Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2018 z dne 22. 6. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2018 z dne 22. 6. 2018

Kazalo

2183. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kulturni center Trebnje, stran 7084.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v navezavi s tretjim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14, 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 30. redni seji dne 6. 6. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kulturni center Trebnje 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se ob upoštevanju občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 60/13, 105/15, 52/16) in Sklepa župana Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 47/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Kulturni center Trebnje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.
2. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Načrtovane prostorske ureditve
III. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
IV. Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov
V. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
VII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje liste:
1
Izsek iz OPN Občine Trebnje – namenska raba prostora s prikazom območja OPPN
M 1:5.000
2
Izsek iz OPN Občine Trebnje – gospodarska javna infrastruktura s prikazom območja OPPN
M 1:5.000
3
Prikaz območja OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:1.000
4
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:5.000
5
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine
M 1:2.000
6
Prikaz območja OPPN s predvidenimi odstranitvami obstoječih objektov
M 1:2.000
7
Ureditvena situacija
M 1:1.000
8
Situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
M 1:1.000
9
Načrt parcelacije 
M 1:1.000
10
Značilni prerezi območja
M 1:500 
11
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred nesrečami
M 1:2.000
12
Tipski prečni profili cest
M 1:50
3. člen 
(obvezne priloge OPPN) 
(1) Obvezne priloge OPPN so:
1. Izsek iz veljavnega prostorskega plana
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje
(2) Obvezne priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebni mapi in se hranijo na sedežu Občine Trebnje.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti postavljene stavbe z zunanjo linijo fasade v celoti ali v večinskem delu.
(2) Območje za razvoj stavb je površina, na kateri je dopustno umestiti stavbe in pomožne objekte ter parkirne površine skladno z določili tega odloka.
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu objektu.
5. člen 
(opis prostorske ureditve) 
S tem OPPN se načrtuje ureditev nove kulturne četrti v Trebnjem, v okviru katere bodo zgrajeni nov kulturni center in objekti za povezane kulturne in druge centralne dejavnosti ter garažna hiša z obsežnimi parkirnimi površinami in otroški vrtec s pripadajočimi ureditvami. Načrtovane so tudi ureditev nove avtobusne postaje, gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta v okviru prenove domačije ter dograditev hotela. Prometno urejanje območja obsega izgradnjo nove cestne povezave vzdolž železniške proge, ki se bo priključevala na Baragov trg ter na dveh mestih na Gubčevo cesto in bo imela funkcijo povezovalne ceste za prometno razbremenitev jedra Trebnjega. Načrtovana je tudi gradnja vse potrebna gospodarske javne infrastrukture.
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN vključuje površine v središču Trebnjega, in sicer med pozidavo ob Gubčevi cesti, železniško progo, Baragovim trgom in Temeniško potjo.
(2) Območje OPPN meri približno 3,6 ha.
(3) V območje urejanja so vključena zemljišča in deli zemljišč s parc. št.: 183/2, 184, 185, 186/3, 193, 196/1, 196/2, 196/3, 196/4, 196/5, 196/6, 196/7, 201/1, 202/1, 204/1, 204/2, 206/1, 206/2, 206/3, 207, 208, 210, 211, 212/1, 212/2, 213, 214, 215, 216, 222/1, 225, 226/1, 226/2, 227, 228/4, 228/3, 230, 231/2, 231/3, 232, 233, 259, 360/5, 360/6, 360/7, 348/1, 359, 369/33, vse k.o.1422 – Trebnje.
(4) Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni posegi tudi zunaj območja urejanja tega OPPN.
(5) Zunaj meje OPPN potekajo navezave na cestno omrežje in omrežja gospodarske javne infrastrukture (padavinski kanal, elektroenergetski vod, TK vod in SVKT vod) po delih zemljišč s parc. št. 131, 150/6, 150/15, 151/6, 151/11, 202/1, 203/1, 209/1, 348/1 in 369/33 vse k. o. Trebnje.
(6) Dostopanje na ploščad na strehi garažne hiše in v zgornjo etažo kulturnega centra se omogoči prek zemljišča s parcelno številko 199, k. o. Trebnje.
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Z načrtovanimi ureditvami se sanira degradirano urbano območje v središču Trebnjega, tako da se zgradijo objekti in ureditve za umestitev družbenih in storitvenih dejavnosti ter ureditve za mirujoči promet, ki bodo služile prebivalcem mesta in širšega območja. Uredijo se tudi nove prometne povezave; glavni vstopi na območje so s Kolodvorske in Gubčeve ulice ter Baragovega trga. Pohodna ploščad – streha garažne hiše se uredi kot javna odprta površina, dostopna z Gubčeve ceste.
(2) Novi objekti in ureditve se navežejo na obstoječe prometno omrežje in na omrežja gospodarske javne infrastrukture.
8. člen 
(vrste dopustnih del in gradenj) 
(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno-inženirska dela.
(2) Dopustne so tudi rekonstrukcije objektov, z izjemo tistih, ki so s tem odlokom predvideni za rušenje, na katerih je dopustno samo vzdrževanje objektov.
9. člen 
(koncept urejanja prostora) 
(1) Na obravnavanem območju se načrtujejo nova namembnost in nove prometne povezave v središču Trebnjega. Z načrtovanimi ureditvami bo sanirano degradirano območje v neposredni bližini upravnega središča mesta Trebnje in omogočena nadgradnja ponudbe kulturnih, izobraževalnih ter drugih centralnih dejavnosti v mestu. Načrtovane so nove cestne povezave, ki bodo razbremenile mestno središče, predvidena pa je tudi nova garažna hiša z javnimi odprtimi površinami za pešce na zgornjem platoju. S predlaganimi objekti in ureditvami za kulturni center in spremljajoče dejavnosti, izgradnjo otroškega vrtca bo oblikovana nova podoba južnega obrobja mesta, s posegi ob Gubčevi cesti pa bodo zagotovljene tudi kakovostne preureditve najožjega dela mesta.
(2) Območje urejanja je členjeno na pet ureditvenih enot:
– v enoti E-1 se zgradijo cesta C1 s površinami za pešce in kolesarje ter druge odprte površine,
– v enoti E-2 se zgradijo Kulturni center in drugi objekti s kulturnimi vsebinami, avtobusna postaja in garažna hiša s pohodno streho,
– v enoti E-3 se zgradi otroški vrtec s pripadajočimi ureditvami,
– v enoti E-4 se domačija Gubčeva cesta 2 preuredi,
– v enoti E-5 se dogradi hotelski objekt in zgradi cesta C4 kot povezava med Gubčevo cesto in cesto C1.
10. člen 
(enota E-1 – območje prometne infrastrukture) 
(1) Enota E1 je razdeljena na podenoti E-1a in E-1b.
(2) V podenoti E-1a je načrtovana ureditev cest, kolesarskih stez in površin za pešce Vzdolž železniške proge na odseku med Temeniško potjo in Baragovim trgom se zgradi cesta C1 kot povezovalna cesta. Namesto obstoječe Kolodvorske ulice se zgradi cesta C2, Temeniška pot (cesta C3) pa se preuredi.
(3) Cesta C1 se naveže na cesto ob obstoječem nadvozu prek železniške proge. Njen niveletni potek upošteva možnost rekonstrukcije nadvoza nad železniško progo ob upoštevanju zahtev pristojnega nosilca urejanja prostora, da se zagotovi svetla višina spodnjega roba nadvoza minimalno 6.20 m nad zgornjim robom tirnice.
(4) Zahodno od železniške postaje se površine vzdolž ceste C1 (severno od ceste) urejajo kot javno dostopne odprte površine za potrebe zaposlenih in potnikov (parkirne površine) ter površine za pešce oziroma parkovne ureditve, vse z ustrezno urbano opremo.
(5) Na območju južno od ceste C1 je v skladu z dogovorom dopustna gradnja parkirnih površin, zelenih in drugih odprtih površin ter drugih ureditev, potrebnih za gradnjo in obratovanje železniške infrastrukture.
(6) V podenoti E1-b se uredijo površine za pešce v obliki kaskadno urejenih tlakovanih površin, členjenih z zelenimi površinami oziroma posamičnimi drevesi. Do izgradnje ceste C2 se na tem območju ohranja in vzdržuje obstoječa cesta.
11. člen 
(enota E-2 – območje Kulturnega centra Trebnje) 
(1) Območje enote je namenjeno izgradnji kulturnega centra in stavb za različne kulturne dejavnosti, kot so npr. knjižnica, glasbena šola, društveni prostori, muzej in sorodne vsebine ter izgradnji garažne hiše in avtobusne postaje.
(2) Enota E-2 se deli na podenote, v katerih je dopustna graditev objektov:
Enota
Podenota
Opis ureditev
Etažnost
Kota pritličja 
(m. n. v.)
Največja višina stavb 
(m. n. v.)
E-2
E-2a
Avtobusna postaja
P
271,00
278,00
E-2b
Kulturni center
P+3
271,00
286,00
E-2c
Objekti s kulturnimi vsebinami
P+2
271,00
283,00
E-2d
Garažna hiša s pohodno streho
P+1
271,00
277,10
(3) V kulturnem centru se uredi večnamenska kulturna dvorana z vsemi spremljajočimi prostori, vključno z gostinskim lokalom. Zaradi višinskih razlik terena sta predvidena dva vstopa v stavbo z ureditvijo dveh enakovrednih preddverij, postavljenih na oba javna zunanja parterja: prvo preddverje je na nivoju Gubčeve ceste, drugo, ki bo neposredno povezano tudi z garažno hišo, pa bo na nivoju predvidene ceste C1. Uvozi v garažno hišo se uredijo s ceste C1. Na ta način je omogočena povezava dveh sicer ločenih delov mestnega prostora skozi stavbo kulturnega centra. Tudi preostali načrtovani objekti se na južni strani navezujejo na predvideno cesto C1, poleg tega pa je za potrebe pešcev in dostave predvidena tudi ureditev dostopov z Gubčeve ceste do javne ploščadi nad garažno hišo in zgornjih etaž objektov.
(4) Stavba kulturnega centra je zasnovana kot enostaven stavbni volumen izčiščenih oblik, ki skupaj s preostalimi načrtovanimi objekti v sosednji enoti E-2c soustvarja oblikovno razgibano, vendar skladno celoto z izmenjavo svetlih fasad in vmesnih praznih volumnov.
(5) Fasade objektov so po barvi, materialih in odprtinah na fasadi medsebojno usklajene, tako da tvorijo oblikovno skladen fasadni niz vzdolž ceste C1.
(6) Stavbe se gradijo na območju za razvoj stavb, pri čemer se upošteva gradbena linija vzdolž ceste C1. V pritličnem delu objektov je dopusten odmik objektov od gradbene linije v notranjost parcele.
(7) Strehe so ravne oziroma z naklonom do 6°, lahko so členjene. Kritina ne sme biti svetleča, izvede se v sivih in peščenih barvnih tonih ali kot ozelenjene strehe.
(8) Dopustna je izvedba kletnih etaž.
(9) Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni ali naprave, kot so dimniki, izpuhi, antene, strelovodi in strojnice dvigal ter logotipi in podobno.
(10) Dopustna so odstopanja ±0,5 m od kote pritličij vseh objektov, ki je navedena v preglednici, ob pogoju, da je kota pritličja vseh objektov v nizu ob cesti C1 enaka.
(11) Dopustna so odstopanja ±1,0 m od največjih višin stavb v podenotah E-2a, E-2b in E-2c, navedenih v preglednici, ob pogoju, da so višine vseh stavb v nizu v enoti E-2c enake. Dopustno je odstopanje največje višine garažne hiše s pohodno streho ±0,5 m.
(12) Dopustna je postavitev grajene in druge urbane opreme ter začasnih in drugih enostavnih objektov.
(13) Zagotovi se dovoz na ploščad nad podzemno garažo prek zemljišča s parc. številko 199, k. o. Trebnje.
(14) Na območju avtobusne postaje se lahko uredi ekološki otok, ki se zakrije z arhitekturnimi elementi in elementi urbane opreme in po potrebi z zasaditvami, tako da ne bo oviral delovanja avtobusne postaje in ne bo moteč v pogledih na ureditve in objekte vzdolž ceste C1.
(15) V primeru izvedbe avtobusne postaje na drugi lokaciji je na površini načrtovane avtobusne postaje dopustna gradnja garaže ali druge stavbe za dejavnosti, dopustne v tej enoti, dopustna je tudi ureditev parkirišč. Oblikovanje stavbe se uskladi z arhitekturo kulturnega centra.
(16) Vzdolž severnega roba enote E-2 se z zasaditvami oblikuje zelena bariera med sosednjimi programi. Uporabijo se predvsem visokorasli listavci in grmovnice, eksotične vrste niso dopustne.
12. člen 
(enota E-3 – otroški vrtec s pripadajočimi ureditvami) 
(1) Zgradi se otroški vrtec s servisnimi prostori, otroškim igriščem in parkirišči.
(2) Stavba je zasnovana kot enostaven stavbni volumen. Zgradi se na območju za razvoj stavb in upošteva gradbeno linijo vzdolž ceste C1. V pritličnem delu objektov je dopusten odmik objektov od gradbene linije v notranjost parcele. Objekt se postavi in oblikuje tako, da nadaljuje stavbni niz z objekti v sosednji enoti E-2.
(3) Etažnost objekta znaša največ P+1, dopustna je izvedba kletnih etaž. Kota pritličja znaša 271,00 m. n. v.. Največja višina objekta znaša 280,00 m. n. v.. Največjo dovoljeno višino stavbe lahko presegajo le manjši volumni ali naprave, kot so dimniki, izpuhi, antene, strelovodi in strojnica dvigala in podobno.
(4) Fasada objekta se po barvi, materialih in odprtinah na fasadi smiselno uskladi z objekti v sosednji enoti E-2, tako da se oblikuje skladen fasadni niz vzdolž ceste C1.
(5) Streha je ravna oziroma z naklonom do 6°, lahko je členjena. Kritina ne sme biti svetleča, izvede se v sivih in peščenih barvnih tonih ali kot ozelenjena streha.
(6) Dopustna so odstopanja ±0,5 m od kote pritličja, ob pogoju, da je kota pritličja vseh objektov v nizu ob cesti C1 enaka.
(7) Na severnem in vzhodnem delu območja se z zasaditvami oblikuje zelena bariera med sosednjimi programi. Uporabijo se predvsem visokorasli listavci in grmovnice, eksotične vrste niso dopustne.
13. člen 
(Enota E-4 – domačija Gubčeva cesta 2) 
(1) Na mestu obstoječe stavbe ob Gubčevi ulici se zgradi nov poslovno-stanovanjski objekt podobnih gabaritov, kot jih ima obstoječi s pripadajočimi pomožnimi objekti in ureditvami. Oblikovanje fasade objekta mora biti po barvi, materialih in odprtinah smiselno povzeto po obstoječem objektu. Streha je dvokapna, z naklonom 35°–45°. Nad sredinskim atrijem je dovoljena ravna streha, a mora biti krajši od stranskih krakov stavbe, tako da so na vseh fasadah izražene dvokapne strehe. Etažnost objekta znaša K+P+IP. Kota pritličja je enaka obstoječi in znaša 277,30 m. n. v.. Največja višina objekta znaša 287,00 m. n. v..
(2) Južno od osnovnega objekta se obstoječi gospodarski objekt prenovi ali poruši in nadomesti z novim poslovno-stanovanjskim, poslovnim ali stanovanjskim objektom, pri čemer se vzdolž dostopne ceste in načrtovane ceste C2 upoštevajo gabariti, oblikovanje fasade in strehe ter gradbena linija obstoječega gospodarskega objekta. Na južnem in vzhodnem delu zemljišča so tlorisni gabariti objekta lahko večji od obstoječih. Oblikovanje fasade objekta mora biti po barvi, materialih in odprtinah smiselno povzeto po obstoječem objektu in usklajeno z osnovnim objektom, tako da tvori skladno celoto. Kota pritličja znaša 274,50 m. n. v.. Etažnost objekta v primeru dvokapne strehe znaša največ K+P+2+IP, v primeru ravne strehe pa K+P+2. Največja višina objekta znaša v primeru dvokapne strehe 286,00 m. n. v. n. v primeru ravne strehe pa 283 m. n. v.. Streha je dvokapna, z naklonom 35°–45°.
(3) Pomožni objekt na vzhodnem delu zemljišča se lahko odstrani.
(4) Stavbe se gradijo na območju za razvoj stavb. Postavitev stavb mora na severni upoštevati obstoječo gradbeno linijo vzdolž Gubčeve ceste, na zahodni strani pa gradbeno linijo obstoječega objekta vzdolž ceste C2. Kletne etaže lahko presegajo tlorisni gabarit stavb. Deli kleti, katerih vidne stene mejijo na javni prostor, so z njega dostopne ali vidno izpostavljene, se namenijo poslovnim dejavnostim.
(5) Dopustna so odstopanja ±0,5 m od kote pritličja in ±0,5 m od največje višine objekta.
(6) Na zahodnem delu zemljišča se obstoječi kiosk odstrani. Za stanovalce oziroma uporabnike in obiskovalce se izvedejo parkirne površine z uvozom s ceste C2.
(7) Pri oblikovanju objekta se upoštevajo zahteve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
14. člen 
(enota E-5 – območje hotela in cesta C4) 
(1) Območje je namenjeno poslovni, turistični in gostinski ter trgovski in drugim storitvenim dejavnostim.
(2) Obstoječi hotelski objekt se lahko prenovi, pri čemer se ohranjajo obstoječi proporci, višina objekta, nakloni strehe in členjenost ter barva fasade. Dopustna je izvedba kletnih etaž, ki lahko presegajo tlorisni gabarit stavbe in segajo tudi pod cesto C4.
(3) Dopustna je gradnja novega objekta ali izvedba prizidka. Postavitev stavbe mora upoštevati gradbeno linijo vzdolž Golievega trga in načrtovane ceste C4. Dopustno je preseganje gradbene linije vzdolž načrtovane ceste C4, ob pogoju, da se zagotovi ustrezna preglednost. Višina novega oziroma prizidanega objekta je enaka višini obstoječega hotelskega objekta ali nižja. Največjo dovoljeno višino stavbe lahko presegajo le manjši volumni, kot so dimniki, izpuhi, antene, strelovodi in strojnica dvigala ter logotipi. Zagotovi se sodobno arhitekturno oblikovanje stavbe in zunanjih ureditev. Streha novega objekta je bodisi dvokapna skladna z naklonom glavnega hotelskega objekta bodisi ravna ali z naklonom nižjim od 6° in skrita za atiko. Fasada objekta se po barvi, materialih in odprtinah uskladi z osnovnim hotelskim objektom in s sosednjimi objekti, tako da vsi objekti tvorijo skladen ulični niz.
(4) Zgradi se nova cestna povezava C4 med predvideno cesto C1 in Golievim trgom.
15. člen 
(enostavni in nezahtevni objekti) 
(1) Na posameznih gradbenih parcelah je na območjih za razvoj stavb dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost, njihove dimenzije in oblikovanje pa morajo biti usklajeni z arhitekturnimi značilnostmi osnovnih objektov in zunanjih ureditev.
(2) Med območjem za razvoj stavb in robom bankine cest se lahko izvajajo utrjene dovozne poti, utrjeno dvorišče, ograje, podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti ter rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in zbiralnik za kapnico, ki pa morajo biti vkopani.
(3) Dopustna je postavitev grajene urbane opreme, grajene parkovne opreme, igral, vadbene opreme ter ureditev pešpoti in postavitev premične urbane opreme (klopi, igrala ipd.).
(4) Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dopustni, dovoljena je namestitev logotipov na fasadah objektov.
16. člen 
(zunanje ureditve) 
(1) Ob načrtovanih stavbah se uredijo zunanje površine, njihovo oblikovanje in materiali so usklajeni z arhitekturnim oblikovanjem objektov.
(2) Ploščad nad garažno hišo se ureja kot javna odprta površina, ki se opremi z urbano opremo in delno ozeleni.
(3) Terenski prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, izjemoma pa tudi z opornimi zidovi.
17. člen 
(rušitve/odstranitve objektov) 
Na območju načrtovanih posegov se porušijo naslednji objekti:
– na parcelah št. 202/1 in 206/3, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt,
– na parceli št. 206/1, k. o. Trebnje: štirje gospodarski objekti in povezani pomožni objekti,
– na parceli št. 204/1, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt,
– na parceli št. 204/2, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt,
– na parceli št. 196/1, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt,
– na parceli št. 196/4, k. o. Trebnje: štirje gospodarski objekti,
– na parceli št. 196/6, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt s pomožnim objektom,
– na parceli št. 196/7, k. o. Trebnje: en gospodarski objekt,
– na parceli št. 212/4, k. o. Trebnje: kiosk,
– na parceli št. 348/1, k. o. Trebnje: pomožni objekt (gostinski lokal),
– na parcelah št. 360/5 in 360/7, k. o. Trebnje: pomožni objekt,
– na parceli št. 210, k. o. Trebnje: en stanovanjski objekt in gospodarski objekti in
– na parceli št. 226/1, k. o. Trebnje: poslovno-stanovanjski objekt.
18. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
19. člen 
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi) 
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
20. člen 
(prometne ureditve) 
(1) Na območju OPPN je predvidena izgradnja oziroma preureditev cest:
– cesta C1 je načrtovana v dolžini 520 m; poteka po južni strani območja ob železniški progi med Baragovim trgom, železniško postajo in Temeniško potjo (JP927076);
– cesta C2 (Kolodvorska ulica), ki povezuje cesto C1 z Gubčevo cesto, je načrtovana v dolžini 85 m, in sicer kot preureditev oziroma prestavitev obstoječe Kolodvorske ulice;
– cesta C3 (Temeniška pot), ki poteka na vzhodni strani območja, se preuredi na celotni dolžini, ki znaša 90 m, tako da se uredijo navezave na obstoječe omrežje (že načrtovano krožno križišče na Gubčevi cesti – Stari trg);
– cesta C4 v dolžini 80 m kot povezava med cesto C1 in Gubčevo cesto pri pošti.
(2) Prečni profil ceste C1 na odseku 1 od priključka na Baragovem trgu do priključka ceste C2 znaša 12,50 m in ga sestavljajo:
– vozni pas
2 x 3,00 m 
6,00 m
– kolesarska steza
2 x 1,50 m
3,00 m
– pločnik
2 x 1,50 m
3,00 m
– bankina / berma
2 x 0,25 m
0,50 m
(3) Prečni profil ceste C1 na odseku 2 od priključka ceste C2 do priključka na Temeniško pot (JP927076) znaša (brez pločnika v okviru ploščadi) 12,00 m in ga sestavljajo:
– vozni pas
2 x 3,00 m 
6,00 m
– kolesarska steza
2 x 1,50 m
3,00 m
– bankina (južna stran)
1 x 1,00 m
1,00 m
(4) Prečni profil ceste C2 (Kolodvorska ulica) znaša 9,50 m in ga sestavljajo:
– vozni pas
2 x 3,00 m 
6,00 m
– pločnik
2 x 1,50 m
3,00 m
– bankina / berma
2 x 0,25 m
0,50 m
(5) Prečni profil ceste C3 (Temeniška pot) znaša 9,90 m in ga sestavljajo:
– vozni pas
2 x 3,00 m 
6,00 m
– pločnik
2 x 1,70 m
3,40 m
– bankina / berma
2 x 0,25 m
0,50 m
(6) Prečni profil ceste C4 znaša 8,0 m in ga sestavljajo:
– vozni pas
2 x 3,00 m 
6,00 m
– pločnik
1 x 1,50 m
1,50 m
– bankina / berma
2 x 0,25 m
0,50 m
21. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območju urejanja se izvede elektro-kabelska kanalizacija, v katero se prestavijo obstoječi nadzemni vodi. Kabelska kanalizacije se zaradi navezave na obstoječe omrežje deloma uredi tudi severno zunaj obravnavanega območja. Znotraj območja urejanja elektro-kabelska kanalizacija poteka praviloma v predvidenih pločnikih. Na vseh uvozih jo je treba dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normami in standardi.
(2) Uredi se elektro kabelska kanalizacija, ki se jo umesti v predvidene pločnike ob dostopnih cestah. Kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi Ø 160 mm, na odseku med obstoječo in predvideno TP se izvede PVC kanalizacija 8 x Ø 160 mm. Na lomih in razcepih tras se vgradijo jaški dimenzij Ø 140 x 200 cm prehodni in 200 x 200 x 200 cm križni. Pokrovi jaškov morajo biti dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 124. Na povoznih površinah naj bodo pokrovi z zaščitnimi vijaki za zaklep. V pritličnem delu objekta Kulturnega doma je v ločenem prostoru predvidena TP z dvema transformatorjema 2 x 1000 kVA, kabelske montažne izvedbe s 4 celičnim stikalnim SN blokom (Vo-Vo-Tr-Tr). Prvi transformator je predviden za napajanje porabnikov Kulturnega doma z garažo. Drugi transformatorski boks pa je predviden kot rezerva in je namenjen za napajanje objektov v sledečih fazah razvoja območja. Dostop do TP se uredi preko dostopa v garažni del objekta. Nova TP se vzanka v TP Center Trebnje s kablom 3 x NA2XS(F)2Y, 1 x 150/25 mm2, 20 kV. Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi cevi 2 x Ø 50 mm. Prostostoječe priključne merilne omarice (PMO), ki po potrebi omogočajo vgradnjo dveh ali večjega števila merilnih mest, se umestijo na stalno dostopno mesto ob dostopnih cestah.
(3) Na strehah stavb je dopustna izvedba fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije.
22. člen 
(cestna razsvetljava) 
Ob predvidenih pločnikih se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.
23. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju urejanja se uredi TK kabelska kanalizacija, ki poteka v predvidenih pločnikih. TK kabelska kanalizacija se zaključi na vzhodnem in zahodnem robu območja urejanja z navezavo na obstoječe TK omrežje.
(2) Obstoječe tangirane nadzemne in podzemne vode se prestavi v novo TK kabelsko kanalizacijo.
(3) V progovnem pasu se namesto obstoječih zračnih vodov, ki potekajo po območju namenjenem graditvi objektov kulturnega centra, izvedejo podzemni vodi omrežja SVTK. Izvedba podzemnih vodov se lahko izvaja fazno oziroma etapno, glede na načrtovano izgradnjo predvidenih objektov in ureditev kulturnega centra. Podzemni SVTK vodi se umestijo v predvideni pločnik ob cesti C1, ki poteka vzporedno z železniško progo.
24. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na območju urejanja se uredi javno vodovodno omrežje za oskrbo pitne in požarne vode. Predvideni vodovod se izvede kot zanka z navezavo na obstoječi vodovod v dveh točkah, in sicer v križišču Gubčeve ceste in Kolodvorske ulice ter križišču Gubčeve ceste in Temeniške poti. Trase načrtovanega vodovoda potekajo praviloma v predvidenih pločnikih.
(2) Minimalni notranji profil vodovodnih cevi za oskrbo požarne vode znaša 100 mm. V sklopu javnega vodovoda se predvidijo nadzemni hidranti.
(3) Za vsak objekt se načrtuje samostojni vodovodni priključek. Vodovodni priključki se izvedejo iz predvidenega vodovoda, namenjenega oskrbi obravnavanega območja. Merilno mesto se izvede v zunanjem vodomernem jašku na parceli objekta. Vodomerni jašek se locira na vedno dostopnem mestu in ne sme biti umeščen na parkirni ali vozni površini.
(4) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo smernice predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno in požarno vodo.
25. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Predvidena stavba kulturnega centra posega na trase obstoječega mešanega kanalizacijskega omrežja. Zato se na tem območju obstoječi mešani in razbremenilni (padavinski) kanal prestavita izven območja predvidenih stavb.
(2) Z namenom zadržanja najbolj onesnaženega kritičnega odtoka se na mešanem kanalu, predvidenem za prestavitev, lahko izvede cevni zadrževalni bazen odpadne vode. Prestavljeni razbremenilni (padavinski) kanal se lahko na obravnavanem odseku načrtuje kot cevni zadrževalni kanal z namenom zmanjšanja hipnega odtoka padavinskih voda.
(3) V sklopu ureditve posameznih objektov se uredi tudi odvajanje komunalnih in padavinskih vod. Komunalne odpadne vode se odvedejo v mešani kanal. Padavinske vode z območja objektov in padavinske vode s prometnih površin pa se odvedejo v razbremenilni (padavinski) kanal, ki se zaključi v odprtem jarku na nasprotni strani železniške proge. Padavinska voda z obravnavanega območja se tako odvede v vodotok Temenica.
(4) Padavinske vode iz prometnih površin se v padavinsko kanalizacijo odvedejo preko cestnih požiralnikov s peskolovi.
(5) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
26. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Trebnje.
(2) Ekološki otok za zbiranje ločenih odpadkov se uredi ob uvozu na območju enote E-2a. Na isti lokaciji se predvidi mesto za prevzem mešanih komunalnih odpadkov Kulturnega centra. Ekološki otok se zakrije z elementi urbane opreme ali zasaditvami.
27. člen 
(ogrevanje in priprava tople vode) 
Ogrevanje objektov in priprava tople vode se ureja individualno, možna je tudi priključitev na sistem daljinskega ogrevanja DOLB Trebnje. Kulturni center se na sistem daljinskega ogrevanja lahko priključi na toplovodu, ki se zaključi v neposredni bližini na severni strani predvidenega objekta.
IV. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV 
28. člen 
(ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju predvidenih ureditev ni območij ohranjanja narave.
(2) V območju urejanja so naslednje enote kulturne dediščine:
– 776 Trebnje – Arheološko območje Trebnje,
– 9683 Trebnje – Arheološko območje Praetorium Latobicorum,
– 11332 Trebnje – Domačija Gubčeva 2,
– 11334 Trebnje – Hiša Baragov trg 3.
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc.
(3) Za registrirano kulturno dediščino, navedeno v prvem odstavku tega člena, velja varstveni režim, določen v občinskem prostorskem načrtu.
(4) Poleg ostalih določil tega akta je zaradi varstva in ohranjanja kulturne dediščine treba upoštevati še naslednje ukrepe za varstvo dediščine:
– investitor posega mora zagotoviti predhodne arheološke raziskave na lokaciji »novogradnje ceste 1 (E-1a) na območju arheološkega najdišča, ki kažejo na človekove gradbene aktivnosti v času obstoja rimskega pretorija, in v primeru izjemnih najdb temu prilagoditi tudi samo izvedbo projekta,
– na zahodnem delu območja E-1a na površini ca. 6,5 m x 35 m je pred posegi v tla potrebno izvesti arheološka izkopavanja.
(5) Na preostalem območju znotraj arheoloških najdišč mora investitor že ob začetnih gradbenih delih zagotoviti stalen arheološki nadzor (dokumentiranje ob gradnji), ki lahko v primeru najdb preraste v zavarovalni izkop ogroženih ostalin.
(6) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem.
(7) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(8) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Obseg in faznost predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturnovarstvenih pogojev.
(9) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
29. člen 
(varstvo tal in voda) 
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
(3) Med gradnjo morajo biti tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Med gradnjo se v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
31. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.
(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
(3) Na območju OPPN so dovoljene le dejavnosti, ki s svojim delovanjem ne presegajo mejnih vrednosti za kazalce hrupa za območje II. kategorije varstva pred hrupom.
32. člen 
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) 
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
33. člen 
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) 
Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
34. člen 
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Območje OPPN leži zunaj poplavnih območij in visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso potrebni.
(4) Pred gradnjo je potrebno preveriti stabilnost tal zaradi temeljenja. Pri projektiranju objektov je treba predhodno pridobiti geomehansko in geotehnično poročilo o stabilnosti terena ter skladno s temi izhodišči predvideti morebiti potrebne zaščitne ukrepe pri gradnji objektov in ureditvi brežin.
(5) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za VII. stopnjo MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g).
(6) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
35. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Vse ureditve in objekti morajo upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Interne dostopne ceste omogočajo dostop z vozilom za intervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(3) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo preko obstoječega in novega hidrantnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega omrežja.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. V elaboratih se opredelijo dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na obravnavanem območju, možnost širjenja požara na sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
36. člen 
(etapnost izvedbe) 
Prostorske ureditve, ki jih določa ta odlok, je mogoče izvajati v različnih časovnih in prostorskih etapah, ki pomenijo funkcionalno zaključene celote in se lahko izvajajo ločeno ali sočasno:
– posamezne stavbe ali deli stavb, ki se priključijo na obstoječa ali novozgrajena omrežja cest in gospodarske javne infrastrukture,
– posamezni deli načrtovanih cest z ureditvijo obcestnega prostora,
– prestavitve, zaščita, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih posegov.
VII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
37. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Poleg dopustnih odstopanj, ki so navedena v tem odloku, so dopustna tudi druga odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju urbanističnih, arhitekturnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z urbanističnega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(2) Poleg navezav na cestno omrežje, prikazanih v grafičnih prilogah, je dopustna tudi izvedba dodatnih navezav okoliških zemljišč na cestno omrežje, če je zagotovljena prometna varnost in z njimi soglašajo upravljavci cest in povezane gospodarske javne infrastrukture.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
VIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 
38. člen 
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev) 
(1) Do začetka gradnje so na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dopustni:
– vzdrževanje legalno zgrajenih objektov iz 17. člena tega odloka,
– vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,
– izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na območju predvidenih stavb in drugih ureditev v enotah E-2 in E-3 je po odstranitvi obstoječih in pred gradnjo novih objektov dopustna ureditev začasnih parkirišč in večnamenske zelene površine z urbano opremo.
(3) Posegi, navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
39. člen 
(hramba OPPN) 
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Trebnje in na sedežu Upravne enote Trebnje. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
40. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-15/2018
Trebnje, dne 6. junija 2018
 
Župan 
Občine Trebnje 
Alojzij Kastelic l.r.