Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2018 z dne 13. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2018 z dne 13. 7. 2018

Kazalo

2457. Slovenski poslovnofinančni standard 8 – Ocenjevanje vrednosti za računovodsko poročanje, stran 7990.

  
Na podlagi prvega odstavka 16. člena v povezavi s 1. točko drugega odstavka 9. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na 216. seji dne 23. 4. 2018 sprejel, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa podala soglasje št. 10.00-16/2018 z dne 3. 7. 2018 na
S L O V E N S K I    P O S L O V N O F I N A N Č N I    S T A N D A R D   8 
Ocenjevanje vrednosti za računovodsko poročanje 
UVOD 
Določbe tega standarda veljajo za ocenjevanje vrednosti, ki se uporablja za različne računovodske namene, in sicer pri pripravi računovodskih izkazov za organizacije (gospodarske družbe, zadruge, društva in druge poslovne podjeme). Ta standard se mora uporabljati za namene računovodskega poročanja pri ocenjevanju vrednosti sredstev ali obveznosti do njihovih virov.
Določbe tega standarda predstavljajo dodatne zahteve (poleg določil MSOV-jev in drugih pravil, uvrščenih v Hierarhijo pravilo ocenjevanja vrednosti), ki jih morajo ocenjevalci vrednosti upoštevati, kadar pripravljajo ocene za namen računovodskega poročanja.
Primeri računovodskih namenov so različni in so odvisni od zahtev posameznih računovodskih standardov. Med njimi so to ocene vrednosti za določitev nabavne vrednosti sredstva oziroma obveznosti, razporeditev nabavne vrednosti sredstev pri poslovni združitvi na posamezna sredstva, ocena poštene vrednosti sredstev, ocena vrednosti posameznih sredstev oziroma denar ustvarjajoče enote za potrebe njihove oslabitve ter za druge namene računovodenja.
ZAHTEVE SPS 8 
Splošno 
1. Ocenjevanje vrednosti za namene računovodskega poročanja mora izpolnjevati zahteve tistih računovodskih standardov, ki se uporabljajo pri pripravi računovodskih izkazov, za katere se izdela ocena vrednosti.
2. Če se zahteve ustreznega računovodskega standarda razlikujejo od zahtev standardov ocenjevanja vrednosti in drugih pravil ocenjevanja vrednosti, razvrščenih v Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, veljajo določbe računovodskega standarda.
Obseg dela 
3. V okviru opredelitve namena ocenjevanja vrednosti mora obseg dela dodatno vključevati:
‒ navedbo uporabljenih računovodskih standardov, v konkretnem primeru ocenjevanja vrednosti,
‒ poseben računovodski namen z navedbo ustreznega računovodskega standarda, za katerega se zahteva ocenjevanje vrednosti.
Računovodski namen je način uporabe, za katero se zahteva ocenjevanje vrednosti za potrebe računovodenja. V okviru identifikacije ocenjevanega sredstva mora obseg dela dodatno vključevati tudi:
‒ potrditev, kako se to sredstvo uporablja,
ali
‒ kako ga organizacija razvršča.
Zahtevano računovodsko obravnavanje za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti se lahko razlikuje glede na to, kako jih organizacija računovodsko izkazuje. Na primer:
– obravnavanje nepremičnine, ki jo ima organizacija v lasti, se lahko razlikuje glede na to, ali jo organizacija uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju dejavnosti oziroma dajanju v najem oziroma je del zalog organizacije;
– neopredmetena sredstva, pridobljena s poslovno kombinacijo, so lahko obravnavana drugače kot podobna sredstva, ki so bila že prej pripoznana v računovodskih izkazih.
4. Kadar se sredstvo izkorišča v povezavi z drugimi ločeno določljivimi sredstvi, je treba ugotoviti/določiti denar ustvarjajočo enoto. Ustrezen računovodski standard lahko določa, kako je treba določiti obračunsko enoto ali stopnjo združevanja za različne vrste sredstev ali za različne računovodske namene.
V povezavi z navedenim je po potrebi primerno navesti tudi predpostavke, postavljene za določitev obračunske enote, npr., ali sredstvo, ki ga je treba ovrednotiti, deluje samostojno ali pa v kombinaciji z drugimi sredstvi. Ustrezen računovodski standard utegne vsebovati določbe glede predpostavk ali osnovnih načel ocenjevanja vrednosti, ki jih je treba sprejeti.
5. Pri opredelitvi podlage vrednosti je treba dodatno opredeliti specifično podlago vrednosti glede na predhodno določen specifični namen računovodskega poročanja v točki 3 tega standarda
Primeri podlag, ki so zahtevane v računovodskih standardih, so med drugim lahko poštena vrednost, čista iztržljiva vrednost ali nadomestljiva vrednost. Opredelitev teh pojmov je navedena v ustreznem računovodskem standardu.
Poročanje 
6. Poročilo o oceni vrednosti za namene računovodskega poročanja je lahko pripravljeno izključno kot vseobsegajoče poročilo. Skrajšana poročila, povzetki poročil ali kakršnekoli drugačne (skrajšane/omejene) oblike poročanja po tem standardu niso dovoljene.
7. Poročilo o ocenjevanju vrednosti za namen računovodskega poročanja mora vsebovati tudi primerne navedbe zadev, obravnavanih v obsegu dela, v skladu z zahtevami točk 4–7 tega standarda.
8. Poročilo lahko po potrebi in v skladu z dogovorom z naročnikom/uporabniki ocene vrednosti vsebuje tudi vse informacije, ki jih mora subjekt poročanja razkriti o ocenjevanju vrednosti po ustreznem standardu računovodskega poročanja. Primeri zahtevanih razkritij o merjenjih poštene vrednosti vključujejo metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri merjenju, ter izjavo, ali je bilo merjenje določeno glede na opazovane cene ali nedavne tržne posle. Nekateri standardi zahtevajo tudi informacije o občutljivosti merjenja za spremembe in pomembne vhodne podatke.
9. Kadar je učinek katere koli postavljene predpostavke na vrednost pomemben, je treba učinek take predpostavke jasno razkriti v poročilu.
DATUM SPREJETJA IN ZAČETKA UPORABE 
Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo in začne veljati 1. 9. 2018.
Št. 10/2018
Ljubljana, dne 4. julija 2018
dr. Samo Javornik l.r.
Predsednik strokovnega sveta 
Slovenskega inštituta za revizijo