Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2018 z dne 20. 4. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2018 z dne 20. 4. 2018

Kazalo

1150. Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti, stran 3935.

  
Na podlagi enajstega odstavka 159. člena in drugega odstavka 162. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17) izdajajo ministrica za okolje in prostor, ministrica za zdravje in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K 
o monitoringu radioaktivnosti 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta pravilnik določa:
– zasnovo programa monitoringa radioaktivnosti, način in obseg monitoringa radioaktivnosti v okolju, vrste meritev ter metode vzorčenja in merjenja radioaktivnosti, kakovost merilne opreme radioaktivnosti, način rednega obveščanja javnosti o rezultatih merjenja radioaktivnosti ter obseg in način priprave in sprejema programov izvajanja monitoringa radioaktivnosti;
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci monitoringa radioaktivnosti, in potrebne akreditive;
– zasnovo programa izrednega monitoringa radioaktivnosti v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, padavin, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov ter način poročanja in obveščanja javnosti o rezultatih izrednega monitoringa radioaktivnosti;
– vsebino in pogoje za pridobitev listine, s katero imetnik dokazuje, da živila, krma, posamezni izdelki ter sekundarne kovinske surovine ali odpadki niso radioaktivno kontaminirani.
(2) S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 2013/59/EURATOM z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena s Popravkom Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 72 z dne 17. 3. 2016, str. 69).
2. člen 
(izrazi) 
V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Avtorizirane mejne vrednosti aktivnosti so dovoljene vrednosti aktivnosti radioaktivne snovi v nekem mediju.
2. Bioindikatorji so rastlinski in živalski organizmi, ki v danem okolju koncentrirajo določene vrste kemijskih elementov ali spojin in reagirajo na spremembe koncentracij teh v okolju.
3. Emisija je izpuščanje radioaktivnih snovi v nekem obdobju. Podatki o emisiji, ki se ugotavljajo na mestu izpuščanja, vključujejo podatke o posamičnih aktivnostih, izraženih v enoti becquerel (v nadaljevanju: Bq), vseh pomembnih radionuklidov, ki jih izpusti vsebujejo v tem obdobju.
4. Spektrometrija gamain-situ je hitra, neposredna metoda za oceno kontaminacije tal z gama sevalci (hitro zaznavanje radionuklidov v okolju). Detektor je usmerjen navzdol, praviloma nameščen 1 m nad površino, kar omogoča povprečenje po večji površini.
5. Indikativna doza je predvidena ekvivalentna doza za eno leto zaužitja pitne vode, namenjena oceni izpostavljenosti prebivalstva v skladu z metodologijo, opisano v predpisu, ki ureja monitoring radioaktivnosti v pitni vodi.
6. Ingestija je uživanje hrane in pijače.
7. Inhalacija je vdihavanje zraka in drugih snovi.
8. Izredni monitoring radioaktivnosti je monitoring radioaktivnosti okolja v primerih sproščanja radioaktivnih snovi ob izrednih dogodkih.
9. Koncentracije aktivnosti in specifične aktivnosti v okolju (imisija) so posamične koncentracije aktivnosti, izražene v Bq/m3 ipd., oziroma specifične aktivnosti, izražene v Bq/kg ipd., vseh ključnih radionuklidov na merilnih mestih, ki jih je povzročila emisija.
10. Merilna metoda je logično zaporedje generično opisanih operacij, ki se uporabljajo pri merjenju.
11. Meja zaznavanja je vrednost, značilna za vsako merilno metodo, ki pomeni najmanjšo pravo vrednost merjene veličine, ki jo je mogoče določiti z določeno ravnijo zaupanja.
12. Mreža za zgodnje obveščanje je sistem merilnikov zunanjega sevanja ali koncentracije radionuklidov v zraku oziroma v zbirnem usedu z ustrezno programsko opremo za avtomatsko izvajanje meritev, pošiljanje rezultatov v oddaljene centre in avtomatsko obveščanje ob preseženih alarmnih mejah.
13. Neodvisne meritve so meritve, ki se izvajajo vzporedno s programom rednega obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, in to neodvisno od meritev, ki jih zagotavlja zavezanec za monitoring radioaktivnosti.
14. Obratovalni monitoring radioaktivnosti je program meritev emisij, imisij in zunanjega sevanja ter ocena vpliva na ljudi, bioto in okolje. Izvaja se med obratovanjem jedrskega ali sevalnega objekta.
15. Prehranjevalna veriga je del ekosistema, v okviru katerega snovi prehajajo iz okolja do končnega porabnika.
16. Primerjalna meritev je meritev istega materiala, ki se izvede v dveh ali več laboratorijih zato, da se ugotovijo ujemanje rezultatov ter s tem točnost in ponovljivost meritev posameznih laboratorijev.
17. Pristojni organ je tisti organ, ki ga zakon, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, določa za izvajanje in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
18. Radioaktivni used so radioaktivni delci, ki se iz ozračja usedajo ali spirajo na površine.
19. Sledljivost je povezava merskega rezultata z referencami, običajno z nacionalnimi ali mednarodnimi standardi v nepretrgani verigi primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost.
20. Specifične metode so merilne metode za ugotavljanje aktivnosti posameznih radionuklidov, njihove vsebnosti ali koncentracije in se razlikujejo od nespecifičnih merilnih metod, na podlagi katerih se ugotavlja le skupna aktivnost.
21. Standardne metode so merilne metode, ki se izvajajo po metodah, ki so objavljene v nacionalnih ali mednarodnih standardih.
22. Vrednotenje rezultatov je ocenjevanje kakovosti, popolnosti in zanesljivosti rezultatov meritev ter njihova interpretacija ali primerjava s sorodnimi rezultati, da se ugotovijo trendi, in ocena njihove ustreznosti za namen, za katerega so bili pridobljeni.
23. Vzorec je reprezentativni del zraka, padavin, vode, tal ali drugega materiala, ki se zaradi analize v danem obdobju odvzame na merilnem mestu. Vzorci so trenutni, zbirni in sestavljeni. Trenutni vzorec je enkratni odvzem vzorca radioaktivnega materiala ali snovi iz okolja. Zbirni vzorec je vzorec, ki je odvzet v znanem časovnem obdobju. Sestavljeni vzorec je zmes delnih vzorcev, odvzetih v znanem časovnem obdobju.
II. ZASNOVA PROGRAMA MONITORINGA RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU 
3. člen 
(zasnova programa monitoringa radioaktivnosti v okolju) 
(1) Monitoring radioaktivnosti v okolju je treba izvajati tako, da so upoštevani vsi pomembni načini izpostavljenosti prebivalstva ionizirajočim sevanjem, ki nastaja zaradi zunanjega sevanja, inhalacije in ingestije.
(2) Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba nadzorovati vse pomembne prenosne poti razširjanja radioaktivnosti do človeka.
(3) Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba ugotoviti radionuklide, ki pomembno prispevajo k dozi, in zagotoviti merjenje njihovih koncentracij.
(4) Z meritvami v okviru monitoringa radioaktivnosti v okolju je treba zaznati ravni radioaktivne kontaminacije, ki so merljive z uporabo standardnih merilnih metod. Merjenje radioaktivnosti je treba izvajati tako, da je omogočeno spremljanje časovnih sprememb radioaktivne kontaminacije okolja in zunanjega sevanja.
(5) Z monitoringom radioaktivnosti v okolju je treba zagotoviti tudi merjenje ali zbiranje drugih podatkov, ki so potrebni za interpretacijo rezultatov meritev radioaktivnosti in oceno doz, kot so na primer podatki o količini padavin, pretokih rek, količini izčrpane vode iz črpališč za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in drugi meteorološki podatki.
(6) Rezultati monitoringa radioaktivnosti v okolju morajo biti ovrednoteni in pripravljeni tako, da se lahko uporabijo za izdelavo ocene izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja, za izračun trendov izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja in za odločanje o zgodnjem ukrepanju v primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti okolja.
(7) Del monitoringa radioaktivnosti v okolju je tudi mreža za zgodnje obveščanje mora biti načrtovana tako, da omogoča spremljanje okolja na način, da je avtomatsko zaznavanje pomembnih izpustov zelo verjetno. Mreža za zgodnje obveščanje mora zagotoviti takojšnje avtomatsko obveščanje pristojnih institucij o alarmih.
(8) Organ, pristojen za jedrsko varnost, upravlja in vzdržuje mrežo za zgodnje obveščanje.
4. člen 
(vrste meritev) 
(1) Meritve radioaktivnosti vzorcev se izvajajo s specifičnimi metodami.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba nespecifičnih merilnih metod in nizkoločljivostne spektrometrije gama, če gre za meritve med izvajanjem zaščitnih ukrepov pri izrednem dogodku, ko druge metode niso možne, če je radionuklidska sestava kontaminacije znana in se ne spreminja s časom ali za spremljanje indikativnih doz.
(3) Merjenje zunanjega sevanja, koncentracije radionuklidov v zraku ali v zbirnem usedu se lahko izvajajo z avtomatskimi merilniki neposredno na kraju in v času vzorčenja kot sestavni del mreže za zgodnje obveščanje ali s posameznimi merilniki, ki se namestijo med izrednim dogodkom.
5. člen 
(metode vzorčenja in merjenja radioaktivnosti) 
(1) Vzorčenje in priprava vzorcev morata biti izvedena tako, da so izgube radionuklidov med vzorčenjem in pripravo vzorcev na meritev ocenjene in čim manjše.
(2) Priprava in meritev trenutnih in zbirnih vzorcev se morata izvesti v čim krajšem času po vzorčenju, da se lahko ugotavlja prisotnost kratkoživih radionuklidov in se omogoči takojšnje ukrepanje v primeru povečanja radioaktivnosti.
(3) Pri sestavljenih vzorcih se mora izvesti priprava delnih vzorcev neposredno po končanem vzorčenju, meritev pa neposredno po pripravi zadnjega delnega vzorca.
(4) Pri periodičnem vzorčenju mora biti merski rezultat znan najpozneje do konca naslednjega obdobja vzorčenja.
(5) V primeru izrednega monitoringa radioaktivnosti je obdobje vzorčenja pri zbirnih in sestavljenih vzorcih krajše od obdobja vzorčenja monitoringa radioaktivnosti okolja in prilagojeno danim razmeram. Pri tem morajo biti zagotovljene meje zaznavanja za izredni monitoring iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(6) Meritve je treba opravljati z umerjeno in vzdrževano opremo in jih je treba izvajati tako, da so njihovi rezultati sledljivi do mednarodno priznanega etalona. Vsaka meritev vzorcev pa mora vsebovati rezultat in njegovo merilno negotovost. Pri avtomatskih meritvah hitrosti doz v sklopu mreže za zgodnje obveščanje ni treba podajati merilne negotovosti.
(7) Vzorčenje za potrebe mreže za zgodnje obveščanje je treba izvajati s pogostostjo, ki je prilagojena merilni metodi in razmeram. Pretok informacij o izmerjenih vrednostih od merilnega mesta do oddaljenih centralnih enot in pooblaščenih oseb mora biti zagotovljen v realnem času z zakasnitvami, ki so minimalne glede na topologijo in zmogljivosti komunikacijskih kanalov.
6. člen 
(merjenje zunanjega sevanja, radioaktivne kontaminacije zraka, vode, tal, živil, kmetijskih proizvodov, hrane in krme in predmetov splošne rabe) 
(1) Zunanje sevanje je treba meriti z merilniki za neprekinjeno merjenje hitrosti doze v zraku in s pasivnimi merilniki tako, da so merilniki postavljeni na višini približno 1 m od tal, pri čemer morajo biti merilniki hitrosti doze za neprekinjeno merjenje priključeni na sistem za elektronski način posredovanja podatkov, podatki o izmerjenih hitrostih doz pa se morajo sprotno spremljati in vključevati v mrežo za zgodnje obveščanje.
(2) Kontaminacijo na prostem je treba ocenjevati na podlagi meritev hitrosti doze sevanja gama, s spektrometrijo gama in-situ in z laboratorijskimi meritvami vzorcev zemlje.
(3) Kontaminacijo zraka je treba meriti s trajnim vzorčenjem s črpanjem zraka skozi ustrezne filtre in z merjenjem zbirnih vzorcev ali z avtomatskimi vzorčevalno-merilnimi sklopi, ki sprotno pošiljajo rezultate v mrežo zgodnjega obveščanja.
(4) Koncentracijo 222Rn v zraku je treba določati po metodi detekcije jedrskih sledi, po metodi spektrometrije alfa oziroma z meritvami aktivnosti adsorbiranega 222Rn na aktivnem oglju ali z drugimi standardnimi metodami. Koncentracije radonovih kratkoživih razpadnih produktov je treba določati z neprekinjenim črpanjem zraka skozi filter in sprotnim merjenjem aktivnosti po metodi spektrometrije alfa oziroma z drugo standardno metodo.
(5) Vzorce tekočih padavin pri monitoringu radioaktivnosti v okolju in obratovalnem monitoringu radioaktivnosti je treba zbirati neprekinjeno 1 mesec na višini 1 m od tal z vzorčevalnikom, ki ima površino najmanj 0,25 m2.
(6) Suhi used je treba vzorčiti s trajnim zbiranjem na vazelinskih ploščah, postavljenimi na višini, ki zagotavlja nemoteno zbiranje useda. Uporablja se lahko tudi metoda spektrometrija gama in-situ.
(7) Radioaktivnost površinskih vod je treba meriti v zbirnih vzorcih, razen za kratkožive radionuklide, za katere je primernejše odvzemanje trenutnih vzorcev.
(8) Za natančne meritve pitne vode v sklopu monitoringa v okolju je treba določiti koncentracijo 3H, 90Sr, sevalcev gama in alfa. Parametrično vrednost za indikativno dozo, namenjeno odkrivanju prisotnosti radioaktivnosti v pitni vodi v skladu s predpisom, ki ureja monitoring radioaktivnosti v pitni vodi, je treba spremljati z merjenjem skupne aktivnosti alfa in skupne aktivnosti beta.
(9) Tla je treba vzorčiti na lokacijah, kjer je zemljišče ravno, negnojeno in neobdelano, zaradi reprezentativnosti vzorčenja pa je treba odvzeti najmanj pet stolpcev tal (po 10 cm do globine 50 cm), iz katerih je treba pripraviti najmanj pet vzorcev iz različnih globin vzorčenja zaradi ugotavljanja globinskega profila koncentracij radionuklidov ter vzorec rastlinja (trave), ki prekriva površino. Pri pripravi vzorcev je treba izločiti korenine in kamnine. Meriti je treba koncentracije sevalcev gama in 90Sr. Iz izmerjenih koncentracij je treba izračunati radioaktivni used. Tla se morajo vzorčiti tudi na mestih, ki so namenjena pridelavi hrane (poplavno območje, obdelano zemljišče, namakanje itd.), da se lahko sledi prenosu značilnih radionuklidov v rastline in posredno v telo človeka, živali oziroma druge biote.
(10) Pri izbiri vzorcev živil za potrebe monitoringa okolja je treba upoštevati značilne prehranske navade prebivalstva. Vzorce mleka je treba jemati v mlekarnah ali neposredno pri proizvajalcih, vzorce drugih hranil pa v velikih nakupovalnih centrih, tržnicah ali neposredno pri proizvajalcih. V primeru obratovalnega monitoringa mora izbira živil odražati porabo posameznih vrst živil za ljudi, živali ipd., ki so v vplivnem območju jedrskega ali sevalnega objekta. Na mestih, kjer je to smiselno, je treba povezati mesta vzorčenja hrane in tal.
(11) V vzorcih kmetijskih proizvodov je treba meriti vsebnost sevalcev gama in vsebnost 90Sr.
(12) Vzorce celovitih obrokov hrane, kot je predjed, juha, glavna jed, solata ali sladica, je treba jemati v gostinskih obratih, nakupovalnih centrih in trgovskih središčih, šolah in vrtcih. Meriti je treba vsebnost sevalcev gama in vsebnost 90Sr.
(13) Vzorci krme morajo obsegati meritve zelene krme, krmnih mešanic in koncentratov. Vzorce zelene krme je treba odvzemati predvsem na območjih, kjer se določa tudi radioaktivna kontaminacija mleka. Meriti je treba vsebnost sevalcev gama in vsebnost 90Sr.
(14) Kontaminacijo bioindikatorjev je treba meriti, če je prisotnost radionuklidov v okolju premajhna, da bi bila merljiva v običajnih vzorcih. Masa pripravljenega vzorca bioindikatorja mora biti najmanj 20 g, pri čemer pa morajo biti pogoji merjenja kontaminacije taki, da zagotavljajo najmanjše meje zaznavanja, ki so določene s tem pravilnikom za živila.
(15) Kontaminacijo predmetov splošne rabe določajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ali izvajalci meritev radioaktivnosti, pooblaščeni za tovrstne meritve, za vsak posamezen primer posebej.
(16) Meje zaznavanja za posamezne meritve iz tega člena so podane v prilogi 1 tega pravilnika.
7. člen 
(zagotavljanje kakovosti pri vrednotenju rezultatov meritev in oceni doz) 
(1) Zavezanci za monitoring radioaktivnosti okolja, za obratovalni monitoring radioaktivnosti in za izredni monitoring radioaktivnosti morajo imeti vpeljan sistem za zagotavljanje kakovosti pri naročanju meritev in vrednotenju njihovih rezultatov.
(2) Nadzor nad zagotavljanjem kakovosti meritev in metodologije vrednotenja rezultatov meritev izvaja nacionalna akreditacija, pristojni organ pa preverja uporabo podatkov in modelov pri ocenjevanju doz in preverjanjem dokumentacije, na podlagi katere se opravlja vrednotenje rezultatov meritev in ocenjevanje doz.
III. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC MONITORINGA RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU 
8. člen 
(pogoji za pridobitev pooblastila) 
(1) Pravna oseba, ki želi pridobiti pooblastilo za izvajanje monitoringa radioaktivnosti, razen izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, mora za pridobitev pooblastila vložiti vlogo organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
(2) Vloga mora vsebovati naslednje navedbe in dokazila:
1. vrsto, področje in obseg izvajanja monitoringa radioaktivnosti;
2. akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 skladno z zahtevami tega pravilnika za tiste meritve, za katere prosi za pooblastilo;
3. da razpolaga z merilno opremo, ki ustreza zahtevam, določenim s prilogo 1 tega pravilnika, za vrste meritev, za katere prosi za pooblastilo;
4. da zagotavlja zmogljivost merilne opreme, ki vsaj za tretjino presega predviden obseg meritev, za katerega prosi za pooblastilo;
5. da razpolaga z usposobljenim osebjem, zmožnostmi vzorčenja in opremo, potrebno za izvajanje izrednega monitoringa radioaktivnosti, predpisanega v 36. in 37. členu tega pravilnika;
6. da izvaja program primerjalnih meritev in sodeluje v mednarodnih interkomparacijskih meritvah.
(3) V izjemnih primerih, ko gre za posebno merilno metodo, za katero ni pooblaščenega izvajalca, ki bi imel za to metodo ustrezno akreditacijo, za pridobitev pooblastila ni treba imeti akreditacije. V takem primeru morajo biti meritve opravljene v okviru sistema vodenja zavezanca, ki ga potrdi organ, pristojen za jedrsko varnost v postopku izdaje pooblastila.
(4) Jedrski objekt ali pravna oseba, ki upravlja mrežo za zgodnje obveščanje, za to ne potrebuje pooblastila za izvajanje monitoringa radioaktivnosti.
9. člen 
(pogoji za pridobitev pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk) 
(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti pooblastilo za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, drugih odpadkov, odpadne električne in elektronske opreme in uvoženega blaga, ki bi lahko bilo kontaminirano, mora vložiti vlogo, ki vsebuje podatke o nazivu, naslovu in registraciji gospodarske družbe, zavoda ali samostojnega podjetnika posameznika in navedbo o programu izvajanja meritev, za katerega želi pridobiti pooblastilo.
(2) Program meritev radioaktivnosti mora vsebovati:
1. opis opreme, ki jo bo uporabljala pri meritvah,
2. program usposabljanja delavcev, ki bodo opravljali meritve,
3. seznam delavcev, ki bodo izvajali meritve in dokazila o opravljenem usposabljanju,
4. obliko poročila o opravljeni meritvi in
5. pisne postopke za merjenje, preverjanje delovanja uporabljenih merilnikov in ukrepanje v primeru povečane radioaktivnosti.
(3) Program meritev iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati, da izvajalec meritev zazna hitrost doze sevanja gama na površini pošiljke, ki je za 20 % višja od hitrosti doze sevanja zaradi naravnega ozadja.
(4) Programu meritev mora biti priloženo pozitivno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
10. člen 
(izdaja in odvzem pooblastila) 
(1) Pooblastilo za izvajalce meritev radioaktivnosti iz 8. in 9. člena tega pravilnika organ, pristojen za jedrsko varnost, izda za največ pet let.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost lahko pooblaščenemu izvajalcu monitoringa radioaktivnosti oziroma izvajalcu meritev radioaktivnosti odpadnih kovin, odpadne električne in elektronske opreme in uvoženega blaga, ki bi bilo lahko kontaminirano, odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti na predlog inšpektorja, pristojnega za jedrsko varnost, če ne izpolnjuje več pogojev iz 8. ali 9. člena tega pravilnika.
11. člen 
(seznam pooblaščenih izvajalcev) 
(1) Za potrebe izvajanja monitoringa radioaktivnosti v okolju organ, pristojen za jedrsko varnost vodi seznam pooblaščenih izvajalcev monitoringa radioaktivnosti in pooblaščenih izvajalcev meritev radioaktivnosti odpadnih kovin, odpadne električne in elektronske opreme in uvoženega blaga, ki bi bilo lahko kontaminirano. Organ, pristojen za jedrsko varnost, objavi seznam na svoji spletni strani.
(2) Seznam pooblaščenih izvajalcev iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. ime in sedež izvajalca,
2. o vrsti, področju in obsegu izvajanja monitoringa radioaktivnosti, za katero ima pooblastilo, in
3. o veljavnosti pooblastila.
12. člen 
(druge obveznosti izvajalcev monitoringa radioaktivnosti v okolju) 
(1) Če izvajalec monitoringa radioaktivnosti ugotovi radioaktivno kontaminacijo v preiskovanih vzorcih, ki presega merila iz 17. člena tega pravilnika, mora o tem takoj poročati zavezancu in organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
(2) Če v državi pride do povečane radioaktivne kontaminacije ali se ta pričakuje, mora zavezanec za monitoring radioaktivnosti okolja zagotoviti povečan obseg meritev z namenom ugotavljanja stopnje kontaminacije, v skladu s programom iz priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Povečan obseg meritev iz prejšnjega odstavka plača zavezanec, če povzročitelj ni znan ali kontaminacija prihaja iz tujine, pa zavezanci za monitoring okolja.
(4) Izvajalec monitoringa radioaktivnosti mora takoj poročati pristojnemu organu tudi o rezultatih meritev kontaminacije, če zazna novo prisotne radionuklide, ki v programu monitoringa radioaktivnosti v okolju niso bili predvideni, če zazna bistveno povečanje koncentracije radionuklidov v primerjavi s preteklimi meritvami oziroma o podobnih nenavadnih rezultatih.
(5) Pri neprekinjenem merjenju hitrosti doze zunanjega sevanja mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti nuditi pristojnemu organu ali zavezancu za obratovalni ali izredni monitoring radioaktivnosti, ki mu je monitoring radioaktivnosti naročil, možnost sprotnega spremljanja rezultatov meritev.
(6) Izvajalec monitoringa radioaktivnosti v okolju mora zagotoviti zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo določi pristojni organ v skladu s prilogo 9, ki je sestavni del tega pravilnika, in mora hkrati imeti vzpostavljeno svojo lastno evidenco meritev.
IV. MONITORING RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA 
13. člen 
(namen in vsebina monitoringa radioaktivnosti okolja) 
(1) Namen monitoringa radioaktivnosti okolja je ocena doz za prebivalstvo zaradi globalnega in lokalnega onesnaženja zaradi uporabe virov ionizirajočih sevanj ter naravnih virov sevanja.
(2) V primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti monitoring radioaktivnosti okolja zagotavlja podatke za pravočasno izvajanje zaščitnih ukrepov.
14. člen 
(način in obseg izvajanja monitoringa radioaktivnosti okolja) 
(1) V okviru monitoringa radioaktivnosti okolja je treba meriti zunanje sevanje nad zemljiščem, koncentracije radionuklidov v vzorcih iz okolja, pitni vodi, živilih in krmi.
(2) Monitoring radioaktivnosti okolja obsega merjenje
1. doze in hitrosti doz nad tlemi,
2. radioaktivnosti aerosolov v zraku,
3. radioaktivnosti tal,
4. radioaktivnosti padavin in suhega radioaktivnega useda,
5. radioaktivnosti površinskih in podzemnih vod ter sedimentov,
6. radioaktivnosti pitne vode iz vodovodov, vodnjakov ali kapnic,
7. radioaktivnosti živil oziroma obrokov pripravljene hrane,
8. radioaktivnosti krme,
9. radioaktivnosti bioindikatorjev in posameznih izdelkov, kjer je to smiselno.
(3) Podrobneje je zasnova monitoringa radioaktivnosti okolja vključno s prostorsko in časovno porazdelitvijo vzorčenja in meritev ter z vrstami radionuklidov, ki jih je treba spremljati, določena v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) V okviru monitoringa radioaktivnosti okolja je treba zagotoviti, da se vzorčenje izvaja z zadostno pogostostjo na lokacijah, razporejenih tako, da omogočajo oceno izpostavljenosti prebivalstva in okolja na območju Republike Slovenije.
15. člen 
(priprava in sprejem letnega programa) 
(1) Letni program monitoringa radioaktivnosti okolja morajo zavezanci, določeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, pripraviti na podlagi zasnove programa v prilogi 2 tega pravilnika.
(2) Letni program monitoringa radioaktivnosti okolja iz prejšnjega odstavka je treba pripraviti vsako leto najpozneje do 30. novembra za prihodnje leto.
(3) Pri pripravi letnega programa monitoringa radioaktivnosti okolja je treba zagotoviti, da se upoštevajo spremembe v okolju in nova spoznanja o vplivu radioaktivnosti na človeka ali okolje.
16. člen 
(poročanje o izvedbi letnega programa) 
(1) Izvajalec monitoringa radioaktivnosti okolja mora poročati pristojnim organom z letnim poročilom o izvedbi programa monitoringa radioaktivnosti okolja najpozneje do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto. Pred tem mora najpozneje do 20. marca tekočega leta za preteklo leto pripraviti preliminarno poročilo in ga posredovati pristojnemu organu.
(2) Letno poročilo o izvedbi programa monitoringa radioaktivnosti okolja vsebuje:
1. tabelarni prikaz predpisanega programa meritev,
2. navedbo uporabljene metodologije vzorčenja, priprave vzorcev in meritev,
3. rezultate meritev in njihovo merilno negotovost,
4. geografske koordinate vzorčevalnih oziroma merilnih mest,
5. ovrednotenje rezultatov meritev z opisom metodologije,
6. rezultate primerjalnih meritev izvajalcev monitoringa radioaktivnosti in
7. oceno doz.
(3) Ob rezultatih meritev morajo biti v letnem poročilu navedeni še podatki o vzorčenju, pripravi vzorcev in pomožnih veličinah za ovrednotenje rezultatov.
(4) V letnem poročilu morajo biti pri rezultatih meritev s spektrometrijskimi metodami navedene tudi specifične aktivnosti vseh registriranih radionuklidov.
(5) K letnemu poročilu mora biti priložena tudi zbirka zapisov o meritvah radioaktivnosti v elektronski obliki v skladu s prilogo 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(6) Izvajalec monitoringa radioaktivnosti okolja mora v letnem poročilu navesti tudi predlog za spremenjen obseg monitoringa radioaktivnosti v prihodnje, če ima za tako spremembo razloge.
17. člen 
(merila za izredno obveščanje) 
V času izvajanja monitoringa radioaktivnosti okolja mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti sprotno obvestiti pristojni organ, če rezultati meritev radioaktivnosti presegajo pri dveh zaporednih meritvah za posamezni radionuklid v isti vrsti vzorca:
1. desetkratno vrednost letnega povprečja, izmerjenega v preteklih letih, ali
2. mejo zaznavanja, če za ta radionuklid ta meja v prejšnjih letih ni bila presežena.
18. člen 
(način shranjevanja zapisov) 
(1) Zapise o rezultatih monitoringa radioaktivnosti okolja morajo shranjevati zavezanci monitoringa radioaktivnosti in izvajalci monitoringa radioaktivnosti.
(2) Zapisi iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati:
1. podatke o vzorčenju in pripravi vzorcev,
2. geografske koordinate vzorčevalnih oziroma merilnih mest,
3. pogoje merjenja (čas merjenja, geometrija vzorca ipd.),
4. podatke o parametrih, ki so uporabljeni v analizi, in vmesnih rezultatih,
5. rezultate meritev in njihovo merilno negotovost.
(3) Zapisi iz prvega odstavka tega člena morajo biti urejeni tako, da jih je mogoče uporabiti za analizo trendov radioaktivnosti okolja in druge analize.
(4) Zapise iz prvega odstavka tega člena morajo zavezanci za monitoring radioaktivnosti shranjevati trajno, izvajalci monitoringa radioaktivnosti pa za obdobje petih let po opravljeni meritvi.
V. OBRATOVALNI MONITORING 
19. člen 
(namen in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti) 
(1) Z izvajanjem obratovalnega monitoringa radioaktivnosti upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta ter objekta, ki sme izpuščati v okolje radioaktivne snovi (v nadaljevanju: drugi objekt), dokazuje, da aktivnosti izpustov pri normalnem obratovanju ne presegajo avtoriziranih mejnih vrednosti aktivnosti, da obratovanje objektov ne povzroča izpostavljenosti sevanju prebivalstva nad avtoriziranimi doznimi ogradami in mejnimi dozami, določenimi s predpisi in v obratovalnem dovoljenju, in da so izpolnjene druge zahteve pristojnih organov glede radiološkega vpliva objekta na prebivalstvo in okolje.
(2) Izvajalec obratovalnega monitoringa radioaktivnosti mora o odstopanju rezultatov meritev od avtoriziranih doznih ograd in avtoriziranih mejnih vrednosti, določenih v predpisih in obratovalnem dovoljenju ali v dovoljenju za izvajanje sevalne dejavnosti, zagotoviti takojšnje obveščanje zavezanca za obratovalni monitoring radioaktivnosti in organ, pristojen za jedrsko varnost, če gre za objekt v zdravstvu ali veterini, pa tudi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(3) Obseg obratovalnega monitoringa radioaktivnosti mora biti sorazmeren z značilnostmi vira, pričakovanimi izpusti radioaktivnih snovi in sestavo radionuklidov v izpustih, upoštevajoč njihovo pomembnost pri različnih poteh izpostavljenosti.
(4) Obratovalni monitoring radioaktivnosti je treba izvajati z nadzorom samega vira sevanja, ki obsega meritve izpustov radioaktivnih snovi (emisij) v zrak in vode ter meritve zunanjega sevanja iz objekta, in z meritvami v okolju (imisije), ki obsegajo zunanje sevanje in vsebnost radionuklidov v zraku, padavinah, radioaktivnem usedu, površinskih in podzemnih vodah, zemlji, sedimentih, bioindikatorjih, pitni vodi, živilih in krmi.
(5) Obratovalni monitoring radioaktivnosti obsega meritve radioaktivnosti, zbiranje radioloških in drugih podatkov ter izračune razširjanja radioaktivnih snovi v okolje z uporabo modelov razširjanja radioaktivnih snovi in prenosnih poti v skladu z varnostnimi analizami.
20. člen 
(način izvajanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti) 
(1) Izpuste iz jedrskega ali sevalnega objekta in ravni sevanja v okolju je treba ugotavljati z:
1. neprekinjenim merjenjem emisij,
2. neprekinjenim vzorčenjem in laboratorijskimi meritvami vzorcev,
3. občasnim vzorčenjem in laboratorijskimi meritvami vzorcev,
4. oceno emisije radioaktivnih snovi in z občasnimi meritvami radioaktivnosti teh izpustov,
5. dodatnim občasnim preverjanjem radiološkega stanja v okolju na mestih in na načine, ki omogočijo preverjanje podatkov o emisiji radioaktivnih snovi,
6. sistemi merilnikov za avtomatsko izvajanje meritev, posredovanje rezultatov v oddaljene centre in avtomatsko alarmiranje ob preseženih alarmnih mejah.
(2) Izbira načina merjenja radioaktivnosti iz prejšnjega odstavka je odvisna od značilnosti in količine izpuščenih radionuklidov, pričakovanih časovnih sprememb izpustov radioaktivnih snovi in verjetnosti nastanka nepredvidenih izpustov radioaktivnih snovi, ki zahtevajo takojšnje odkritje.
(3) Meritve in vzorčenje radioaktivnosti v okolju morajo potekati na mestih, kjer je pričakovati največji vpliv (z razširjanjem v ozračju) sevalnega, jedrskega objekta ali drugega objekta in v smeri vodnega toka pri izpustih v površinske vode in podzemne vode. Večino meritev je treba izvajati na istih mestih v daljših obdobjih, da se tako omogoči spremljanje trendov.
(4) V merjenje radioaktivnosti je treba vključiti dodatna merilna in vzorčevalna mesta, ki so v nasprotni smeri prevladujočega vetra in v nasprotni smeri vodnega toka tako, da je možno ocenjevati radiološke razmere ozadja, ter bližnja večja naselja.
(5) Obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega, jedrskega ali drugega objekta lahko izvaja samo organizacija, ki izpolnjuje vse pogoje iz 8. člena tega pravilnika in je neodvisna od zavezanca za obratovalni monitoring, zavezanec pa lahko sam izvaja meritve emisije radioaktivnih snovi in upravlja mreže zgodnjega obveščanja.
21. člen 
(predobratovalni in poobratovalni monitoring radioaktivnosti ter dolgoročni nadzor) 
(1) Obseg predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti odobri pristojni organ kot del varnostnega poročila v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja z namenom, da se ugotovi začetno stanje radioaktivnosti.
(2) Obseg in trajanje predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti morata biti sorazmerna s pričakovanim vplivom sevalnega ali jedrskega objekta na okolje. Zagotoviti mora podatke za primerjavo s stanjem v času obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta.
(3) V okviru izvajanja predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti je treba zbirati tudi pomožne podatke o geoloških, hidroloških, meteoroloških in ekoloških pogojih, živilih in krmi, rastlinju, rejenih živalih, rabi zemljišča in prehranskih navadah prebivalstva.
(4) Obseg poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti odobri pristojni organ v dovoljenju za prenehanje obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta. Program poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti pripravi upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta kot del varnostnega poročila za razgradnjo objekta.
(5) Obseg in trajanje poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti morata biti sorazmerna s pričakovanim vplivom na okolje v okolici sevalnega ali jedrskega objekta med prenehanjem obratovanja in koncem razgradnje.
(6) Obseg dolgoročnega nadzora radioaktivnosti odobri pristojni organ v dovoljenju za zaprtje sevalnega ali jedrskega objekta z namenom spremljanja stanja in zagotavljanja dolgoročne stabilnosti objekta. Program dolgoročnega nadzora radioaktivnosti pripravi upravljavec objekta kot del varnostnega poročila za zaprtje objekta.
(7) Obseg dolgoročnega nadzora radioaktivnosti mora biti sorazmeren s pričakovanim vplivom zaprtega objekta na okolje in mora zagotavljati preverjanje skladnosti morebitnih vplivov na okolje z zahtevami iz varnostnega poročila za zaprtje objekta.
22. člen 
(program obratovalnega, predobratovalnega in poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti ter dolgoročnega nadzora) 
(1) V programu obratovalnega ali poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti je treba določiti naslednje elemente:
1. vrste izpustov, kot so atmosferski ali tekočinski,
2. glavne prenosne poti in značilne referenčne osebe,
3. radionuklide, ki najpomembneje prispevajo k izpostavljenosti,
4. spremljanje drugih potrebnih podatkov, kot so geološki, hidrološki, meteorološki in ekološki pogoji o živilih in krmi, rastlinju, rejenih živalih, rabi zemljišča in podatkih o prehrambnih in drugih navadah prebivalstva.
(2) Priprava programa monitoringa radioaktivnosti mora potekati po naslednjem vrstnem redu:
1. določitev objektov ter mest izpustov radioaktivnih snovi in ocena količine izpuščenih radioaktivnih snovi,
2. določitev prenosa v okolje preko ozračja, vode, kot zunanje sevanje ali na drug način,
3. določitev poti izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju kot je izpostavljenost zaradi zunanjega sevanja, inhalacije ali ingestije,
4. opredelitev in ocena izpostavljenosti referenčne osebe in primerjava z doznimi ogradami,
5. izdelava programa meritev emisije radioaktivnih snovi in radioaktivnosti okolja ter zbiranja drugih podatkov za oceno radioaktivnosti okolja in
6. izdelava programa za izvajanje izrednega monitoringa radioaktivnosti.
(3) Program obratovalnega monitoringa radioaktivnosti pripravi upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta kot del varnostnega poročila objekta, ki ga pristojni organ potrdi ob izdaji soglasja za začetek poskusnega obratovanje objekta in obratovalnega dovoljenja.
(4) Program obratovalnega monitoringa radioaktivnosti za drugi objekt potrdi pristojni organ v dovoljenju za izvajanje sevalne dejavnosti ali uporabo vira sevanja.
(5) Zavezanec za obratovalni monitoring mora periodično, najmanj pa vsakih pet let, pregledati program obratovalnega monitoringa radioaktivnosti sevalnega ali jedrskega objekta in morebitne spremembe obravnavati po postopku, določenem za odobritev sprememb v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
(6) Pri pregledu programa obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka mora zavezanec za obratovalni monitoring upoštevati spremembe načina obratovanja objekta, če ima sprememba vpliv na radioaktivne izpuste in spremembe, ki v okolju lahko pomembno vplivajo na prenos radioaktivnih snovi in poti izpostavljenosti, ter ugotovitve iz poročil o izvedbi obratovalnega monitoringa radioaktivnosti. Zavezanec mora ustreznost programa preveriti takoj ob nastopu sprememb elementov iz prvega odstavka tega člena, če te vplivajo na varnostne analize ali presojo varnostnih funkcij.
(7) V programu predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti ter v programu dolgoročnega nadzora se smiselno uporabljata določbi prvega in drugega odstavka tega člena.
23. člen 
(prenosne poti) 
(1) Zavezanec za obratovalni monitoring mora zagotoviti, da se v programu predobratovalnega, obratovalnega in poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti ovrednotijo glavne prenosne poti za obsevanje prebivalstva in posameznikov zaradi:
1. neposrednega zunanjega sevanja iz objekta, izpostavljenosti zunanjemu sevanju radioaktivnega oblaka ali vode, sevanju zaradi usedlih radionuklidov, kot so radioaktivnost v tleh, sedimentih površinskih voda ali drugih površin in izpostavljenosti zaradi kontaminacije kože,
2. notranjega obsevanja po inhalaciji radionuklidov iz oblaka, uživanju kontaminirane hrane in pijače ter inhalaciji radionuklidov zaradi razpihovanja delcev s površin.
(2) Pomembnost posameznih prenosnih poti je treba določiti na podlagi:
1. radioloških lastnosti izpuščenih snovi, kot so sevalci alfa, beta, gama, razpolovni čas ali radiotoksičnost,
2. fizikalnih in kemijskih lastnosti izpuščenih snovi,
3. mehanizmov razširjanja, kot so višina izpusta in meteorološke razmere, in značilnosti okolja, kot so topografija, klima, raba zemljišča ali vrsta kmetijskih proizvodov, in
4. krajevne porazdelitve prebivalstva, njegove starostne sestave in njegovih prehranskih in drugih navad.
24. člen 
(referenčna oseba) 
(1) Zavezanec za obratovalni monitoring mora opredeliti eno ali več referenčnih oseb iz prebivalstva, ki predstavljajo posameznike, ki prejemajo ali bi lahko prejeli najvišje doze. Pri izbiri ni upravičeno upoštevati osebe s skrajnimi in redkimi navadami.
(2) Referenčne osebe se lahko razlikujejo za različne prenosne poti, pri čemer so posamezniki lahko izpostavljeni na različne načine, pri čemer je treba pri oceni izpostavljenosti sešteti doze po vseh prenosnih poteh.
(3) Za referenčno osebo mora zavezanec za obratovalni monitoring zbrati osnovne podatke o navadah prebivalcev, vključenih v skupino, in sicer čas zadrževanja v zaprtih prostorih in na prostem, prehranske in življenjske navade (npr. najpogostejše športne dejavnosti na prostem, ribolov, intenzivno vrtnarjenje, gobarjenje, kopanje v rekah ipd.).
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba zbrati za vse starostne skupine prebivalstva in vsaj vsakih pet let ponovno preverjeni. Morebitne spremembe je treba obravnavati po postopku, določenem za odobritev sprememb v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
25. člen 
(starostne skupine prebivalstva) 
(1) Za oceno izpostavljenosti prebivalstva zadošča ocena doz za tri starostne skupine: za dojenčke do enega leta starosti, otroke, stare od 7 do 12 let in odrasle, starejše od 17 let.
(2) Doze na zarodek in plod je treba upoštevati le, če so v izpustih precejšnje količine radionuklidov, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj.
26. člen 
(ocena izpostavljenosti) 
(1) Ocena izpostavljenosti sevanju zaradi vplivov sevalnega, jedrskega ali drugega objekta mora biti realna in ne sme temeljiti na vrednostih mej zaznavanja, saj te ne kažejo vrednosti dejanskih aktivnosti ali ravni sevanja, temveč na rezultatih nadzora radioaktivnosti v okolju.
(2) Če obratovalni monitoring na podlagi določb V. poglavja tega pravilnika ne zagotavlja zadostne informacije o radioloških vplivih objekta zaradi izmerjenih rezultatov, ki so pod mejami zaznavanja, ali ker so izmerjeni rezultati zabrisani z naravnim spreminjanjem radioaktivnosti, morajo ocene izpostavljenosti temeljiti na podatkih o izpustih radioaktivnih snovi in izračunih na podlagi ustreznih modelov, pri čemer je treba upoštevati meteorološke podatke za atmosferske izpuste ter hidrološke podatke o pretokih površinskih in podzemnih voda za tekočinske izpuste.
(3) V ocenah izpostavljenosti sevanju morajo biti upoštevani radionuklidi glede na dejansko sestavo v izpustih, pri čemer je treba ločeno obravnavati skupine radionuklidov, kot so 3H, 14C, radioizotopi joda, žlahtni plini, cepitveni in korozijski produkti, skupino sevalcev alfa in skupino sevalcev beta. Radon 222Rn in toron 220Rn z njunimi kratkoživimi potomci je treba upoštevati glede na naravo izpustov iz objekta in pomembnost prenosne poti.
(4) Ocene izpostavljenosti sevanju morajo čim bolj realno upoštevati navade in značilnosti lokalnega prebivalstva.
27. člen 
(ocena izpostavljenosti zaradi jedrske elektrarne) 
(1) Za vrednotenje vplivov atmosferskih izpustov je treba opredeliti vpliv naslednjih skupin radionuklidov:
1. tritij 3H in njegovo fizikalno-kemijsko obliko,
2. 14C in njegovo fizikalno-kemijsko obliko,
3. jodove radioizotope in njihovo fizikalno-kemijsko obliko,
4. žlahtne pline,
5. druge sevalce beta oziroma gama in
6. sevalce alfa.
(2) Za vrednotenje vplivov tekočih izpustov je treba opredeliti vpliv naslednjih skupin radionuklidov:
1. tritij 3H,
2. druge sevalce beta oziroma gama,
3. sevalce alfa in
4. 14C in njegovo fizikalno-kemijsko obliko.
(3) Pri oceni doze zaradi atmosferskih in tekočinskih izpustov iz jedrske elektrarne je treba upoštevati načine in poti izpostavljenosti iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Nabor upoštevanih prenosnih poti mora vsebovati vse specifične izpostavljenosti, ki so posledica lokalnih razmer ali posebnosti.
(4) Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti za sevalne veličine za jedrsko elektrarno je podana v preglednicah 1, 2 in 3 v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Podrobna vsebina je del varnostnega poročila ter ga pristojni organ odobri v postopkih izdaje soglasja za začetek poskusnega obratovanja in dovoljenja za obratovanje.
28. člen 
(raziskovalni reaktor) 
(1) Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti za sevalne veličine za raziskovalni reaktor je podana v preglednicah 1 in 2 v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika. Podrobna vsebina je del varnostnega poročila za raziskovalni reaktor in ga odobri pristojni organ v postopkih izdaje soglasja za začetek poskusnega obratovanja in dovoljenja za obratovanje.
(2) Pri atmosferskih izpustih raziskovalnega reaktorja je treba meriti zlasti emisije radionuklida 41Ar in drugih radionuklidov iz reaktorske hale.
29. člen 
(rudnik urana s pripadajočimi objekti in odlagališče rudarske ali hidrometalurške jalovine) 
(1) Obratovalni monitoring radioaktivnosti sevalnih veličin za rudnik urana s pripadajočimi objekti in drugih objektov za predelavo surovin, ki vsebujejo radioaktivne snovi, ter za odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine, mora obsegati vse vire emisije radioaktivnih snovi, za katere je ocenjeno, da prispevajo k izpostavljenosti prebivalstva v okolici objekta.
(2) Pri atmosferskih izpustih rudnika urana s pripadajočimi objekti in drugih objektov za predelavo surovin je treba meriti zlasti emisije radionuklida 222Rn.
(3) V tekočinskih izpustih je treba meriti emisije 238U in 226Ra ter radionuklidov 230Th in 210Pb.
(4) Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti za sevalne veličine iz prvega odstavka tega člena je podana v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Podrobna vsebina je del varnostnega poročila za posamezni objekt in ga odobri pristojni organ v postopkih izdaje soglasja za poskusno obratovanje in dovoljenja za obratovanje, za odlagališča pa tudi v dovoljenju za njihovo zaprtje.
30. člen 
(skladišče in odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov) 
(1) Obratovalni monitoring radioaktivnosti za skladišče in odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov mora obsegati nadzor atmosferskih in tekočinskih izpustov ter meritve v okolju, njuna zasnova pa je podana v preglednicah 1 in 2 v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika. Podrobna vsebina je del varnostnega poročila za posamezni objekt in ki jo odobri pristojni organ v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, soglasja za poskusno obratovanje in dovoljenja za obratovanje.
(2) Pri izpustih iz skladišča in odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je treba meriti emisije radionuklidov 3H, 137Cs, 14C in 222Rn oziroma radionuklidov, ki so upoštevani v varnostnih analizah in tistih, ki so bili spremljani v času predobratovalnega monitoringa.
31. člen 
(drugi objekti, kjer potekajo sevalne dejavnosti) 
(1) Za druge objekte je treba v sklopu priprave ocene varstva pred sevanji oceniti, ali je pričakovana izpostavljenost referenčne osebe nad 10 μSv na leto.
(2) Pri oceni iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati:
1. neposredni vpliv zunanjega sevanja iz objektov,
2. vrsto, obliko in količino izpuščenih radioaktivnih snovi v okolje,
3. najpomembnejše poti izpostavljenosti referenčne osebe in
4. model razširjanja izpuščenih radioaktivnih snovi v okolju.
(3) Pri oceni doze referenčne osebe iz prvega odstavka tega člena se ne sme obravnavati ekstremnih scenarijev izpostavljanja prebivalcev sevanju.
(4) Če iz rezultatov ocene doze referenčne osebe iz prvega odstavka tega člena izhaja, da je pričakovana izpostavljenost nad 10 μSv na leto, pristojni organ v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti predpiše, da je treba izvajati obratovalni monitoring radioaktivnosti ter o tem obvesti organ, pristojen za jedrsko varnost.
32. člen 
(redno in izredno poročanje o obratovalnem in poobratovalnem monitoringu radioaktivnosti ter dolgoročnem nadzoru) 
(1) Zavezanec za obratovalni ali poobratovalni monitoring radioaktivnosti mora v obliki letnega poročila o izvedbi programa monitoringa najpozneje do 15. aprila tekočega leta za preteklo leto poročati pristojnemu organu. Pred tem mora najpozneje do 20. marca tekočega leta za preteklo leto pripraviti preliminarno poročilo in ga poslati pristojnemu organu.
(2) Letno poročilo mora vsebovati:
1. tabelarni prikaz predpisanega programa meritev,
2. navedbo uporabljene metodologije vzorčenja, priprave vzorcev in meritev,
3. rezultate meritev in njihovo merilno negotovost,
4. geografske koordinate vzorčevalnih oziroma merilnih mest,
5. ovrednotenje rezultatov meritev z opisom metodologije,
6. rezultate primerjalnih meritev,
7. oceno doz in
8. rezultate neodvisnega nadzora s komentarji.
(3) Ob rezultatih meritev morajo biti v letnem poročilu navedeni še podatki o vzorčenju, pripravi vzorcev in pomožnih veličinah za ovrednotenje rezultatov.
(4) V letnem poročilu morajo biti pri rezultatih meritev s spektrometrijskimi metodami navedene tudi aktivnosti vseh registriranih radionuklidov.
(5) K letnemu poročilu mora biti priložena tudi zbirka zapisov o meritvah radioaktivnosti v elektronski obliki v skladu s prilogo 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(6) V letnem poročilu mora biti naveden tudi predlog za spremenjen obseg obratovalnega ali poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti v prihodnje, če za tako spremembo obstajajo utemeljeni razlogi.
(7) V času izvajanja obratovalnega ali poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti mora zavezanec poročati pristojnemu organu, če rezultati meritev radioaktivnosti pri meritvah za posamezni radionuklid presegajo:
1. desetkratno vrednost letnega povprečja, izmerjenega v preteklih letih v okolju zaradi emisije v 15 dneh od ugotovitve,
2. predpisano spodnjo mejo zaznavanja, če za ta radionuklid ta meja v zadnjih 12 mesecih ni bila presežena v 15 dneh od ugotovitve, ali
3. mejne vrednosti za emisijo, določene v obratovalnih pogojih in omejitvah v 24 urah.
(8) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obrazložitev vzrokov in popravne ukrepe za preprečitev ponovitve preseganja.
(9) Zavezanec za obratovalni monitoring objekta, pri katerem lahko pride do nenadnih in znatnih izpustov v ozračje, mora stalno zagotavljati podatke iz avtomatskih postaj v sklopu mrež za zgodnje obveščanje v okolici objekta ali na območju objekta ter stalno zagotavljati takojšen prenos teh podatkov do organa, pristojnega za jedrsko varnost s pogostostjo, ki je navedena v programu obratovalnega monitoringa radioaktivnosti.
(10) Zavezanec za obratovalni in poobratovalni monitoring ter za dolgoročni nadzor mora obveščati javnost z vsebino zadnjega letnega poročila iz druge točke tega člena in z izrednim poročilom v primeru preseganja dozne ograde referenčne osebe.
33. člen 
(neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa radioaktivnosti) 
(1) Pristojni organ mora zagotavljati stalne neodvisne meritve emisij in imisij, ki pa ga ne sme izvajati izvajalec monitoringa radioaktivnosti, ki izvaja iste meritve za zavezanca za obratovalni monitoring. Program neodvisnih meritev vsako leto določi pristojni organ.
(2) Stroške izvajanja nadzornih meritev iz prejšnjega odstavka krije zavezanec za obratovalni monitoring.
(3) Izvajalec neodvisnega nadzora mora poročati o izvedenih meritvah pristojnemu organu.
VI. IZREDNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI 
34. člen 
(namen izrednega monitoringa radioaktivnosti) 
(1) Izredni monitoring radioaktivnosti se izvaja ob izrednih dogodkih zato, da se pravočasno zagotovijo:
1. podatki o stopnji in vrsti zunanjega sevanja in radioaktivne kontaminacije,
2. podatki, potrebni za določanje zaščitnih ukrepih,
3. podatki, potrebni pri odločitvah o vrsti in stopnji zaščite izvajalcev zaščitnih ukrepov,
4. informacije, potrebne za obveščanje javnosti, kot jih določa zakon, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost in predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. informacije, potrebne za opredelitev tistih oseb, ki jih je treba zdravstveno spremljati daljši čas po dogodku,
6. podatki za mednarodno izmenjavo informacij in
7. podatki, potrebni za oceno doz izvajalcev zaščitnih ukrepov in prebivalcev.
(2) Izredni monitoring radioaktivnosti sestavljajo meritve radioaktivnosti pri viru sevanja, meritve radioaktivnosti v okolju ali meritve obsevanosti prebivalstva.
35. člen 
(program izrednega monitoringa radioaktivnosti) 
(1) Program izrednega monitoringa radioaktivnosti v primeru izrednega dogodka v jedrskem ali sevalnem objektu pripravi upravljavec objekta kot poseben del programa obratovalnega monitoringa iz 22. člena tega pravilnika.
(2) Program izrednega monitoringa radioaktivnosti v primeru izrednega dogodka v tujini ali radiološkega izrednega dogodka na ozemlju Republike Slovenije pripravi organ, pristojen za jedrsko varnost v začetnih fazah izrednega dogodka, o njem takoj obvesti izvajalce izrednega monitoringa, in vodi njegovo izvajanje med izrednim dogodkom.
(3) Med potekom izrednega dogodka iz prvega ali drugega odstavka tega člena se lahko program prilagaja glede na razvoj dogodka.
(4) Zasnova za pripravo programov izrednega monitoringa iz prvih dveh odstavkov tega člena je podana v prilogi 8 tega pravilnika.
(5) Na zahtevo organa, pristojnega za jedrsko varnost, morajo zavezanci za izredni monitoring radioaktivnosti v primeru izrednega dogodka takoj poslati rezultate svojih meritev radioaktivnosti.
(6) Na zahtevo organa, pristojnega za jedrsko varnost, morajo zavezanci za izredni monitoring radioaktivnosti v primeru izrednega dogodka zagotoviti tudi povečan obseg meritev radioaktivnosti v okolju v skladu s 4. točko drugega odstavka 8. člena tega pravilnika.
36. člen 
(dodatni pogoji za izvajalce monitoringa radioaktivnosti med izrednim dogodkom) 
(1) Izvajalci izrednega monitoringa radioaktivnosti, ki izvajajo meritve med izrednim dogodkom, morajo:
1. razpolagati z ustrezno opremo za osebno radiološko zaščito,
2. biti izurjeni za delo v pogojih povišanega sevanja in stresnih pogojih,
3. dodatno zavarovati merilno opremo in dostop v merilne prostore, da se prepreči njihova kontaminacija.
(2) Izvajalci izrednega monitoringa radioaktivnosti na terenu so izvajalci zaščitnih ukrepov po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
37. člen 
(merilna oprema za izredni monitoring radioaktivnosti) 
V skladu s pogoji za pridobitev pooblastila iz 8. člena tega pravilnika mora izvajalec izrednega monitoringa zagotavljati ustrezno opremo za meritve:
1. hitrosti doze gama, beta in nevtronov,
2. doze gama v okolju, osebne doze gama in doze nevtronov,
3. površinske kontaminacije s sevalci alfa, beta in gama,
4. specifične aktivnosti sevalcev beta in gama,
5. skupne aktivnosti alfa, beta in gama.
38. člen 
(vzdrževanje pripravljenosti za izredni monitoring radioaktivnosti) 
(1) Izvajalec izrednega monitoringa mora zagotavljati stalno pripravljenost za izredni monitoring radioaktivnosti:
1. z zadostnim številom razpoložljivih in ustrezno usposobljenih izvajalcev meritev radioaktivnosti v razmerah med izrednimi dogodki, pri čemer zadostno število pomeni vsaj dve ekipi, kjer vsak izmed članov lahko opravlja posamične meritve iz 37. člena tega pravilnika,
2. z rednim vzdrževanjem, preizkušanjem in umerjanjem merilne oziroma druge opreme za delo med izrednimi dogodki,
3. s preverjanjem pripravljenosti izvajalcev izrednega monitoringa radioaktivnosti na občasnih terenskih meritvah in vajah. Letni program terenskih meritev pripravi zavezanec za izredni monitoring v skladu s preglednico 3 iz priloge 8 tega pravilnika,
4. z izdelanimi postopki za vsa opravila, meritve in analize v okviru izrednega monitoringa radioaktivnosti, ter
5. z izvajanjem medlaboratorijskih in drugih primerjalnih meritev, med drugim tudi v organizaciji mednarodnih institucij ali laboratorijev.
(2) Stroške vzdrževanja pripravljenosti izrednega monitoringa krije zavezanec za monitoring.
39. člen 
(poročanje o izrednem monitoringu radioaktivnosti) 
(1) Zavezanec za izredni monitoring radioaktivnosti ali neposredno izvajalec izrednega monitoringa radioaktivnosti mora med izrednim dogodkom poročati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, o meritvah radioaktivnosti v najkrajšem možnem času v elektronski obliki.
(2) Izvajalec izrednega monitoringa mora najpozneje v 14 dneh po koncu izrednega dogodka organu, pristojnemu za jedrsko varnost, dostaviti poročilo o izvedbi izrednega monitoringa radioaktivnosti, ki mora vsebovati:
1. rezultate meritev in oceno merilne negotovosti,
2. čas, za katerega veljajo rezultati,
3. geografske koordinate merilnih oziroma vzorčevalnih mest,
4. podatke o vzorčenju in vzorcu,
5. podatke o pomožnih veličinah za vrednotenje rezultatov,
6. kratkoročno in dolgoročno oceno prejetih doz za skupine prebivalstva, ki so prejele največje doze, in za prebivalstvo kot celoto.
VII. LISTINA O RADIOAKTIVNI KONTAMINACIJI 
40. člen 
(vsebina in pogoji za pridobitev listine o stopnji kontaminacije) 
(1) Oseba, ki želi pridobiti listino, s katero bo dokazovala, da v primeru povečane radioaktivne kontaminacije (v nadaljnjem besedilu: listina) njegova živila, krma, posamezni izdelki ali odpadki (v nadaljnjem besedilu: blago) niso radioaktivno kontaminirani, mora zaprositi pristojni organ za pridobitev te listine.
(2) Če gre v vlogi iz prvega odstavka tega člena za živila ali krmo, mora imetnik vlogi za pridobitev listine priložiti potrdilo o izvedeni meritvi izvajalca monitoringa radioaktivnosti, s katerim slednji potrjuje, da vsebnosti radionuklidov ne presegajo mejnih vrednosti iz Uredbe Sveta (Euratom) št. 2016/52 o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 ter uredb Komisije (Euratom) št. 944/89 in (Euratom) št. 770/90 (UL L št. 13, z dne 15. januarja 2016, str. 2).
(3) Če gre v vlogi iz prvega odstavka tega člena za posamezne izdelke ali odpadke, mora imetnik vlogi za pridobitev listine priložiti potrdilo o izvedeni meritvi pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji ali izvajalca meritev radioaktivnosti, pooblaščenega za tovrstne meritve, s katerim slednji potrjuje, da vsebnosti radionuklidov ne presegajo mejnih vrednosti radioaktivne kontaminacije iz predpisa, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje.
(4) Če želi oseba blago iz drugega odstavka tega člena izvoziti ali iznesti iz Republike Slovenije, mora potrdilo o izvedeni meritvi iz drugega odstavka tega člena vsebovati vse podatke, potrebne za izpolnitev obrazca iz priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1621/2001 z dne 8. avgusta 2001 o spremembi Uredbe (ES) št. 1661/1999 glede izvoznega potrdila, ki se zahteva za kmetijske proizvode, ter seznama carinskih uradov, ki dovolijo prijavljanje proizvodov za sprostitev v prosti promet v Skupnosti (UL L št. 215 z dne 9. 8. 2001, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1621/2001/ES).
(5) Če oseba potrebuje listino iz prvega odstavka za notranji promet v Republiki Sloveniji ali za izvoz oziroma iznos posameznih izdelkov ali odpadkov, mora potrdilo o izvedeni meritvi imeti smiselno podobno vsebino, kot je predpisana na obrazcu iz priloge 1 Uredbe 1621/2001/ES.
41. člen 
(izdaja listine o stopnji kontaminacije) 
(1) Če oseba iz prvega odstavka 40. člena potrebuje listino za izvoz ali iznos živil ali krme iz Republike Slovenije, pristojni organ na podlagi potrdila izvajalca monitoringa radioaktivnosti iz četrtega odstavka prejšnjega člena izda listino na obrazcu iz priloge 1 Uredbe 1621/2001/ES.
(2) Če oseba iz prvega odstavka 40. člena tega pravilnika potrebuje listino za promet posameznih izdelkov ali odpadkov oziroma za notranji promet živil ali krme, pristojni organ na podlagi potrdila pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji ali izvajalca monitoringa radioaktivnosti iz tretjega odstavka prejšnjega člena izda listino s smiselno podobno vsebino, kot je predpisana na obrazcu iz priloge 1 Uredbe 1621/2001/ES.
VIII. KONČNI DOLOČBI 
42. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (Uradni list RS, št. 20/07, 97/09 in 76/17 – ZVISJV-1).
43. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-237/2017
Ljubljana, dne 19. marca 2018
EVA 2017-2550-0054
Irena Majcen l.r.
Ministrica 
za okolje in prostor 
 
Milojka Kolar Celarc l.r.
Ministrica 
za zdravje 
 
Mag. Dejan Židan l.r.
minister 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano