Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2018 z dne 12. 6. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2018 z dne 12. 6. 2018

Kazalo

2016. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Vaško jedro – Borovnica, stran 6291.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 8. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 28. redni seji dne 31. 5. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Vaško jedro – Borovnica 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
S tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja RS, in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 52/14 z dne 11. 7. 2014), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Vaško jedro – Borovnica – enota urejanja prostora BO 1/38 (v nadaljnjem besedilu: OPPN). OPPN je izdelalo podjetje POPULUS, Prostorski inženiring d.o.o., pod številko naloge 422/07/16.
2. člen 
(predmet OPPN) 
Predmet odloka je prenova starega vaškega jedra naselja Borovnica, ki je varovano kot območje kulturne dediščine – Naselbinska dediščina Borovnica – Vaško jedro EŠD 11477 in kot del EŠD 11819 Kulturna krajina Ljubljansko Barje. Obvezni sestavni del OPPN je tudi konservatorski načrt za prenovo s pogoji razvoja in omejitvami z vidika varstva kulturne dediščine.
3. člen 
(vrsta in namen prenove naselja) 
(1) OPPN za prenovo je prostorski akt, ki vsebuje določila in usmeritve za oblikovno in vsebinsko prenovo kulturno-zgodovinskih in urbanističnih vrednot starega vaškega jedra.
(2) Namen izdelave OPPN je celovita prenova in revitalizacija starega vaškega jedra naselja Borovnica, ki obsega:
– prenovo, rekonstrukcijo, nadomestno gradnjo stavb in novo gradnjo,
– določitev pogojev nadzidav in prizidav obstoječih stavb,
– določitev pogojev obnove fasad,
– določitev pogojev gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov (vrste objektov in oblikovni pogoji),
– prenovo in ureditev novih javnih površin (ulice, trgi, parki),
– vodnogospodarske ureditve,
– določitev in ureditev prometnih površin (ceste, parkirni prostori …),
– določitev pogojev oblikovanja urbane opreme,
– določitev pogojev lokacije, vrste in oblike objektov za oglaševanje,
– določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov.
4. člen 
(vsebina določb odloka) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
I. Uvodne določbe
II. Ureditveno območje OPPN
III. Splošna določila
IV. Merila in pogoji za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
VII. Zasnova projektnih rešitev in pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
IX. Etapnost izvedbe
X. Merila in pogoji za izvedbo parcelacije
XI. Vrsta in velikost dopustnih odstopanj od načrtovanih rešitev
XII. Obveznosti lastnikov, investitorjev in izvajalcev
XIII. Končne določbe
(3) Grafični del vsebuje:
1. Izsek iz grafičnega dela plana Občine Borovnica s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju;
 
 
M 1:5000
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem;
 
M 1:1000
3. Načrt zazidalne in ureditvene situacije;
M 1:1000
4. Značilni prerezi;
5. Prikaz zasnove prometne ureditve;
M 1:1000
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
 
 
M 1:1000
7. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji in ureditev potrebnih za varovanje okolja ter obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
 
 
M 1:1000
8. Načrt parcelacije – zasnova.
M 1:1000
(4) Priloge OPPN:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
2. Prikaz stanja prostora;
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
4. Konservatorski načrt za prenovo, ki je obvezni sestavni del OPPN;
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
6. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
7. Povzetek za javnost;
8. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN 
5. člen
(obseg OPPN) 
(1) V skladu z občinskim prostorskim načrtom Občine Borovnica (OPN Borovnica, Uradni list RS, št. 52/14) območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema celotno območje enote urejanja prostora z oznako BO 1/38.
(2) Območje OPPN obsega center naselja Borovnica oziroma območje ob Zalarjevi, Paplerjevi in Rimski cesti v velikosti 62.104 m2.
(3) OPPN obsega zemljišča s parcelno številko: 1, 4/1, 4/2, 6/1, 10/1, 10/2, 10/3, 10/4, 10/5, 10/6, 13, 15, 23/2-del, 30/2-del, 32/1-del, 32/2, 32/3, 34-del, 41/1, 41/2, 41/3-del, 41/4, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 42/5, 43/2-del, 43/3-del, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 48, 50/1-del, 53/1-del, 270/1, 270/2, 270/3, 271/1, 271/2, 273/1, 273/2, 274/1, 274/6, 277/2, 277/3, 277/4, 277/5, 277/6, 277/7, 277/8, 278/, 278/2, 278/3, 280/1, 280/3, 280/5, 280/7, 280/8, 280/9, 280/10, 282/2, 282/3, 282/4, 282/5, 282/6, 282/8, 282/9, 282/10, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3, 284/5, 284/6, 284/7, 284/8, 284/9, 284/10, 284/11, 289/1, 289/3, 289/4, 290/1, 290/4, 290/5, 290/6, 290/7, 292/1, 292/2, 292/3, 292/4, 292/5, 292/6, 294/2, 2042/1, 2046, 2048/1, 2048/2, 2048/3, 2048/4, 2048/5, 2048/6, 2048/7, 2048/8, 2048/9, 2104/2-del, 2105/1, 2105/2, 2105/3, 2106/7, 2106/8, 2106/9, 2106/10, 2106/12, 2106/14, 2106/15, 2106/24, 2106/26, 2106/27, 2106/28, 2109/1, 2109/2, 2109/3, 2109/4, 2109/5, 2110/1, 2110/2, 2110/3, 2112/1, 2112/2, 2115, 2117/1, 2117/2, 2118/3, 2118/4, 2118/5, 2120/5, 2120/11, 2164/2, 2164/6, 2165/4-del, 2166/2-del, 2166/3, 2167/1, 2167/3, 3276/3, 3280/2, 3280/12, 3280/13, 3280/14, 3280/15, 3283/3, 3283/6, 3356/6, vse k.o. Borovnica.
(4) V primeru, kjer meje območja OPPN ne ustrezajo dejanskemu stanju v naravi, se upoštevajo določila območja, ki prevladuje.
6. člen 
(vplivno območje OPPN) 
Celovita prenova območja naselbinske dediščine bo imela pomemben pozitiven vpliv na neposredno in širšo okolico naselja Borovnica. Neposredno območje vpliva je prikazano v kartografskem delu in je opredeljeno s prometnimi navezavami obravnavanega območja na zaledje.
7. člen 
(funkcija ureditvenega območja) 
(1) Ureditveno območje OPPN (v nadaljevanju: ureditveno območje) je staro vaško jedro (naselbinska kulturna dediščina) z zavarovanimi objekti kulturne dediščine. Podrobna (pretežna) namenska raba območja v enoti urejanja prostora je: CU – osrednja območja centralnih dejavnosti.
(2) Na območju OPPN se nahajajo stanovanjski in poslovno-stanovanjski objekti s poslovnimi dejavnostmi v pritličjih (trgovine, gostinstvo, storitve ipd.), kmetije, objekti družbenih dejavnosti (občina, cerkev, župnišče) ter javne površine (ceste, hodniki za pešce, vodotok).
8. člen 
(opis prostorske ureditve) 
(1) S tem odlokom načrtovana prostorska ureditev je prenova, ki izhaja iz analiz območja ter rezultatov delavnice in ankete Konservatorskega načrta za prenovo. OPPN in KNP opredeljujeta pogoje za odstranitev obstoječih objektov, gradnjo novih objektov, prenovo, rekonstrukcijo in nadomestno gradnjo objektov, prenovo in ureditev utrjenih in zelenih površin javno dostopnih površin, urejanje vodotoka Malence, pogoje za postavitev urbane opreme ter gradnjo in prenovo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
(2) Umestitev posameznih funkcij v prostor in oblikovanje pogojuje podrobnejšo členitev prostora na manjše zaključene celote, morfološke enote in te na evidenčne enote. Meje pretežno potekajo po parcelnih mejah posameznih sklopov ali pa se prilagajajo meji varovanega območja naselbinske dediščine kot je določena v OPN. Za vsako morfološko enoto so v sklopu OPPN podani pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje.
III. SPLOŠNA DOLOČILA 
9. člen
(pomen izrazov) 
V odloku so uporabljeni izrazi, ki imajo enak pomen kot izrazi v OPN Občine Borovnica in še dodatni.
– Nadomestna gradnja je novogradnja na isti lokaciji, v istih gabaritih, namembnosti skladne z določili OPN, z enakimi zmogljivostmi.
– Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in gradnja novega na isti lokaciji, v spremenjenem obsegu, arhitekturi, ali namembnosti ob upoštevanju lokacije prvotnega objekta.
– Sanacija je delna ali celovita prenova objekta zaradi slabega materialnega ali/in oblikovnega stanja.
– Prenova je sklop različnih dejavnosti z gospodarskega, socialnega in kulturnega področja, s pomočjo katerih se ob ustreznem prostorskem načrtovanju zagotovita ohranitev in oživljanje dediščine (ZVKD-1).
– Frčada je strešno okno izven nivoja strehe.
– Domačija je sklop stanovanjske rabe s kmetijskimi gospodinjstvi (enote 2, 4, 8, 10, 26, 33, 61, 63, 70).
– Pretežnost je ≥ 51 % nečesa.
– Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor s pridobljenimi soglasji nosilcev urejanja prostora in občine.
10. člen 
(regulacijski elementi) 
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane v grafičnem delu, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novi objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajena stavba ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Gradbena meja je določena za pritličje, lahko pa tudi za nadstropja. Gradbena meja ne sme biti presežena z nobenim delom objekta.
– gradbena meja kleti (GMK) je zunanja linija zaščitne konstrukcije gradbene jame stavbe v nivoju kleti, ki je novo grajena stavba v nivoju kleti ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo zaščitne konstrukcije gradbene jame ali pa je odmaknjena od nje v notranjost.
11. člen 
(dopustni posegi znotraj območja OPPN) 
(1) V celotnem območju urejanja so na vseh obstoječih objektih dovoljeni posegi, ki imajo za cilj prenovo in revitalizacijo urbanistične in stavbne dediščine.
(2) Splošni pogoji veljajo za celotno območje urejanja, razen če ni s posebnimi pogoji v tem odloku ali v Načrtu prenove (KNP) za posamezno enoto kulturne dediščine ali evidenčno enoto določeno drugače.
(3) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (čiščenje terena, raziskave in izkopavanja, prestavitve, priprava terena, skladno z vsebino za prijavo gradbišča)
– odstranitev (rušenje) naprav in objektov:
1. Odstranitev (rušenje) stavbne dediščine ni dopustno. O upravičenosti odstranitve oziroma rušitve odloči minister, pristojen za področje kulturne dediščine, v skladu z 31. členom ZVKDS-1.
2. Za odstranitev oziroma rušenje objektov v območju naselbinske dediščine, ki sami po sebi niso kulturna dediščina, izda kulturno-varstveno soglasje za rušitev ZVKDS, OE Ljubljana.
– gradnja novih objektov kot dopolnilna gradnja je dopustna pod naslednjimi pogoji:
1. kot nadomestitev zavarovanih objektov v primeru, da gradbeno-konstrukcijsko stanje objekta ne omogoča več prenove z običajnimi sredstvi
2. kot nadomestitev nevarovanih objektov v primeru, da stojijo na historičnih lokacijah v skladu s 3. členom odloka
3. kot novogradnje na lokacijah, ki izhajajo iz kontinuitete urbanistično-zgodovinskega razvoja (npr. gradnja enostavnih objektov, zgostitev primarne obulične pozidave idr.)
4. kot sanacija negativnih posegov v prostor. Določila glede sanacije obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ki so zapisana v Katalogu ocene stanja in usmeritev na območju KNP, so priporočilne narave in niso zavezujoča.
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah
– sprememba namembnosti
– rekonstrukcije obstoječih objektov
– postavitev urbane opreme, turističnih in informacijskih označb, usklajenih za celotno staro vaško jedro
– vodnogospodarske ureditve.
(4) V območju je skladno z določili OPN dopustna gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, oporni zid, vodnjak, priključek na objekte GJI in daljinskega ogrevanja, parkirišče, kolesarska pot, pešpot, informacijska tabla, spominsko obeležje, urbana oprema. Novogradnja objektov za rejo živali (GVŽ) ni dopustna, obstoječim tovrstnim objektom je dopustna sprememba namembnosti. Dopustna je postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični, gospodarski, kmetijski, trgovski ali gostinski ponudbi in prireditvam, vendar tako, da niso prizadete prvine urbane in stavbne dediščine, skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje s soglasjem občine. Ti objekti so lahko postavljeni za čas sezonske prodaje oziroma za čas prireditev, vendar največ za 6 mesecev.
12. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Po OPN-ju je območje z oznako BO1/38 namenjeno centralnim dejavnostim. Dopustna namembnost v območju centralnih dejavnosti je stanovanjska ter dejavnosti, kot so: gospodarske in kmetijske, ki že obstajajo, trgovske, gostinstvo in turizem (apartmaji in sobe), obrtne in poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti (izobraževanje, otroško varstvo, znanstveno-raziskovalno delo, zdravstvo, kultura, razvedrilo, verski obredi), večnamenske stavbe, nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne potrebe in druge dejavnosti, skladno z določili OPN.
(2) Območje OPPN-ja in KNP-ja je glede na dopustno namembnost in dopustne spremembe namembnosti razdeljeno na sledeča podobmočja (morfološke enote), kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na Načrtu zazidalne in ureditvene situacije:
– PODOBMOČJE 1: STANOVANJSKA RABA Z DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO (VKLJUČUJE DOMAČIJE)
Lokacija: Najobsežnejši del območja OPPN, ki obsega njegov severovzhodni del (Molkov trg 2, del Paplerjeva 1), vaško jedro na vzhodni strani Zalarjeve ulice (z delom ob Cerkovi in Švigljevi ulici), južni del območja, na južni strani Švigljeve ulice in Rimske ceste (z izjemo št. 30 in 32).
Dopustna namembnost: Stanovanjske stavbe z možnostjo spremembe v večstanovanjske ob pogoju, da je na parceli ali v primerni oddaljenosti možno urediti parkirišča s pogodbo o služnosti, s tem da se na stavbni parceli ohranja zelene površine. Gospodarske objekte je dopustno spremeniti v poslovne, trgovske, gostinske, turistično-nastanitvene in storitvene namene s ciljem oživljanja starega vaškega jedra in dolgoročnega ohranjanja materialne substance naselbinske dediščine.
– PODOBMOČJE 2: VEČNAMENSKA RABA
Lokacija: Osrednji del območja OPPN, med Zalarjevo in Paplerjevo ulico, na jugu omejeno z Rimsko cesto. Iz tega območja je izvzeta Paplerjeva ulica 26 z vrtom.
Dopustna namembnost: Osrednje območje se predvsem v pritličjih stavb nameni večnamenski rabi (poslovna, trgovska, gostinska, turistično-nastanitvena, storitvena) in v stanovanjske in večstanovanjske dele v nadstropjih, lahko pa imajo objekti izključno stanovanjsko ali večstanovanjsko rabo ob pogoju, da je na parceli ali v primerni oddaljenosti možno urediti parkirišča s pogodbo o služnosti, s tem da se na stavbni parceli ohranja zelene površine. Večnamenska raba je dovoljena tudi v nadstropjih.
– PODOBMOČJE 3: CENTRALNE DEJAVNOSTI
Lokacija: Vaško jedro na vzhodni strani Paplerjeve ulice (del št. 1), od križišča z Zalarjevo na severu do podaljška Paplerjeve z Rimsko cesto (št. 30 in 32) na jugu in Paplerjeva ulica 26 z vrtom, na zahodni strani. Iz centralnih dejavnosti je izvzeto območje verskih stavb.
Dopustna namembnost: Centralne dejavnosti družbene infrastrukture, kot so stavba javne uprave, knjižnica, muzej, stavba za kulturo in razvedrilo z večnamensko dvorano.
– PODOBMOČJE 4: VERSKE STAVBE
Lokacija: Strjen prostor na jugovzhodni strani Paplerjeve ulice, na jugu ga zamejuje Rimska cesta.
Dopustna namembnost: Ohranja se obstoječa namembnost s cerkvijo in stanovanjsko stavbo za posebne namene (župnišče) in pomožnimi objekti.
– PODOBMOČJE 5: JAVNO DOSTOPNE POVRŠINE (prikaz v grafičnem delu OPPN)
(3) Dopustne so spremembe namembnosti delov stanovanjskih objektov v spremljajoče dejavnosti. Prav tako je zaradi spremenjenih gospodarskih razmer dopustna sprememba namembnosti gospodarskih objektov za take dejavnosti, ki ohranjajo historične oblikovne značilnosti objektov in so nemoteče za okoliške prebivalce. Sprememba namembnosti nezahtevnih in enostavnih objektov v stanovanjsko ni dopustna.
(4) Namembnost večjih stanovanjskih stavb se lahko spremeni v večstanovanjski ob pogoju, da je na parceli možno urediti parkirišča (skladno z normativi) ali v primerni oddaljenosti (do 200 m) pridobiti pogodbo o dolgoročni (vsaj 20-letni) služnosti za namen parkiranja.
IV. MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
13. člen 
(merila in pogoji za vzdrževalna dela, prenovo in rekonstrukcijo za stavbe, varovane kot stavbna dediščina) 
(1) Pri vzdrževalnih delih in prenovi je priporočena, pri rekonstrukciji objektov pa obvezna statična presoja prvenstveno zaradi potresne ogroženosti obravnavanega območja (4. razred ogroženosti – možen potres intenzitete VIII EMS). Pri obravnavi objekta in pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja veljajo izjeme od gradbene zakonodaje, v kolikor gre za posege v dediščino skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(2) Varuje se zasnova stavbe z vertikalnimi in horizontalnimi komunikacijami. Dopustna je zamenjava notranjih dotrajanih z novejšimi konstrukcijami, če to ne vpliva na historične in oblikovne značilnosti objekta. Sprememba razporeditve notranjih prostorov praviloma ni dopustna.
(3) Pri prenovi fasad je obvezna ohranitev velikosti in razporeditve odprtin ter ohranitev, restavriranje in prezentacija originalne členitve fasade.
(4) Pri vzdrževalnih delih je potrebno na fasadah, kjer so še ohranjene plasti zgodovinskih ometov, uporabiti kompatibilno tehnologijo in poustvariti prvotno obdelavo ometov. Pri energetski sanaciji se upoštevajo Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine Ministrstva za infrastrukturo RS in Ministrstva za kulturo RS izdane novembra 2016.
(5) Naknadno zapiranje obstoječih odprtin praviloma ni dovoljeno. Obvezna je ohranitev originalnih portalov na mestu samem. Na uličnih in vizualno izpostavljenih fasadah ni dovoljena namestitev vidnih inštalacij, kot npr. zunanjih delov klimatskih naprav, inštalacijskih omaric in podobno.
(6) Pri prenovi fasad je obvezna raziskava beležev, narejena na osnovi sondiranja.
(7) Ohranja se originalno stavbno pohištvo (okna in vrata). Kjer originalno stavbno pohištvo ni ohranjeno ali je v preslabem stanju, se izdela repliko po vzoru ohranjenih na objektu ali, če to ni mogoče, po vzoru v okolici. Barvo stavbnega pohištva se določi na podlagi sondažnih raziskav opleskov in po predhodni potrditvi ZVKDS, OE Ljubljana. Ohranja se lega vzidanosti glede na ravnino fasade. Dopustna je vzidava senčil med obema kriloma in na notranji strani. Pri gospodarskih poslopjih se ohranjajo obstoječe odprtine z okni, vrati in mrežami. Zaradi delne prilagoditve namembnosti je dopustno opečne mreže zastekliti z notranje strani. Pri zgodovinskih vratih se ohranja pozicija, lega vzidanosti, velikost, delitve, zasteklitve ter material krila in okovja.
14. člen 
(merila in pogoji za vzdrževalna dela, prenovo in rekonstrukcijo za druge stavbe znotraj naselbinske dediščine, ki niso stavbna dediščina) 
(1) Skladno z dodatnim režimom varstva iz smernic Ministrstva za kulturo in določil OPN se ohranjajo naslednje vrednote: Podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina) in stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade itd.).
(2) Pri prenovi praviloma spremembe fasade niso dopustne, razen v primerih, kjer obstoječe fasade niso skladne z arhitekturno-zgodovinskimi značilnostmi območja in je potrebna sanacija. Praviloma se ohranja vse kvalitetne prvine fasade (okna, okenske okvirje, opečne mreže, prezračevalne line, vrata, portale, členitev v ometu in vence, ganke, poslikave in originalne napise, druge kvalitetne elemente fasade).
(3) Sanacija obstoječih objektov mora praviloma upoštevati in ohranjati naslednje arhitekturno-zgodovinske značilnosti fasad:
– Uporaba materialov in izbor barv mora upoštevati lokalne značilnosti. Vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dopustne. Barve beležev so v nežnih, toplih pastelnih odtenkih rumene, oker, oranžne, rjave/bež, rožnate, sive in bele. Na fasadah objekta so priporočeni le toni iste barve, najtemnejši spodaj (cokel – talni zidec, pritličje), najsvetlejši zgoraj (nadstropje, mansarda), če je vmes profiliran venec, sicer mora biti fasada v isti barvi.
– Fasade morajo biti oblikovane v razmerjih, za katere so značilne poudarjene vratne in okenske odprtine, ki so pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. Izjema so lahko značilne prezračevalne line in manjša okna. Pri gospodarskih objektih so praviloma dopustne oblike novih oken tudi kvadratnega in položnega formata, skladno z obstoječo okensko odprtino. Pri prenovi zidanih delov gospodarskih poslopij se obnavljajo ali ponovno vzpostavljajo značilne opečne mreže za prezračevanje, ki so lahko zastekljene z notranje strani.
– Kjer so ohranjene historične ali oblikovne značilnosti, je okna ali zunanja vrata potrebno ohraniti oziroma zamenjati z novimi tako, da se ohranjajo dimenzije, členitve in ostale oblikovne značilnosti prvotnega stavbnega pohištva. Novo stavbno pohištvo je dopustno v rjavih in sivih tonih, okna so izjemoma lahko tudi bela, skladno z barvno zasnovo fasade.
– Vhodna vrata so praviloma lesena, eventualno imitacija lesa, in kasetirana in/ali deskana, oblikovana po vzoru obstoječih kvalitetnih vhodnih vrat na območju. Kasetna polnila so lahko tudi steklena. Vhode lahko uokvirja kamnit portal ali okvir v ometu ali lesu. Gospodarski vhodi imajo lahko preprosta vrata iz desk (ne iz letev). Vrata morajo biti barvno usklajena s fasado, dopustni so rjavi in sivi toni v naravni barvi lesa in njegove patine.
– Dopustna garažna vrata so praviloma lesena, eventualno imitacija lesa, in kasetirana in/ali deskana (ne iz letev). Kasetna polnila so lahko tudi steklena. Vrata morajo biti barvno usklajena s fasado, dopustni so rjavi in sivi toni v naravni barvi lesa in njegove patine.
– V primeru nestanovanjske dejavnosti v pritličju stavbe je dopustno urediti odprtine za izložbe in vhode. Izložbena okna morajo biti praviloma enakih dimenzij na eni stavbi in v enakomernem rastru in naj bodo oblikovana skladno s celotno podobo fasade: okvirji v ometu ali kamnu, steklo je lahko rastrsko predeljeno na manjše dele.
– Dopustna zunanja senčila na objektih so praviloma rolete, žaluzije ali roloji s skritimi (podometnimi) škatlami v barvi okna, v barvi skladni s celotno podobo fasade. Dopustna so tudi simetrična dvokrilna lesena polkna v tonih lesa. Fiksna zunanja senčila praviloma niso dovoljena. Senčenje z Markizami/tendami in nadstreški ni dopustno.
– Fasade imajo lahko gank kot zunanja povezava ali kot pokrita terasa, z leseno ograjo s pokončnimi deskami, ki je na stiku dveh desk eventualno rezljana, tako da po dve deski skupaj tvorita preprost vzorec. Ograja je praviloma nebarvana in ima naravno sivo patino. Dovoljena je brezbarvna in naravna sivo-rjava zaščita lesa. Novi balkoni in nadstreški na ulični fasadi niso dopustni.
– Pri prenovi streh spremembe gabaritov strehe, višine slemena, naklona in oblike strešin praviloma niso dopustne, razen v primerih, kjer obstoječa streha ni v skladu s historično oblikovno podobo obravnavanega območja Borovnice in jo je potrebno sanirati skladno z določili za strehe v 6. točki 16. člena.
– Pri zamenjavi strešne kritine mora biti ta na celi strehi enotna. Dopustna vrsta kritine je praviloma maloformatna opečna (varianta bobrovec ali zareznik) in betonska kritina (varianta zareznik). Strešna kritina je opečno rdeča, izjemoma sive barve, glazirane kritine niso dovoljene. Strešni kleparski elementi in snegolovi morajo biti usklajeni z barvo kritine. Vse kleparske elemente strešin (npr. žlota) je potrebno v največji možni meri zakriti z ustrezno kritino.
– Napušči morajo biti z vidnimi lesenimi konstrukcijskimi elementi in oblogami ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni ravnini v višini konstrukcije strehe. Pri hišah v nizu se praviloma ohranjajo napušči v obliki kapnega venca v ometu. Pri samostoječih objektih so dopustni napušči do 0,6 m. Pri tipologiji domačij se praviloma ohranjajo večji napušči (značilni gospodarski in stanovanjski objekti vaškega tipa).
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in klasičnih frčad. Dopustna je oblika frčade na P+M objektih: večja zidana frčada z dvokapno streho v glavni osi vzdolžne fasade ali nad glavnim vhodom (oblika »hiške« kot npr. pri gostilni Godec). Maksimalna dopustna velikost odprtine je ¼ dolžine stranice objekta. Naklon in kritina frčade morata biti identični z naklonom in kritino strehe objekta. Na višjih objektih (P+1+M) frčade praviloma niso dopustne, so pa dopustna strešna okna.
– Dimniki morajo biti praviloma zidani ali obzidani in vključeni v stavbno maso. Na zunanji strani objekta prizidani dimniki praviloma niso dopustni.
– Lesene konstrukcije naj imajo vidno kladno gradnjo ali naj so obite z opažem. Dovoljena je brezbarvna in naravna sivo-rjava zaščita lesa.
(4) Energetska sanacija objektov mora biti izvedena skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi in strokovnimi smernicami. Zaključni sloj je praviloma omet. Utopitev kamnitih portalov v fasado zaradi izdelave toplotne izolacije ni dopustna – potrebno je prestaviti portal in vrata.
(5) Na uličnih in vizualno izpostavljenih fasadah ni dovoljena namestitev vidnih inštalacij kot npr. zunanjih delov klimatskih naprav, inštalacijskih omaric in podobno.
15. člen 
(merila in pogoji za vzdrževalna dela, prenovo in rekonstrukcijo za nezahtevne in enostavne objekte) 
Obstoječe nezahtevne in enostavne objekte je, v kolikor je poseg predmet gradbenega dovoljenja, praviloma treba sanirati tako, da bodo ustrezali predpisanim parametrom, ki veljajo za novogradnje. Objekti so lahko zidani in ometani ali leseni. Finalna obdelava lesa in ometa je predpisana enaka kot pri zahtevnih ali manj zahtevnih objektih. Streha je praviloma simetrična dvokapnica (izjema kozolci s podaljšano streho), sleme vzporedno z daljšo stranico. Naklon strehe od 35 do 45°. Kritina opečna ali betonska v sivi barvi, skladno z določili za zahtevne in manj zahtevne objekte.
16. člen 
(merila in pogoji za gradnjo novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov in nadomestitev na mestu odstranjenega objekta) 
(1) Gradnja novih objektov je dovoljena in obsega novogradnjo, nadomestitev objektov z novogradnjo, nadomestno gradnjo, nadzidave in dozidave. Novogradnja je dopustna na stavbnih parcelah, ki so bile pozidane tudi v preteklosti, kar je razvidno iz sheme razvoja Borovnice v poglavju analitičnega dela konservatorskega načrta za prenovo 2.3 Prikaz razvoja dediščine.
(2) Pri načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno upoštevati morfologijo/obliko naselja in ohranjati kvalitetne vzorce, kot so ulični nizi in tipologijo domačij. Ohranjajo se zelene površine. Obvezno je upoštevati faktor zazidanosti in faktor zelenih površin, ki je določen za pretežno namembnost objektov.
Namenska raba gradbene parcele
Faktor zazidanosti (maksimum)
Faktor zelenih površin (minimum)
Domačije (stanovanjska raba s kmetijskimi gospodinjstvi)
0,3
20 % odprtih površin
Čista stanovanjska raba
0,4
10 % odprtih površin
Večnamenska raba 1
0,6
Ohranjanje zelenih površin
Centralne dejavnosti družbene infrastrukture
0,6
Ni predpisano
Večnamenska raba z objekti v uličnem nizu 2
0,8
Ni predpisano
(3) Tipologija objektov v uličnem nizu: Glavni objekt stoji praviloma ob cesti prečno ali vzdolžno, tako da s sosednjimi objekti ob ulici tvori niz, ki oblikuje kakovosten javni prostor. Objekti se lahko nizajo s stopničastim zamikom, kot je to na primer na južni strani Rimske ceste. v kolikor gre za lesen objekt, mora biti umaknjen od glavne komunikacije po zgledu tipologije domačij (varianta lesene kladne hiše na preužitek oziroma leseno gospodarsko poslopje).
(4) Tipologija domačij: Stanovanjski objekt stoji praviloma ob cesti prečno ali vzdolžno. Gospodarski in pomožni objekti so umaknjeni v notranjost parcele stran od ceste, tako da smiselno tvorijo manjše prostorske enote/dvorišča. Ohranjajo se zelene površine.
(5) Za odmike se upošteva 58. člen OPN Borovnica.
(6) Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja in mora upoštevati naslednje parametre:
– Dopusten tlorisni gabarit je praviloma pravokoten v razmerju stranic od 1:√2 (=1,42) do 1:1,9. Dopusten je tudi lomljen tloris v obliki črke »L«, v kolikor je krajša stranica do 25 % daljša od siceršnje širine (dolge stranice) objekta. Druge oblike tlorisov niso dopustne. Stolpiči, večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki niso dovoljeni.
– Višinski gabarit se prilagaja okoliškim objektom in doseže največjo etažnost P+1+M. Kota pritličja je največ 0,3 m nad koto zunanje ureditve. Izjema so (vrhkletni) objekti, ki so vkopani v teren in imajo lahko visoko pritličje. Maksimalna višina kapi je 6,5 m od kote najnižjega nadstropja (pritličja ali delno v breg vkopane kleti).
– Nadzidave in dozidave so dovoljene izjemoma v okviru zgoraj predpisanih tlorisnih in vertikalnih gabaritov. Nadzidave in dozidave morajo z osnovnim objektom tvoriti enovito celoto, skladno z določili glede strehe in fasad. Pri stavbni dediščini nadzidave in dozidave praviloma niso dovoljene.
– Fasade morajo biti ometane, izjemoma so lahko lesene. Leseni oboji/opaži zidanih konstrukcij niso dopustni. Lesen oboj/opaž je dopusten preko lesene skeletne konstrukcije, kot je to značilno za gospodarska poslopja in nebivalno podstreho. Dovoljena je brezbarvna in naravna sivo-rjava zaščita lesa. Druge obloge zidanih konstrukcij (vidna opeka, keramične ploščice, okrasni kamen) niso dopustne. Na fasadah, ki so vidne z javno dostopnih površin, klimatskih, prezračevalnih in drugih naprav ni dopustno nameščati. Barvna paleta beležev je v nežnih, toplih pastelnih odtenkih rumene, oker, oranžne, rjave/bež, rožnate, sive in bele. Na fasadah objekta je možno uporabiti le tone iste barve. Vsiljive, signalne in izstopajoče barve fasad niso dopustne. Barvna paleta je podrobneje navedena v odstavku Ometi. Fasade morajo biti oblikovane simetrično. Parapetna višina oken v eni etaži in na eni fasadi mora biti enotna, prav tako velikost in oblika oken. Na fasadah, ki niso vidne z javno dostopnih površin, so lahko zaradi funkcionalnosti vgrajena okna različne velikosti (do dva različna tipa). Okna morajo biti pokončna. Kvadratna okna in okna ležečega formata pri stanovanjskih/glavnih objektih niso dopustna. Izjema so prezračevalne line in manjša okna na zatrepu, ki so lahko druge geometrijske oblike (npr. kvadratna ali okrogla).
– Gospodarska poslopja imajo lahko bolj zaprte fasade, manjše okenske odprtine funkcionalnih oblik z višjim parapetom in ležečim formatom oken in značilne opečne mreže za prezračevanje različnih oblik. Okna imajo lahko oblikovane okenske okvirje v ometu, okoli fasade lahko poteka profiliran venec v svetlejši barvi.
– Za stavbno pohištvo se morajo upoštevati določila 3. točke 14. člena tega odloka.
– V primeru nestanovanjske dejavnosti v stavbi se mora upoštevati določila 3. točke 14. člena.
– Za fasade se morajo upoštevati določila zapisna v 3. točki 14. člena tega odloka. Balkoni na fasadah praviloma niso dopustni. Zunanje povezave v nadstropju se mora zasnovati kot gank pod napuščem ali eventualno kot pokrito teraso. Primeri so prikazani v KNP. Nadstreški pritrjeni na objekt praviloma niso dopustni.
– Dopustne strehe so simetrične in dvokapne z enakim naklonom strešin. Streha se lahko na delu objekta v enakem naklonu podaljša proti tlom pri objektih s tlorisom v obliki črke »L«. Sleme poteka vzporedno z daljšo stranico in po sredini z možnim odstopanjem od osi simetrije do 2,5 % širine objekta. Pri gospodarskih poslopjih je sleme lahko izmaknjeno iz osi simetrije, zato da streha tvori širok napušč na dvoriščni strani. Dopustna je uporaba čopov. Uporaba čopov na frčadah ni dovoljena. Naklon streh je strm od 35 do 45°. Kritina mora biti na celi strehi enotna. Dopustna vrsta kritine je maloformatna opečna (varianti bobrovec ali zareznik) in betonska kritina (varianti zareznik ali špičak). Barva je naravno opečno rdeča ali siva betonska. Kritina mora biti brez sijaja ali z bledim sijajem (engobirana in ne glazirana). Pri izvedbi kleparskih detajlov je potrebno upoštevati veljavne standarde. Vse kleparske elemente kot npr. žlote je potrebno v največji možni meri prekriti s kritino. Napušči pri hišah v uličnem nizu morajo imeti kapni venec v skladu z obstoječimi značilnimi primeri. Pri samostoječih objektih so dovoljeni napušči do 0,6 m. Pri tipologiji novih gradenj v okviru domačij so napušči lahko večji za zaščito vhoda in ganka (značilni gospodarski in stanovanjski objekti vaškega tipa).
– Nameščanje sončnih celic in drugih inštalacij izven ravnine strehe praviloma ni dopustno. Dimniki morajo biti zidani ali obzidani in praviloma vključeni v stavbno maso. Frčade in strešna okna so dopustni pod pogoji navedenimi v členu 14.
– Za načrtovan novi družbeni center so dopustna odstopanja od zgoraj navedenih določil glede razmerij stranic, oblikovanja fasad in strehe v okviru sodobne interpretacije za območje značilnih arhitekturnih prvin. Odstopanja od določil tega člena so dopustna v skladu z določili 40. člena.
17. člen 
(merila in pogoji za novo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Dopustna je novogradnja enostavnih in nezahtevnih, skladno z določili OPN, priloga 1 za območje CU: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih in energetskih objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora.
(2) Pomožni objekti morajo biti praviloma umaknjeni stran od glavnih komunikacij in ne smejo zakrivati glavnih objektov proti ulici. Objekti so lahko zidani in ometani ali leseni, skladno z določili za zahtevne in manj zahtevne objekte. Streha naj bo simetrična dvokapnica, sleme vzporedno z daljšo stranico, skladno z določili za zahtevne in manj zahtevne objekte. Naklon strehe od 35 do 45°. Kritina opečna ali betonska v sivi barvi, skladno z določili za zahtevne in manj zahtevne objekte. Objekti majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti postavljeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi. Lahko se zgradi največ po en objekt iste vrste. Na zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, ki se jih združuje v ustreznem enotnem objektu. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča tudi bliže.
(3) Nove ograje so lahko le na parapetnem zidcu z betonskimi, lesenimi ali kovinskimi stebri namontirane kovinske mreže. Ograje ne smejo presegati višine 1,5 m.
18. člen 
(označevanje dejavnosti) 
Za označevanje dejavnosti veljajo do priprave elaborata za ureditev celostne podobe naselja, naslednja določila: Izveski na fasadi niso dovoljeni. Svetlobne table niso dopustne. Dopustna je označitev dejavnosti z napisom v ometu (črkoslikarska tehnika) ali ustrezno napisno tablo na objektih v uličnem nizu, in sicer na delu fasade do medetažnega venca oziroma pričetka prvega nadstropja, nad ali ob vhodu v prostore z dejavnostjo. Domačije imajo lahko lesene table za označevanje svoje dejavnosti. Celostno podobo za označbe dejavnosti (gradivo, oblika, velikost, barva) se za celotno območje urejanja določi v posebnem elaboratu, kjer se predvidi ustrezno rešitev tudi za objekte z dejavnostjo, ki ne stojijo ob ulici. Primeri so prikazani v KNP.
19. člen 
(merila in pogoji za odprte površine) 
(1) V starem vaškem jedru Borovnice razen cestnih površin ni javnih površin. Javnosti dostopna površina je vrt ob hiši Marje Boršnik. Za potrebe delovanja javnih ustanov ter splošne oživitve starega jedra Borovnice je dopustna preureditev zunanjih odprtih površin za javno rabo, skladno s postopkom opredelitve javnega dobra. Na parceli sedanjega objekta društva upokojencev je dopustno urediti manjši park s postavitvijo klopi, informacijske table in intenzivno hortikulturno ureditvijo zelene površine. Vse nove ureditve javno dostopnih površin morajo biti načrtovane celostno.
(2) Zaradi prostorske omejenosti javnih odprtih površin na cestni prostor je potrebno te prenoviti tako, da bo poudarek na amorfni obliki ulice od fasade objektov ob njej do fasade na drugi strani ceste. Te površine se ureja s soglasjem lastnikov. Izvedba lahko poteka tako delno po fazah ali celovito. Tlakovanje se izvede v tlaku ali v kombinaciji tlaka in asfalta na način, da je površina nedrsna, da označuje omejitev za vožnjo z motornimi vozili in da je sestavni del tlakovanja tudi oblikovanje mulde za odvajanje meteorne vode. Oblikovanje prometnih pasov je prikazano v prometni situaciji.
(3) Urbana oprema: Ker za Borovnico kot staro vaško naselje iz preteklosti urbana oprema (klopi, informacijske table, stebrički) ni značilna, splošne smernice podajajo usmeritve le za opremljanje novih javnih površin, predvidenih s KNP in OPPN. Elementi urbane opreme, kot so klopi, ograje, stebrički, koški za smeti in podobno morajo biti poenoteni v okviru celotnega območja stavbne dediščine. Za postavitve urbane opreme na javne površine je potrebno izdelati celovito zasnovo, ki zajema celotno območje dediščine. Obstoječe ulične svetilke vzdolž Paplerjeve so ustrezne, eventualno namesto črne barve uporabiti antracitno barvo (temno sivo). Ta tip svetilke se lahko uporabi tudi v celotnem območju starega jedra, saj se s tem označuje specifičnost območja. Za peš površine je ustrezna oblika svetilke na pešpoti in na pokopališču, le da so lahko antracitne barve.
(4) Na prostih površinah ob stavbah se uredijo površine za parkiranje in manipulacijo ter zelene in tlakovane površine.
(5) Ograje: Na ulični strani funkcionalnih enot je dopustna postavitev za območje značilnih ograj. Te so na betonskem ali kamnitem parapetnem zidcu max. višine 30 cm med betonskimi, lesenimi ali kovinskimi nosilci vstavljene kovinske mreže. V primeru gradnje v naklonu, je dopustna postavitev betonskih ali kovinskih nosilcev na oporni zid brez parapeta. Celotna višina ograje ne sme preseči 150 cm. Ograjevanje znotraj tipoloških enot (območje samostojno stoječih objektov, območje objektov mešane rabe, območje objektov centralnih namembnosti) praviloma ni dopustno. Med tipološkimi enotami je dopustno ograjevanje z betonskimi, kovinskimi ali lesenimi nosilci in polnilom iz kovinske mreže brez parapetnega zidu. Take ograje se lahko postavlja tudi okoli zelenjavnih vrtov, dopustni pa so tudi leseni plotovi do višine 1,5 m ali nizki kot na primer v okviru domačije na Rimski 34. Vhodi in dovozi na parcelo se ograjujejo z elementi vrat skladnimi z ograjo, torej kovinsko mrežasto polnilo v kovinskih okvirjih. Višina ne sme preseči 150 cm. Barva ograje je dopustna le v odtenkih kovinsko sive barve. Na ograjo je pri objektih, ki so oddaljeni od ulične linije, dopustna montaža poštnih nabiralnikov v enaki barvi kot je barva ograje. Dopustna je prestavitev obstoječe ograje.
(6) Višinske razlike na naravnem bregu se premostijo z ozelenjenimi brežinami, če to ni mogoče, je za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema dopustna izvedba opornih zidov. Višina vidnega dela novega opornega zidu praviloma ne sme presegati 1,5 m. Na oporni zid se lahko postavi ograja. Ureditev območja javnih površin mora omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem, v skladu s predpisi.
(7) Informacijske table: Prosto-stoječe informacijske table so dovoljene le na javnih prostorih in praviloma samo za predstavitev zgodovine naselja in drugih javnih podatkov o Občini. Ne smejo vplivati na prometno varnost – preglednostni trikotnik pri prometnih priključkih oziroma križiščih. Obliko le-teh določi ZVKDS. Lahko so osvetljene. Svetlobne informacijske table niso dovoljene.
(8) Zabojniki za smeti: Zabojniki za smeti morajo biti praviloma postavljeni na tako mesto, da niso vidni iz ulične strani.
(9) Gostinski vrtovi: Za senčenje gostinskih vrtov so sprejemljiva prostostoječa zložljiva senčila, v svetlih umirjenih barvah in poenotena. Stoli in mize ter ostala oprema mora biti praviloma mobilna, nevtralno oblikovana, iz lesa ali kovine v mat tonih.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
20. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Ohranja se kulturno dediščino znotraj celotnega območja kulturne krajine Ljubljansko Barje, vključno s kulturno dediščino znotraj naselja Borovnica.
(2) Na območju OPPN se skladno z aktom o zavarovanju (OPN) nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
EŠD 
Ime 
Tip
Kategorija
Opombe_varstvo
1649 
Borovnica – Cerkev sv. Marjete 
3
2
stavbna dediščina
11758 
Borovnica – Domačija Paplerjeva 1 
2
2
stavbna dediščina
13032 
Borovnica – Domačija Rimska 34 
2
2
stavbna dediščina
13034 
Borovnica – Hiša Paplerjeva 23 
2
2
stavbna dediščina
13037 
Borovnica – Hiša Paplerjeva 26 
2
2
stavbna dediščina
13035 
Borovnica – Hiša Rimska 10*
2
2
stavbna dediščina
13036 
Borovnica – Hiša Rimska 28 
2
2
stavbna dediščina
11759 
Borovnica – Hiša Zalarjeva 18 
2
2
stavbna dediščina
9219 
Borovnica – Hiša Zalarjeva 21 
2
2
stavbna dediščina
11760 
Borovnica – Hiša Zalarjeva 28 
2
2
stavbna dediščina
13033 
Borovnica – Hiša Zalarjeva 36*
2
2
stavbna dediščina, porušena
11832 
Borovnica – Kapelica Lurške Matere božje 
3
2
stavbna dediščina
11833 
Borovnica – Kapelica sv. Florijana 
3
2
stavbna dediščina
11834 
Borovnica – Kapelica sv. Marjete 
3
2
stavbna dediščina
13038 
Borovnica – Kašča pri hiši Rimska 6* 
2
2
stavbna dediščina, 
porušena – arhivsko varstvo
11838
Borovnica – Župnišče
2
2
stavbna dediščina
11528 
Borovnica – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni 
5
2
memorialna dediščina
11529 
Borovnica – Spomenik zamolčanim žrtvam 
5
2
memorialna dediščina
11477
Borovnica – Vaško jedro
7
2
naselbinska dediščina
11819
Ljubljana – kulturna krajina Ljubljansko Barje
2
2
kulturna krajina
Opomba: Na podlagi vrednotenja ZVKDS OE Ljubljana naslednje zgoraj označene enote ne dosegajo kriterijev varstva stavbne dediščine.
13035 
Borovnica – Hiša Rimska 10*
ne dosega kriterijev za status dediščine
13033 
Borovnica – Hiša Zalarjeva 36*
porušena - arhivsko varstvo
13038 
Borovnica – Kašča pri hiši Rimska 6* 
porušena – arhivsko varstvo
V primeru spremembe akta o razglasitvi kulturne dediščine v obravnavnem območju (spremembe OPN) se v OPPN upošteva tista varovana dediščina, ki je kot taka varovana v nadrejenem aktu, torej OPN.
(3) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve objekta v skladu s splošnimi kulturnovarstvenimi smernicami. Za ohranjanje je pomembno osveščanje prebivalstva, da ohranja profano dediščino. Pri čemer se pri prenovi spodbuja celovite rešitve ter morebitno umeščanje novega programa, ki pripomore k ohranitvi objektov. Z ustrezno rabo se ohranja etnološko in tehnično dediščino. Obnovi se napajališči za živino tako, da dobita nov namen. Ohranjajo se skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti tehniške kulture.
(4) Pri stavbni dediščini se skladno s smernicami Ministrstva za kulturo ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(5) Pri naselbinski dediščini se skladno s smernicami Ministrstva za kulturo ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(6) Pri vseh posegih je treba upoštevati varstveni režim enot kulturne dediščine. Pred izdajo gradbenega dovoljenja, kot tudi pred posegom, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje (enostavni objekti, investicijsko-vzdrževalna dela), je potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Za objekte ali dele objektov, ki niso skladni s historičnimi in oblikovnimi značilnostmi območja, pristojni soglasodajalec poda projektne pogoje. Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
21. člen
(varovanje okolja in trajnostna raba naravnih virov) 
(1) V OPPN so možne le dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih vplivov in emisij v okolje.
(2) Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis o učinkoviti rabi energije v stavbah, ob upoštevanju določil odloka v poglavju IV. Merila in pogoji za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev za objekte, ki se varujejo kot stavbna dediščina.
22. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je treba urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
23. člen 
(varstvo pred hrupom) 
V območju OPPN se morajo upoštevati določila predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Vodenje gradbišča mora biti v skladu s tehničnimi predpisi. Med uporabo ocenjena raven emisije hrupa pri viru ne sme presegati maksimalne dopustne ravni hrupa. Predvideni posegi v prostor morajo biti zasnovani tako, da ne bodo povzročali čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja.
24. člen 
(varstvo vodnih virov) 
(1) Območje urejanja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja (VVO III). Pri načrtovanju je treba dosledno upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08, 65/12 in 93/13).
(2) lzkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dopustna gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
(4) Odvajanje padavinskih voda s streh objektov je treba urediti v okviru gradbene parcele, prioriteta je ponikanje in s tem zadrževanje. Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne vode s streh objekta, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je dno ponikovalnice najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(5) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje odpadne vode, če gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je možno, če je cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(6) Gradnja tesnilnih zaves je na notranjih območjih dopustna, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s cest mora biti usklajena s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest) oziroma z drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(8) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z zakonom, ki ureja področje voda in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v padavinske odvodnike (zadrževalniki).
(9) Poseganje na vodno in priobalno zemljišče ni dovoljeno razen za posege, ki jih dovoljuje 37. in 201. člen Zakona o vodah. Priobalno zemljišče sega 5 m od zgornjega roba vodnega zemljišča oziroma zunanjega gabarita urejenega vodotoka (podzemni deli vodotoka). Za obstoječe objekte in naprave (201. člen ZV-1), ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost
– se s tem ne poslabšuje stanje voda
– je omogočeno izvajanje javnih služb
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe vode
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenosti do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(10) Pri dovoljenem posegu na vodno oziroma priobalno zemljišče vodotoka Malenca v lasti (upravljanju) RS je potrebno upoštevati 153.a člen, ki določa, da se poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne pravice. Ministrstvo lahko služnostno pravico na vodnem ali priobalnem zemljišču, s katerim upravlja, podeli z dokončnim vodnim soglasjem. Če je za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva treba ustanoviti stavbno pravico, je dokončno vodno soglasje podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. Pravico se podeli proti plačilu. Vloga za izdajo vodnega soglasja mora vsebovati vse sestavine, potrebne za ustanovitev služnostne ali stavbne pravice.
(11) Ob urejanju ceste, cestnih otokov, druge komunalne infrastrukture in priključkov nanje, ni dopustno otežiti dostop do vodnega zemljišča vodotoka Malenca.
(12) Na obravnavnem območju, skladno z 38. in 39. členom ZV-1, ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe in onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko urediti.
(13) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(14) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
(15) Na podlagi hidrološko-hidravlične analize (izdelal GIH, geologija in hidrogeologija, Judita Črepinšek s.p., november 2017, št. projekta 266/2017) je ugotovljeno, da se obravnavano območje nahaja v razredu majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, del območja pa je v razredu preostale poplavne nevarnosti (karta 7). Ker je v postopku priprava nadrejenega prostorskega akta OPN, v okviru katerega se bo poplavna nevarnost celovito reševala, samo na območju OPPN pa celovita rešitev ni možna, so do izvedbe celovitih posegov za odpravo poplavne nevarnosti posegi dopustni izključno v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(16) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
25. člen 
(ukrepi za varstvo zraka) 
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov) je treba speljati nad strehe stavb v obliki notranjih inštalacij in klasičnih dimnikov na strehi. Zunanji vodi na fasadah niso dopustni.
(2) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami;
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
26. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Ekološki otoki so v obravnavnem območju urejeni na treh lokacijah. Zbirno in odjemno mesto mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim ter požarnovarnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Zaradi vizualne izpostavljenosti se uredi vizualna zaščita.
(2) Uporabniki v območju morajo na dan odvoza dostaviti namensko posodo na odjemno mesto za odpadke na mestu dostopnem smetarskemu vozilu, in sicer ob kategorizirani cesti, kjer že poteka odvoz odpadkov.
(3) Za specifične odpadke je investitor, skladno z lokalnim predpisom, dolžan poskrbeti sam.
(4) Pri ravnanju z odpadki se je potrebno držati načela 3R – REDUCE (zmanjšati količino odpadkov), REUSE (ponovna uporaba odpadkov), RECYCLlNG (recikliranje ali predelava odpadkov).
27. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
28. člen 
(varstvo narave) 
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost razen ekološko pomembnega območja EPO Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (id. št. 80000, Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04), na katerega izvedba načrtovanega OPPN ne bo vplivala.
VII. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
29. člen 
(splošni pogoji za prometno urejanje) 
(1) Za napajanje območja se ohranja obstoječ ulični sistem Paplerjeve, Zalarjeve in Rimske ceste. Na podlagi prometne študije se vzpostavi se enosmeren promet s souporabo za pešce in kolesarje. Izvedba takega spremenjenega režima se v celoti izvede šele pod pogojem, da se predhodno realizira načrtovana obvoznica.
(2) Objekti se priključujejo na javno cesto s cestnim priključkom, skladno s predpisi, ki urejajo izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, predpisi o projektiranju cest in predpisi o cestnih priključkih na javne ceste.
(3) Za vse posege v varovalnem pasu in v cestnem telesu lokalne ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca.
(4) Za ureditev mirujočega prometa v strnjenem jedru naselja se uredijo parkirišča ob upoštevanju naslednjih parkirnih normativov:
– Enostanovanjske 
in dvostanovanjske stavbe:
 
2 PM na stanovanje
– Tri- in več stanovanjske 
stavbe
 
1 PM na stanovanje 
(velikost do 60 m2 NTP)
2 PM na stanovanje 
(velikost nad 60 m2 NTP)
– Stanovanjske stavbe 
za posebne namene 
(za druge posebne družbene 
skupine in stavbe 
z oskrbovanimi stanovanji)
 
 
 
 
1 PM na 6 postelj, 
od tega 75 % za obiskovalce
– Nestanovanjske stavbe
1 PM na 60 m2 NTP objekta
in ne manj kot 3 PM
(5) Kadar na parceli, namenjeni gradnji novega objekta ali pri rekonstrukciji obstoječega objekta, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od novega objekta oddaljene največ 200 metrov in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe, zagotovljena njihova trajna uporaba.
(6) Širina ceste oziroma javne površine mora zagotavljati opravljanje nalog smetarskega vozila in zimske službe s kamionom – plugom. Predvideti je treba površine za odlaganje snega s cestišča.
(7) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(8) Vzpostavi se sistem novih peš poti, ki bodo povezale širše zaledje s historičnim središčem naselja. Vse sprehajalne in dostopne poti morajo biti zgrajene iz nedrsnih materialov.
(9) Kanalizacija, vodovodi, komunikacijski in drugi vodi ter naprave, se smejo napeljevati v območju prometnih površin le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi prometne površine, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju tangirane ulice ali trga.
(10) Za vse posege v varovalni pas železnice je treba upoštevati predpise, ki urejajo varnost v železniškem prometu in urejajo pogoje za graditev objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in ostale podzakonske akte.
(11) Prometno ureditev območja je dopustno urejati etapno. V soglasju z Občino Borovnica je dopustno tudi uvajanje dodatnih prometnih površin za promet, mirujoči in peš promet.
30. člen 
(splošni pogoji za komunalno opremljanje) 
(1) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture oziroma s služnostnimi pogodbami dogovorjene pogoje. Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja.
(2) Gradnja stavb v obravnavanem območju določa prestavitve, zamenjave in zaščite več komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov. Vsi sedaj nadzemni vodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi.
(3) Posamezni investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, če ni drugače dogovorjeno s pogodbo o služnosti, da na podlagi izdelanega programa opremljanja zemljišč zgradi, prestavi, zamenja oziroma zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne celote.
(4) Zaradi prilagajanja klimatskim spremembam se sistem odvajanja meteornih voda izvede na način podzemnih zadrževalnikov, ki so lahko položeni pod prometne površine (pod trgi, cestami, parkirišči) ali na zasebnih parcelah. Vodo iz zadrževalnikov je dopustno preko filtrirnih naprav uporabiti za zalivanje.
31. člen 
(vodovod in hidrantno omrežje) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja komunalnih vodov z ostalimi komunalnimi vodi v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi objektov in naprav centralnega vodovoda v občini Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica.
(2) Na območju, predvidenem za rekonstrukcijo, se zamenja ali zgradi v celotni predvideni dolžini javni vodovod PE fi 110. V primeru postavitve ali gradnje objektov na območju javnega vodovoda je potrebno javni vodovod prestaviti na stroške investitorja. V kolikor je predvidena novogradnja objektov, je potrebno narediti na odcepih odcep s cevjo PE fi 110. Kjer se na primarni vodovod naveže sekundarni javni vodovod, je potrebno namestiti LTŽ ''T'' kose in sektorske ventile. Na sekundarne javne vodovode se vežejo nadzemni hidranti, ki s tem zagotavljajo požarno zaščito.
(3) Minimalni odmik objekta od vodovoda je 5,00 m. Manjši odmiki so dopustni le v soglasju s pristojnim soglasodajalcem.
(4) Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi, pri tem je potrebno zagotoviti primerno zaščito in križanje izvesti pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota.
(5) Vodomer ustrezne dimenzije, ki ga določi projektant glede na potrebno porabo vode, se vgradi v zunanji talni jašek ustreznih dimenzij, pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran.
(6) Vodovodno inštalacijo do objekta izvrši za ta dela pooblaščeni izvajalec, ki tudi jamči za kvaliteto opravljenega dela. Novo položeno instalacijo je potrebno preizkusiti na predpisan tlak, opraviti dezinfekcijo ter predložiti ateste.
32. člen 
(elektroomrežje in javna razsvetljava) 
(1) Obravnavno območje je napajano preko nadzemnih in podzemnih NN vodov iz transformatorske postaje (TP) Borovnica šola.
(2) Priklop načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se izvede glede na priključne moči preko novih NN priključkov iz obstoječega NN omrežja oziroma preko novih NN vodov iz obstoječih transformatorskih postaj. Postavitev priključno merilnih omaric (PMO), ki lahko po potrebi omogočajo vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane objekte, je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu.
(3) Vsi novi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(4) Po trasi priključnega NN zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm.
(5) V območju OPPN sta načrtovana NN vod iz TP Borovnica in SN pozemni vod iz TP Borovnica šola za predvideno TP Borovnica – Cesta na grič. Predvidena voda sta vrisana v grafičnem delu OPPN.
(6) Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Vrhnika naročiti zakoličbo, umike in ustrezno zaščito električnih vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
(7) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in glede njihove prostorske umestitve.
(8) Javna razsvetljava se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje skladno s potrebami za razsvetljavo posameznih območij (ulic).
(9) Svetilke javne razsvetljave se postavljajo na fasade objektov ali samostojno na kandelabrske svetilke. Izbor stebrov in samih svetilk mora biti enovit za posamezno območje. Osrednji del naselja (Paplerjeva ulica in Rimska ulica), vzporedna Zalarjeva ulica in ločeno peš poti, s svetilkami kot na in ob pokopališču.
33. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Območje OPPN je opremljeno deloma z ločenim, deloma pa z mešanim javnim kanalizacijskim omrežjem. Z OPPN je predvidena rekonstrukcija kanalizacije iz mešanega v ločen sistem na naslednjih ulicah: Rimska cesta, Švigljeva ulica, Zalarjeva cesta, Cerkova ulica, Pešpot med Paplerjevo in Rimsko (od 48 do 82), Pešpot med Paplerjevo in Zalarjevo (med 20 in 4) – na vseh utrjenih javnih površinah.
(2) Za vse obstoječe objekte in novogradnje se predvidi priključitev komunalnih odpadnih voda na javni sanitarni kanalizacijski sistem (ID 10363 ČN Borovnica), ki se zaključi na ČN Borovnica. Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodi skladno z veljavno zakonodajo na meteorno kanalizacijo ali se predvidi drugačna rešitev, ki je tehnološko ustrezna glede na funkcijo objekta v soglasju s soglasodajalcem.
(4) Ob urejanju utrjenih javnih površin se pred posegi preveri stanje obstoječega kanalizacijskega sistema, ki se po potrebi sanira.
34. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.
(2) Za predvideno novogradnjo je treba izdelati PGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja.
(3) Obstoječe TK omrežje je glede na predvidene posege v prostor potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščit in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju predvidenega posega, če ni s pogodbo o služnosti predvideno drugače. Prav tako bremenijo investitorja odprave napak in stroški izpada prometa, ki bi nastali zaradi gradnje objekta.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
35. člen 
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) V okviru varstva pred požarom se v okviru prenove naselja izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine v okviru načrtovanih posegov,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti in površine: Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po lokalni cesti. Pri zagotavljanju neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila je potrebno upoštevati predpis, ki ureja požarno varnost v stavbah.
(4) Hidrantna mreža: V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz javnega hidrantnega omrežja v naselju ali meteorna voda shranjena v vodohranih. Upoštevati je potrebno predpisa, ki urejata požarno varnost v stavbah in tehnične normative za hidrantno omrežje in gašenje požarov, zaradi zagotovitve virov vode za gašenje. Morebitne nove potrebne hidrante se določi v sklopu elaborata požarne varnosti v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.
(5) Odmiki: Z izbranimi materiali in odmiki je potrebno preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Glede odmikov je potrebno upoštevati ustrezne smernice in predpise ter tako prilagoditi zasnovo in lokacijo posameznih stavb.
(6) Evakuacijske poti: Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavljajo dostopne ceste v naselju.
36. člen 
(drugi ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Pri projektiranju stavb je potrebno predvideti seizmični pospešek tal z vrednostjo 0,2.
(2) Na podlagi hidrološko-hidravlične analize (izdelal GIH, geologija in hidrogeologija, Judita Črepinšek s.p., november 2017, št. projekta 266/2017) je ugotovljeno, da se del obravnavanega območja nahaja v razredu majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, del območja pa je v razredu preostale poplavne nevarnosti (karta 7). Ker je v postopku priprava nadrejenega prostorskega akta OPN, v okviru katerega se bo poplavna nevarnost celovito reševala, samo na območju OPPN pa celovita rešitev ni možna, so do izvedbe celovitih ukrepov za odpravo poplavne nevarnosti dopustni izključno posegi, ki so v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(3) Iz izdelanega hidrološko hidravličnega elaborata (Hidrotehnik, 2017) je iz analize hidravličnega režima toka v zacevljenem oziroma prekritem delu vodotoka Malenca v urbaniziranem delu naselja ugotovljeno, da vrednost visokovodnega pretoka znatno presega pretočnost struge. Zato je obvezno pri prenovi prometne infrastrukture ter pri gradnji objektov načrtovati sočasno izboljšanje pretočnosti obstoječega kanala in oblikovanje uličnega profila na način, da se prepreči vpliv ekstremnih hidroloških situacij na objekte v naselju. Dopustni so individualni protipoplavni ukrepi, ki se jih dovoli le na podlagi vodnega soglasja.
(4) Območje OPPN se nahaja na plazljivem in erozijskem območju, zato je v primeru gradnje v postopek izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja treba vključiti tudi geološko analizo.
(5) V projektu za gradbeno dovoljenje je treba opredeliti ali obstaja možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje.
37. člen 
(ukrepi za obrambo) 
S posegi v prostor je treba preprečevati tiste posledice, ki bi lahko bistveno spremenile funkcioniranje v prostoru v primerih elementarnih nesreč ali vojnega ogrožanja. Za OPPN niso predvideni ukrepi za obrambo.
IX. ETAPNOST IZVEDBE 
38. člen
(etapnost izvedbe posegov) 
OPPN se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Izjema je celovita ureditev enosmernega prometa v območju, ki pa je pogojena z izgradnjo obvoznice naselja. Vsaka morfološka enota lahko predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto.
X. MERILA IN POGOJI ZA IZVEDBO PARCELACIJE 
39. člen
(merila in pogoji za parcelacijo) 
V območju so bile v preteklosti parcele večje, zato jih praviloma ni dopustno z novimi parcelacijami manjšati. Dopustna je le povečava parcel z združevanjem. Na karti parcelacija je prikazan predlog točk za parcelacijo javnih površin ob celoviti prenovi obravnavanega območja, kar bo dokončno določeno s projekti prometnih ureditev.
XI. VRSTA IN VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
40. člen
(odstopanja) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom za infrastrukturne objekte, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Odstopanja pri oblikovanju objektov: Pri horizontalnih gabaritih je dopustno odstopanje ±0,5 m, vendar objekt ne sme segati izven parcele za gradnjo, ob upoštevanju FZ. Odstopanje navznoter je lahko tudi večje, če je utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve. Dozidave in rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov se oblikovno lahko uskladi z oblikovanjem osnovnega objekta, četudi ta odstopa od predpisanih oblikovnih zahtev tega odloka.
(3) Za naselje neznačilni elementi, kot so kolektorji na strehah, klimatske naprave, balkoni, nadstreški nad vhodom, okna različnih odprtin na fasadah, zunanja senčila, neznačilne frčade, neznačilne barve, nadstreški za avtomobile, neznačilni tip garažnih vrat in neznačilni tip vrat so dopustni na vidno neizpostavljeni legi (nevidno z javnih površin v celotnem naselju Borovnica) pod pogojem pridobitve soglasja s strani ZVKDS.
(4) Tolerance glede namembnosti območja so opredeljene v sklopu opisa za vsako morfološko enoto posebej.
(5) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV 
41. člen
(splošne obveznosti) 
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– za čas gradnje in obratovanja na vseh območjih omejiti emisije hrupa tako, da v dnevnem in nočnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča ali objekta;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov;
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje oziroma priključkov ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen nadzor.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape ali dela posamezne etape.
(3) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je treba upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic, podanih k temu OPPN, in vso veljavno zakonodajo.
42. člen 
(viri financiranja in nosilci izvedbe prenove v območju OPPN) 
(1) Razmejitev investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja, ki ga sprejme občinski svet. Glede na faznost izvedbe, pogojene z občinskim proračunom in dejstev, ki ob pripravi OPPN še niso znana, je možen program opremljanja zemljišč v več fazah.
(2) Prostorske ureditve, ki so v pristojnosti države, se financirajo iz državnega proračuna. Prostorske ureditve občine se financirajo iz občinskega proračuna, državnih strukturnih skladov, evropskih sredstev ali v okviru javno zasebnega partnerstva.
(3) Prostorske ureditve v zasebni lasti se financirajo z zasebnimi sredstvi ali s pomočjo državnih ali občinskih strukturnih skladov, vezanih na prenovo kulturne dediščine in ekološko- energetsko prenovo objektov.
(4) Nosilci izvedbe prenove v območju OPPN so občina za posege v prostor v javnem interesu, za ostale posege pa lastniki nepremičnin.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
43. člen
(nadzor nad izvajanjem) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
44. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled na sedežu Občine Borovnica in upravni enoti.
45. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0002/2015-86
Borovnica, dne 31. maja 2018
Župan 
Občine Borovnica 
Bojan Čebela l.r.