Uradni list

Številka 47
Uradni list RS, št. 47/2018 z dne 6. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 47/2018 z dne 6. 7. 2018

Kazalo

2434. Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo, stran 7922.

  
Na podlagi sedmega odstavka 4. člena in tretjega odstavka 5. člena ter za izvrševanje 6. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina uredbe) 
Ta uredba določa način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in ovrednotenja meril za dodelitev investicijskih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbuda) ter način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– začetek izvajanja investicije pomeni začetek gradbenih del v okviru investicije ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če se ta začne pred začetkom gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela (na primer pridobivanje dovoljenj, opravljanje predhodnih študij izvedljivosti) se ne štejejo za začetek izvajanja investicije;
– opredmetena sredstva so zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
– neopredmetena sredstva so sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike (na primer patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina);
– intenzivnost spodbude je znesek spodbude, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;
– bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomeni znesek subvencije, predan prejemniku spodbude v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.
II. NAČIN UGOTAVLJANJA POGOJEV ZA DODELITEV SPODBUD 
3. člen 
(vrednost investicije) 
Za ugotavljanje vrednosti investicijese uporabijo podatki o upravičenih in neupravičenih stroških naložb v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva brez davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev.
4. člen 
(upravičeni stroški) 
(1) Pri velikih gospodarskih družbah se kot upravičeni stroški naložb v osnovna sredstva priznajo stroški nakupa novih osnovnih sredstev.
(2) Stroški, povezani z zakupom opredmetenih osnovnih sredstev, ki mora biti izveden po tržnih pogojih, se lahko kot upravičeni stroški upoštevajo:
– pri zemljiščih in stavbah, če je zakupna pogodba za velike gospodarske družbe sklenjena najmanj za pet let oziroma za male in srednje velike gospodarske družbe najmanj za tri leta po predvidenem dnevu zaključka investicije,
– pri obratih ali strojih, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.
(3) Pri spodbudah, ki so dodeljene velikim gospodarskim družbam za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se posodobila, v zadnjih treh poslovnih letih.
(4) Pri spodbudah, dodeljenih za diverzifikacijo obstoječe gospodarske družbe, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se vnovič uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.
(5) Neopredmetena osnovna sredstva se kot upravičen strošek investicije upoštevajo pod naslednjimi pogoji:
– da se uporabljajo izključno v gospodarski družbi, ki je prejemnica spodbude,
– da se lahko amortizirajo,
– da so pridobljena pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana z investitorjem ali prejemnikom spodbude in
– da so vključena v osnovna sredstva gospodarske družbe in vezana na investicijo, za katero je dodeljena spodbuda najmanj pet let, pri mali ali srednje veliki gospodarski družbi pa najmanj tri leta od dneva zaključka investicije.
(6) Pri velikih gospodarskih družbah lahko upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva znašajo največ 50 odstotkov celotnih upravičenih stroškov investicije.
(7) Za opredelitev povezanih gospodarskih družb se uporablja 3. člen Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1).
5. člen 
(razvojno-raziskovalna dejavnost) 
(1) Kot razvojno-raziskovalna dejavnost se šteje dejavnost, ki jo izvaja gospodarska družba ali zaključena organizacijska enota, katere osnovna dejavnost so raziskave in razvoj.
(2) Investicija v razvojno-raziskovalno dejavnost mora v celoti spadati v dejavnost industrijskih raziskav ali razvoj prototipov za tržno uporabo.
(3) Gospodarske družbe, katerih osnovna dejavnost niso raziskave in razvoj, morajo voditi razvojno-raziskovalno enoto, ki je organizacijsko opredeljena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
6. člen 
(nova delovna mesta) 
Nova delovna mesta se ugotavljajo kot neto povečanje števila zaposlenih v prejemniku spodbude ali nosilcu strateške investicije v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev pred oddajo vloge.
7. člen
(dodana vrednost na zaposlenega) 
(1) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja dodane vrednosti na zaposlenega se primerja predvidena dodana vrednost na zaposlenega s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti na ravni štirimestne številčne šifre klasifikacije gospodarske dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: NACE Rev. 2).
(2) Za ugotavljanje dodane vrednosti na zaposlenega po zaključku investicije se primerja dosežena dodana vrednost na zaposlenega za leto, ki sledi letu, ko je investicija zaključena in so novo ustvarjena delovna mesta zapolnjena, s povprečno dodano vrednostjo na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča.
8. člen 
(vpliv investicije na regijo) 
(1) Investicija ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo izvedena, iz ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika, če je pri vsakem posameznem merilu iz 10. člena te uredbe ocenjena z eno ali več točkami in če seštevek točk pri posameznem vidiku investicije pomeni najmanj 25 odstotkov vseh točk posameznega vidika investicije.
(2) Ekonomski vidik investicije se presoja glede na:
– vrednost investicije,
– položaj in uveljavljenost investitorja na trgu,
– prenos tehnologije, znanja in izkušenj,
– dolgoročno vpetost investicije v regijo,
– stopnjo tehnološke zahtevnosti investicije in
– dodano vrednost na zaposlenega.
(3) Okoljski vidik investicije se presoja glede na:
– vpliv investicije na okolje in
– prispevek investicije k prehodu Republike Slovenije v krožno gospodarstvo na podlagi naravnih virov, ki povzročajo nižje emisije toplogrednih plinov in omogočajo proizvodnjo z nižjim ogljičnim odtisom.
(4) Prostorski vidik investicije se presoja glede na:
– umeščenost na razvrednoteno območje ali obstoječo obrtno-poslovno cono z razpoložljivimi kapacitetami,
– vpetost investicije v prostor in
– pozitiven vpliv na prostorski razvoj samoupravne lokalne skupnosti.
(5) Socialni vidik investicije se presoja glede na:
– število novo ustvarjenih delovnih mest,
– število visokokvalificiranih novo ustvarjenih delovnih mest in
– učinke investicije na skladni regionalni razvoj.
9. člen 
(izvedljivost in upravičenost investicije) 
(1) Ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije se ugotavlja na podlagi investicijskega programa, ki ga potrdi investitor.
(2) Investicijski program mora biti izdelan strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov. Investitor preverja strokovno usposobljenost izdelovalcev investicijskega programa na podlagi predloženih dokazil in drugih dokumentov, s katerimi izdelovalci dokazujejo usposobljenost za ocenjevanje in vrednotenje investicij.
III. OVREDNOTENJE MERIL ZA DODELITEV SPODBUD 
10. člen 
(vrednost meril) 
(1) Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude se merila za dodelitev spodbud ovrednotijo na naslednji način:
Merilo
Najvišje možno število točk
1.
Število novoustvarjenih delovnih mest 
10
2.
Število visokokvalificiranih novoustvarjenih delovnih mest
10
3.
Vrednost investicije
10
4.
Položaj in uveljavljenost investitorja na trgu
4
5.
Prenos tehnologije, znanja in izkušenj 
8
6.
Dolgoročna vpetost investicije v regijo
6
7.
Stopnja tehnološke zahtevnosti investicije
8
8.
Dodana vrednost na zaposlenega
10
9.
Družbena odgovornost 
4
10.
Vpliv investicije na okolje
6
11.
Prispevek investicije k prehodu v krožno gospodarstvo na podlagi naravnih virov, ki povzročajo nižje emisije toplogrednih plinov in omogočajo proizvodnjo z nižjim ogljičnim odtisom
6
12.
Umeščenost na razvrednoteno območje z ustrezno namensko rabo ali v obstoječo obrtno-poslovno cono
6
13.
Učinki investicije na skladni regionalni razvoj
6
14.
Vpetost investicije v prostor
3
15.
Pozitiven vpliv na prostorski razvoj samoupravne lokalne skupnosti
3
SKUPAJ
100
(2) Merila za dodelitev spodbud so podrobneje ovrednotena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Na podlagi meril iz prvega odstavka tega člena se višina spodbude določi kot vsota točk, ki pomeni odstotek od zneska najvišje možne spodbude, določene v 11. členu te uredbe.
(4) Če je investicija ocenjena z manj kot 60 točkami, se vloga zavrne.
11. člen 
(višina spodbude) 
(1) Najvišja višina spodbude za investicije, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti spodbude, določene z Uredbo o karti regionalne pomoči za obdobje 2014−2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem besedilu: Uredba o karti regionalne pomoči).
(2) Dodeljena spodbuda na območju a Uredbe o karti regionalne pomoči, to je vzhodna Slovenija, lahko znaša največ 25 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov.
(3) Dodeljena spodbuda na območju c Uredbe o karti regionalne pomoči, to je zahodna Slovenija, lahko znaša največ 10 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov.
(4) Pri srednje velikih gospodarskih družbah se intenzivnost spodbude, določene v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, lahko poveča za 10 odstotnih točk, pri malih gospodarskih družbah pa za 20 odstotnih točk.
(5) Če vrednost upravičenih stroškov investicije presega 50.000.000 eurov, se najvišja višina spodbude določi tako, da se izračuna prilagojeni znesek spodbude, kot sledi:
– za del do 50.000.000 eurov vrednosti upravičenih stroškov se upošteva intenzivnost, določena v drugem ali tretjem odstavku tega člena,
– za del od 50.000.000 eurov do 100.000.000 eurov upravičenih stroškov se upošteva 50 odstotkov intenzivnosti, določene v drugem ali tretjem odstavku tega člena,
– za del nad 100.000.000 eurov vrednosti upravičenih stroškov se upravičeni stroški investicije ne upoštevajo.
(6) Investicije iz prejšnjega odstavka tega člena niso upravičene do povečane intenzivnosti spodbude za male in srednje velike gospodarske družbe iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Če višina spodbude presega najvišjo dovoljeno državno pomoč iz petega odstavka tega člena in upravičeni stroški investicije presegajo 100.000.000 eurov, je potrebna predhodna individualna priglasitev spodbude pri Evropski komisiji.
(8) Vsaka investicija, ki jo je začela ista gospodarska družba (na ravni skupine) v treh letih od datuma začetka izvajanja investicije pri drugi investiciji, ki prejema državno pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot, je del enotne investicije.
(9) Investitor ali prejemnik spodbude morata iz lastnih virov ali z zunanjim financiranjem v obliki, ki ni povezana z javnimi sredstvi, zagotoviti sredstva v višini najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov investicije.
(10) Pri dodelitvi spodbud, za katere veljajo pravila o državnih pomočeh, veljajo zgornje meje državne pomoči in pragovi za priglasitev, določeni v drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je državna pomoč dodeljena in ali je državna pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih državnih pomoči hkrati za dejavnost, investicijo ali gospodarsko družbo. Državna pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost državne pomoči ali znesek državne pomoči v skladu s to uredbo.
(11) Dodelitev spodbud se ne sme združevati s pomočjo de minimis za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
12. člen 
(prenehanje uporabe predpisa) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije (Uradni list RS, št. 62/14).
13. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00726-11/2018
Ljubljana, dne 5. julija 2018
EVA 2018-2130-0023
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik