki infrastrukture, če so v skladu s predpisi in omejitvami ter v soglasju z Občino Idrija in v soglasju s pristojnimi soglasjedajalci.
Na celotnem območju OPPN je možna graditev dovoznih poti do javne površine s soglasjem Občine Idrija.
18. člen 
(obveznosti investitorja in izvajalca) 
Obveznost investitorja in izvajalca je izgradnja objektov v skladu z določili prostorskega izvedbenega akta. Investitor je dolžan predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja, ukrepe protipožarne zaščite, izvesti infrastrukturno omrežje in priključke v smiselno zaključenih etapah oziroma sočasno z gradnjo objektov ter urediti okolico. Izvajalec mora v času gradnje skrbeti, da povzroča čim manj hrupa in prahu. V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor. Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Za čas gradnje mora biti omogočen neoviran dostop do obstoječih stanovanjskih objektov.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
19. člen 
(nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
20. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN začnejo veljati splošni pogoji OPN Občine Idrija.
21. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN, ki nastopi ob končanju predvidenega obsega del na območju, veljajo na območju OPN splošna določila Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija.
22. člen
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled na Občini Idrija in na Upravni enoti Idrija.
23. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0048/2016
Idrija, dne 4. julija 2018
Župan 
Občine Idrija 
Bojan Sever l.r.