Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2018 z dne 13. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2018 z dne 13. 7. 2018

Kazalo

2496. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Bistriška vrata zahod«, stran 8104.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 22. redni seji dne 27. 6. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Bistriška vrata zahod« 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet odloka) 
(1)S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Bistriška vrata zahod«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. naloge 5/2017 (v nadaljevanju besedila OPPN).
(2) Ta odlok določa merila in pogoje za prostorsko ureditev na območju OPPN, v okviru katere je predvidena gradnja novih objektov s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in potrebno prometno, komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo.
2. člen
(vsebina OPPN) 
(1)S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:
A) BESEDILO
1. Obrazložitev odloka
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
3. Smernice in mnenja k občinskem podrobnem prostorskem načrtu
B) KARTOGRAFSKI DEL
1.
Izsek iz kartografske dokumentacije 
k veljavnemu prostorskemu planu 
s prikazom meje obravnavanega območja
M 1:1000 
2.
Pregledna situacija na DOF
M 1:1000
3. 
Območje OPPN z obstoječim katastrskim stanjem
M 1:1000
4.
Geodetski načrt s prikazom meje obravnavanega območja
M 1:1000
5.
Zazidalna situacija s karakterističnim prerezom
M 1:1000
6.
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:500
7.
Prikaz priključevanja objektov 
na gospodarsko javno infrastrukturo 
in grajeno javno dobro
M 1:500 
8.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:500
C) PRILOGE
Priloge OPPN so:
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– povzetek za javnost
– spis postopka.
II. UREDITVENO OBMOČJE 
3. člen
(obseg OPPN) 
(1)Območje OPPN se nahaja ob regionalni cesti R2-430/0276 Slovenska Bistrica–Ložnica, in sicer ob zahodnem vstopu v mesto Slovenska Bistrica in v naravi predstavlja pozidano zemljišče, ki je na severu omejeno z avtocesto, na jugu z regionalno cesto, na vzhodni strani s stanovanjskim objektom in na zahodni strani s kmetijskimi zemljišči.
(2) Ureditveno območje OPPN obsega zemljiške parcele ali njene dele s parcelnimi številkami 2470, 2472, 2469/2, 2471, 2448/4, del 2478/1, 2449/2, 2448/3,vsek.o. Slovenska Bistrica in meri cca 1,3 ha.
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
4. člen
(vrste dopustnih gradenj) 
(1) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in izvedbe gradbenih in drugih del:
– odstranitev naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Dopustna je tudi gradnja nove in vzdrževanje ter rekonstrukcija obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin.
5. člen
(vrste dopustnih dejavnosti in vrst objektov) 
(1) Območje je namenjeno poslovnim, obrtnim, proizvodnim, upravnim, skladiščnim dejavnostim, zunanjim ureditvam, parkiriščem in manipulativnim površinam.
(2) Dopustne so naslednje vrste dejavnosti skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti:
SKD Naziv
A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01.61 Storitve za rastlinsko pridelavo
01.62 Storitve za živinorejo, razen veterinarskih
01.63 Priprava pridelkov
01.64 Obdelava semen
C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
vse razen:
20.1 Proizvodnja osnovnih kemikalij, gnojil in dušikovih spojin, plastičnih mas in sintetičnega kavčuka v primarni obliki
20.2 Proizvodnja razkužil, pesticidov in drugih agrokemičnih izdelkov
20.3 Proizvodnja barv, lakov in podobnih premazov, tiskarskih barv in kitov
20.5 Proizvodnja razstreliv, lepil, eteričnih olj in drugih kemičnih izdelkov
22.11 Proizvodnja in obnavljanje gumijastih plaščev in zračnic za vozila
23.5 Proizvodnja cementa, apna, mavca
24.1 Proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin
24.4 Proizvodnja plemenitih in drugih neželeznih kovin
25.4 Proizvodnja orožja in streliva
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
35.11 Proizvodnja električne energije
35.119 Druga proizvodnja električne energije
35.12 Prenos električne energije
35.13 Distribucija električne energije
35.14 Trgovanje z električno energijo
F GRADBENIŠTVO
G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
H PROMET IN SKLADIŠČENJE:
49.3 Drug kopenski potniški promet
49.4 Cestni tovorni promet in selitvena dejavnost
52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
I GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
P IZOBRAŽEVANJE
85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti
92 Prirejanje iger na srečo
93.1 Športne dejavnosti
S DRUGE DEJAVNOSTI
U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES
(3) Dopustne so tiste dejavnosti, ki nimajo bistvenega vpliva na okolje ali katere vplivi na okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in predvidijo ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov.
(4) Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
(5) V območje cone se ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.
(6) Na območju OPPN so dopustni objekti, ki se navezujejo na dopustne dejavnosti, vključno z objekti in napravami GJI.
6. člen
(lega objektov) 
(1)Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu, se določi površina za razvoj objektov in regulacijski elementi.
(2) Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.), kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjenih gradnji, kot jih dopušča ta akt. Odmik je 4 m od sosednje parcelne meje. Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest kjerkoli na parceli. Kolikor delovni proces dopušča, se reprezentativnejši deli objektov umeščajo ob prometnice. Prostori, namenjeni proizvodnji na prostem, odprta skladišča ipd. se organizirajo v zaledju parcele.
(3) Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta najmanj 2,00 m, ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(5) V bližini križišča javne ceste v ravnini in ob cestnih priključkih (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli objektov, ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili preglednost. Ni dovoljeno saditi visokega rastja, dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo oziroma okrnilo preglednost v polju preglednosti.
(6) Dopustna je gradnja vrstnih stavb. Novo grajeni objekti morajo omogočati ustrezne sanitarne pogoje ostalim stavbam.
(7) Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje.
7. člen
(velikost objektov) 
(1)Vodilo je fleksibilnost cone in razpoložljive površine za dejavnosti, ki potrebujejo večje površine.
(2) Vertikalni gabariti: Maksimalna višina objektov je 12,00 m nad koto pritličja. Število etaž se lahko znotraj maksimalnega gabarita prosto tvori.
(3) Horizontalni gabariti so določeni s površino za razvoj objektov, regulacijskimi elementi in z dopustno stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo. Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj.
(4) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom določa maksimalni faktor zazidanosti Fz=0,8, ki pomeni razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
8. člen
(oblikovanje objektov) 
(1)Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni tloris.
(2) Oblikovanje fasad:
a) enostavne, moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo (aluminij, steklo, tekstilne opne ipd.) ali z ometom;
b) glavne, vhodne fasade orientirane na glavne prometnice in oblikovno poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni …);
c) fasade naj bodo v odtenkih zemeljskih barv. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma logotipa;
d) dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade;
e) odprtine na fasadah se prosto oblikujejo.
(3) Strehe:
a) Ravna streha z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta ali brez venca.
b) Nakloni nagnjenih (enokapnih ali dvokapnih) streh morajo biti omejeni in naj ne bodo več kot 15 stopinj.
c) Strehe naj bodo v nesvetlečih kritinah temno sive, rjave, rdeče, opečne barve. Dopustne so zazelenjene strehe.
č) Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja naprav za izkoriščanje sončne energije. Le te se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
9. člen
(ureditev okolice objektov – utrjene površine) 
(1)Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata.
(2) Kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji oziroma do zemljišča v zaledju parcele.
(3) Izven območja za razvoj objekta so dopustni dovozi in dostopi, manipulativne in parkirne površine. Vse povozne, manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči parceli in morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki.
10. člen
(ureditev okolice objektov – zelene površine in zasaditve) 
(1)Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi zmanjšanja vpliva na krajinsko sliko, kot zaradi zadrževanja in ponikanja padavinske vode. Nepozidane in neutrjene proste površine se uredijo kot zelenice oziroma se zasadijo s pokrivnim grmičevjem. Zasadi se avtohtono drevje in grmovnice, in sicer še posebej na naslednjih površinah:
– Vzdolž južnega dela območja-objekta, kjer se posadi drevored v ravni liniji vzporedno s cesto.
(2) Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa.
11. člen
(višinske regulacije terena) 
(1)Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na cestno omrežje. Nasipavanje brežin proti vodotoku ni dovoljeno.
(2) Dopusta je gradnja škarp za izdelavo platoja kolikor ni mogoče z zeleno brežino zagotoviti zadostne površine parcele, namenjene gradnji.
12. člen
(javne površine in urbana oprema) 
Na površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane opreme, sodobnih enostavnih oblik. Postavitev urbane opreme je dopustna tudi na površinah posameznih objektov, namenjenih dostopom javnosti – poljavni prostori.
13. člen
(pogoji za zahtevne in enostavne objekte) 
(1)Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in enostavnih objektov v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam morajo biti usklajeni z osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih oblik lahkih transparentnih konstrukcij in so posledica funkcije objekta.
(2) Nadstrešek je transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada.
(3) Dopustna je postavitev ograj, škarp in opornih zidov na oziroma ob meji parcele, namenjene gradnji, kolikor zasaditev oziroma postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede zahtevanih pregledov kotov vožnje.
(4) Najvišja dovoljena višina ograje je 2 m, razen v primerih posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta in ali transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. V primeru postavitve ograje iz betonskih montažnih elementov, je potrebno takšno ograjo zazeleniti. Dopustna je tudi živa meja.
(5) Merila in pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato sodili med manj zahtevne objekte.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO 
14. člen
(zasnova infrastrukture) 
(1)Za potrebe infrastrukturne opremljenosti območja je potrebna izgradnja infrastrukture izven območja, in sicer – priključitev na komunalno, energetsko, cestno in TK omrežje. Objekti se bodo lahko priključevali na komunalno, energetsko, cestno in telekomunikacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavcev posameznih omrežij.
(2) Pri načrtovanju infrastrukture se upoštevajo smernice, priporočila in mnenja nosilcev urejanja podanih pri pripravi OPPN.
(3) Komunalno-energetski vodi naj v čim večji možni meri potekajo v koridorjih cest in dostopnih poti – ob cestišču, v cestnem telesu. Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Prečkanja cest se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.
(4) Priključki in interni razvodi potekajo v soglasju z upravljavcem infrastrukture.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
15. člen
(prometna infrastruktura) 
(1)Dostop je predviden iz regionalne ceste RII št. 430, odsek 0276 Slovenska Bistrica–Ložnica, in sicer preko predvidenega cestnega priključka z levo zavijalnim pasom na državni cesti RII št. 430, odsek 0276 Slovenska Bistrica–Ložnica v km 1,208.
(2) Vzpostavi se nova interna cesta, ki se dimenzionira kot cesta za dvosmerni avtomobilski promet. Notranji cestni promet se lahko tudi prilagodi drugače, če bo s tem zagotovljena boljša dostopnost do predvidenih objektov. Prometni režim se ustrezno označi z vertikalno in horizontalno signalizacijo.
(3) Takšna zasnova zahteva minimalne nove prometne ureditve in komunalno opremljanje, ki omogoča fleksibilnost postavitve stavb in velikosti stavb v coni.
(4) Na območju ni obstoječih niti predvidenih posebnih ločenih površin namenjenih peš ali kolesarskemu prometu.
(5) Objekti morajo zagotoviti ustrezno število parkirnih mest na pripadajoči parceli glede na vrsto dejavnosti, namembnost objekta in potrebne površine za uvoz vozil. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni Tehnični normativi.
16. člen
(javna razsvetljava) 
Sočasno z ostalo infrastrukturo se izgradi tudi omrežje javne razsvetljave.
17. člen
(vodovod in hidrantno omrežje) 
(1)Načrtuje se vodovod v zanki. V vseh vejah vodovodnega omrežja mora biti zagotovljen pretok vode.
(2) Na območju bo izvedena hidrantna mreža z nadzemnimi hidranti, ki bodo priklopljeni na vodovodno omrežje. Postavitev hidrantov je takšna, da je mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi. Glede na dejansko razporeditev objektov se po potrebi hidrantno omrežje razširi z lastnim internim omrežjem posameznega objekta.
18. člen
(odvajanje odpadnih voda) 
(1)Zaradi zagotavljanja infrastrukturne opremljenosti je predvidena na celotnem območju urejanja izgradnja kanalizacijskega sistema, ki se zaključi s čistilno napravo.
(2) Kanalizacija se predvidi v sredini voznega pasu.
(3) Na kanalizacijski sistem za odvod odpadnih voda se priključujejo vsi objekti znotraj cone. Predvidene objekte bo možno priključiti na novozgrajeno kanalizacijo z izvedbo novih kanalizacijskih priključkov v ustreznem profilu s priključitvijo na kanalizacijski cevovod.
(4) Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela.
(5) Sistem je namenjen odvajanju komunalnih in morebitnih tehnoloških vod. Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom v kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje. V omrežje se priključujejo le odpadne vode, katerih kvaliteta ustreza veljavnim predpisom. Odpadne vode iz objektov, ki so zaradi posameznih dejavnosti bolj obremenjene, morajo biti pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje predhodno očiščene. Možna mora biti kontrola pred izpustom v kanalizacijo.
(6) V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena.
19. člen
(odvajanje padavinskih vod) 
(1)Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralniki vode …).
(2) Padavinske vode s streh se lahko odvajajo v lokalne ponikovalnike, sicer pa se odvečne vode odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, pa se izpuščajo v bližnji potok. V primeru izpusta padavinske vode v strugo potoka mora biti izpustna glava poglobljena v brežino struge in obdelana v naklonu brežine. Brežino pod izlivom in vznožje brežine je treba zavarovati s kamnom v betonu.
(3) Odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč, manipulativnih prostorov, garaž in ostalih utrjenih površin) je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj (SIST EN -858-2).
20. člen
(energetska infrastruktura) 
(1)Elektroenergetsko omrežje:
Po potrebi se izgradi dodatno N.N. omrežje v elektrokabelski kanalizaciji za napajanje v cestnem koridorju.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja elektroenergetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v fazi PGD/PZI v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(2) Plinovodno omrežje: V fazi infrastrukturnega opremljanja območja je potrebno načrtovati koridor za potrebe morebitnega plinovodnega omrežja ali vodov za daljnovodno ogrevanje skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih, alternativnih in obnovljivih virov energije.
(4) Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se lahko predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb. Na območju obravnave se lahko vzpostavi kurilnica oziroma strojnica za daljinsko ogrevanje objektov v širšem območju tudi izven območja obdelave kot samostojen objekt v okviru meril določenih s tem aktom, ali v kletnih prostorih predvidenih objektov.
(5) Za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo.
21. člen
(TK omrežje) 
(1)Za oskrbo predvidene pozidave z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo. Predvidi se koridor za izgradnjo dvocevne kabelske kanalizacije (1x2 PVC 125 mm). Izhodiščne podatke za projektno obdelavo in mikrolokacijo navezave bo podal predstavnik Telekoma Slovenije pred posameznim posegom v prostor.
(2) Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novo predvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
(3) Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodovod TK kabelske kanalizacije naj bodo 3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču/ oziroma drugih povoznih površinah/ je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC 125 cevmi.
(4) Na območju posega in komunalnih priključkov za objekt lahko potekajo obstoječe TK, instalacije, ki so lahko med gradnjo ogrožene. Za potrebe gradnje in priključevanja objekta na javno komunalno infrastrukturo je pred pripravo projektne dokumentacije potrebno opraviti zakoličbo TK vodov po trasi objekta in vseh predvidenih priključkov, ter določiti zaščitne ukrepe. Zaščitni ukrepi se bodo določili na kraju samem (PVC cevi, obetoniranje, prestavitev kablov in podobno), za kar je potrebno kontaktirati skrbniško službo Telekoma Slovenije.
22. člen
(zbiranje in odvoz odpadkov) 
(1)Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost.
(2) V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnavajo odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, je potrebno predvideti posebne zabojnike oziroma kontejnerje. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(3) Stojna mesta za zabojnike se primerno uredi. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek. Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
23. člen
(obveznosti priključevanja na infrastrukturo) 
Obvezna je priključitev na cesto v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo in na elektroenergetsko omrežje.
24. člen
(ogrevanje in učinkovita raba energije) 
(1)Predviden vir ogrevanja za objekte je toplotna črpalka sistema zrak-voda. Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih, alternativnih in obnovljivih virov energije.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
25. člen
(parcelacija) 
(1)Parcela, namenjena gradnji, se določa kot minimalno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov, potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti ter potrebne površine za regulacijo terena.
(2) Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov, prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine.
(3) Pri določitvi velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve in možnost razvoja pozidave v ureditveni enoti. Vsak investitor posameznega objekta mora imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo. Kolikor predviden program ne zaseda celotnega razpoložljivega zemljišča med javnim dobrom, mora dispozicija objektov in organizacija programa na zemljišču omogočiti dostop do objekta zgrajenega v odmiku od javnega dobra.
(4) V grafičnemu delu OPPN-ja je prikazan predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov. Predlog pomeni predvsem kot pomoč pri dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč. Rešitve so lahko tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkcije na ostalih parcelah. Kolikor umestitev objekta odstopa ali celi ruši zastavljeno zasnovo znotraj območja urejanja, je potrebno predhodno izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo in ureditev zagotavljanja infrastrukture.
(5) Vzpostavi se javno dobro na delu prometnega omrežja, ostala infrastruktura se gradi v sklopu cestnega telesa ali na podlagi pridobitve druge vrste pravice graditi.
V. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA 
26. člen
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1)Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.
(2) V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin krajevno pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, se lahko pristojni organ na to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
27. člen
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
28. člen
(varstvo voda) 
(1)Območje se ne nahaja na območju poplav. V neposredni bližini se nahaja vodotok.
(2) Na območju OPPN so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo (ločen kanalizacijski sistem z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, merjenje kvalitete izpustov posameznih uporabnikov).
(3) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD označiti in kotirati. Materiale ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov in nekontrolirano po terenu.
29. člen
(varovanje okolja) 
(1)Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Pred izdajo dovoljenja za posege v prostor, ki bi lahko prinašali določene obremenitev v okolje, je potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih predpisih.
(2) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Zavezanec za izvajanje ukrepov je povzročitelj emisij sam, ki je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov na območju urejanja med obratovanjem ni pričakovati prekomerne onesnaženosti zraka in povečanih emisij toplogrednih plinov.
(3) Območje proizvodnih dejavnosti sodi po veljavnih predpisih med območja IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje bo hrup povečan zaradi ureditve cest in izgradnje novih objektov.
(4) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja cone morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(5) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(6) Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo tudi način osvetljevanja. Ustrezno osvetljenost prometnih površin zagotovi občina, zunanjih površin pa lastnik posameznega objekta.
(7) Posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA 
30. člen
(varstvo pred nesrečami) 
(1)Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in varstva pred nesrečami. Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le-tega upoštevati s predpisi določene odmike objektov, potrebne površine za intervencijska vozila.
(2) Ukrepi ogroženih območij:
Območje se po obstoječih podatkih ne nahaja na ogroženem območju.
(3) Zaklanjanje:
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega predpisa ni potrebno predvideti.
(4) Protipotresna varnost:
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli- Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. Na območju nasipavanja, je potrebno preveriti stabilnost in nosilnost tal.
31. člen
(požarnovarstvene zahteve) 
(1)Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti.
32. člen
(varovanje zdravja ljudi) 
(1)Lega novih objektov v odnosu do ostalih stavb v neposredni okolici ne sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.
(2) Pri urejanju območja je potrebno smiselno upoštevati veljavne predpise iz področja za zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
33. člen
(1)Možna je faznost in etapnost izvedbe objektov in infrastrukture, ki omogoča postopno pozidavo in ureditev območja glede na izkazan interes.
(2) Faznost izvajanja se nanaša tudi za zagotavljanje komunalne opreme, in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta. Dimenzionira se na končno načrtovano kapaciteto.
(3) Izvajanje posegov se lahko izvaja etapno. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj. Vrstni red ni določen, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene konstrukcijske in funkcionalne celote.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA 
34. člen
(1)Pri realizaciji infrastrukturnega opremljanja območja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, geoloških, geomehanskih, seizmičnih, hidroloških, hidravličnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrološko hidravličnega, energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja in občina.
(3) Poleg dopustnih odstopanj, navedenih v posameznih členih, so znotraj območja OPPN dopustna še naslednja odstopanja:
– Dovoljena so odstopanja od dejavnosti, kolikor za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje. Navedeni so pogoji, ki jih morajo takšne dejavnosti vseeno upoštevati.
– Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino objektov z možnostjo odstopanja +1 m. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za postavitve reklamnih tabel, oddajnikov, dimnikov in podobnih instalacijskih elementov ter v primerih, ko to zahteva izvajanje dejavnosti (delovni stroji, silosi, dvigala ipd.).
– Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Odmik objektov od parcelnih mej je lahko manjši od 5 m, kolikor so zagotovljeni varstveni pogoji (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.) ter uporaba in vzdrževanje stavbe. V skladu z navedenim, so možna odstopanja od gradbenih mej, določenih v grafičnem delu OPPN-ja.
IX. OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV GRADITVE OBJEKTOV 
35. člen
(1)Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora.
(2) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
36. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
37. člen
(1)OPPN je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska Bistrica v času uradnih ur.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Maribor.
38. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).
39. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-14/2018-0203-7
Slovenska Bistrica, dne 27. junija 2018
 
Župan 
Občine Slovenska Bistrica 
dr. Ivan Žagar l.r.