Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2018 z dne 2. 3. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2018 z dne 2. 3. 2018

Kazalo

638. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Draškovič, stran 2306.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 20. redni seji dne 20. 2. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Draškovič 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Draškovič, (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje IBIS, d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, Slovenska Bistrica, pod številko naloge 19/2016-OPPN, datum december 2017.
Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v 5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/16) in v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2).
2. člen 
(sestavni del podrobnega načrta) 
(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:
A) BESEDILO
1. Obrazložitev odloka
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
3. Smernice in mnenja k občinskem podrobnem prostorskem načrtu
B) KARTOGRAFSKI DEL
1.
Prikaz območja OPPN na DOF
2.
Izsek iz družbenega plana s prikazom lege prostorske ureditve
M 1:500
3.
Območje OPPN z obstoječim katastrskim stanjem
M 1:500
4.
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:500
5.
Ureditveno količbena situacija s karakterističnim prerezom
M 1:500
6.
Prikaz priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro
M 1:500
7.
Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:500
C) PRILOGE
Priloge OPPN so:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
II. OPIS MEJE OBMOČJA 
3. člen 
(območje podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Meja območja obravnave so na severni in vzhodni strani obdelovalna kmetijska zemljišča, južna meja poteka ob zazidanem območju, zahodna meja ob kategorizirani lokalni cesti LC 440621 Sp. Polskava–Pokoše.
(2) Območje OPPN obsega parcelo oziroma del parcele št. 661/1 k.o. 742 – Zgornja Polskava.
(3) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN cca 0,24 ha.
(4) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.
(5) Meja ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah.
4. člen 
(namenska raba območja) 
(1) Osnovna namenska raba: delno območje stavbnih zemljišč in delno najboljša kmetijska zemljišča.
(2) Podrobnejša namenska raba: ni določena.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI IZRABE IN KVALITETO GRADENJ TER URBANISTIČNE OMEJITVE 
5. člen 
(zasnova prostorske ureditve) 
Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe predvidi gradnja kmetijskega objekta, ki je neposredno namenjen kmetijski dejavnosti in zemljišča, ki so potrebna za njihovo redno rabo.
6. člen 
(urbanistični parametri) 
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (fasadni poudarki in podobno);
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
– gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, manipulativnimi površinami ter komunalnimi in energetskimi priključki;
– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov;
– namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so namenjeni kmetijski dejavnosti.
7. člen 
(dopustni posegi in namembnost znotraj območja) 
V ureditvenem območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov,
– odstranitev objektov,
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov,
– vzdrževalna dela,
– sprememba namembnosti rabe objekta, ki je skladna s 7. členom,
– ureditev zunanjih površin,
– izgradnja komunalne infrastrukture.
8. člen 
(vrste osnovnih objektov glede na namen) 
(1) Predvidi se gradnja kmetijskega objekta, ki se po predpisih o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v naslednje skupine:
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinske kleti in zidanice.
(2) Predvidi se gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi enotne klasifikacije vrst objektov, uvršča v naslednje skupine:
– 21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
9. člen 
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 
OPPN je umeščen v območje, ki ga ureja Odlok o dolgoročnem planu – prostorski del Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 53/11) in Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/15 – UPB, spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 85/15).
10. člen 
(začasni posegi) 
Do pričetka gradnje predvidenega objekta in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV 
11. člen 
(vsebina načrtovanih ureditev v prostor) 
Za umestitev načrtovanih ureditev v prostor se določi:
1. dopustne posege,
2. funkcije in oblikovanje območja podrobnega načrta,
3. lega in velikost objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje,
4. lego, zmogljivost ter potek objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje.
12. člen 
(odstranitev objektov in naprav) 
Na območju OPPN se odstranijo dotrajani objekti ter objekti in naprave, ki z novo prostorsko ureditvijo ne bodo več služile svojemu namenu.
13. člen 
(pogoji in usmeritve glede lege objektov) 
(1) Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzije in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov, maksimalni tlorisni in višinski gabariti za celotno območje OPPN so razvidni iz kartografskega lista št. 5 »Ureditveno količbena situacija s karakterističnim prerezom«.
(2) Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.), kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjeni gradnji, kot jih dopušča ta akt.
(3) Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta najmanj 2,00 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(5) Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje.
(6) Gradbeno mejo načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(7) Gradnja komunalne infrastrukture je dovoljenja tudi izven območja OPPN, razen, če s tem odlokom ni drugače določeno.
14. člen 
(pogoji glede velikosti objektov) 
(1) Za objekt je določen maksimalni tlorisni gabarit s tolerancami oziroma zunanje gradbene linije, ki jih narekujejo potrebni odmiki, možnosti organiziranja dovoza in dostopa ter varstveni pasovi.
(2) Oblikovanje stavbe mora biti prilagojeno predvideni funkciji objekta, sodobnemu načinu uporabe objekta ter sodobnim tehnološkim procesom. Če je fasada ometana, mora biti izvedena v odtenkih svetlejših ali toplih barv. Uporaba barv, ki so v prostoru moteče in ne izhaja iz tradicionalnih barv (npr. živo rdeča, živo zelena, živo modra itd.) niso dopustne.
Maksimalni tlorisni gabarit objekta je 21,00 x 31,00 m. Maksimalna višina objekta je 10,00 m od kote pritličja do kote venca objekta. Pod objektom je lahko ena ali več vkopanih kleti.
(2) Etažnost objekta se prilagaja glede na program objekta in se določa znotraj opredeljene maksimalne višine objekta.
(3) Etažnost v kletni nivo pri objektu ni omejena pod pogojem, da je klet v celoti vkopana, z izjemo prve kletne etaže (vkopana z dveh oziroma treh strani).
15. člen 
(pogoji oblikovanja objektov) 
(1) Objekti morajo biti umeščeni v prostor tako, da je njihov vizualni vpliv čim manjši ter da se v čim večji meri ohrani značilnost krajine, kot na primer relief, gozdni rob, mejice in podobno.
(2) Nadzemni del stavbe za rejo živali ima tloris pravokotnika, ki je orientiran vzporedno s plastnicami terena, z daljšima stranicama v smeri sever–jug.
(3) Streha predvidenega objekta je klasična dvokapnica naklona od 10° do 35°, krita s temno kritino.
(4) Vhodi v objekt in dostopi se lahko drugače uredijo in prilagodijo dejavnosti.
(5) Dovoljena je gradnja oziroma postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– ograja
– podporni zid
– rezervoar
– priključek na objekte GJI
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, od tega kozolec, kmečka lopa, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine.
16. člen 
(ureditev zunanjih in obcestnih površin) 
(1) Odprti prostor vsebuje:
– manipulativne površine,
– zelene površine.
(2) Znotraj območja OPPN se uredijo vozne in manipulativne površine. Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine morajo biti primerno utrjene.
(3) Zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za območje, ki naj bodo lokalnega izvora. V nobenem primeru se ne uporablja tujerodnih/okrasnih vrst in vrst, ki niso značilne za območje. V primeru zatravitev površin se uporablja mešanica avtohtonih vrst. Na degradiranih površinah v času izvedbe del, ki ne bodo pozidane, se v čim večji meri ohranjajo ali vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni travniki, mejice, živice, obrežna vegetacija).
(4) Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija in se tujerodne vrste ne pojavljajo več.
(5) Vidne zunanje in obcestne površine se z urejanjem prilagodijo obstoječim ureditvam. Ravno tako se zasaditev zelenja, dreves prilagodi ureditvam gradnje.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČITVE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
17. člen 
(zasnova prometne infrastrukture) 
(1) Območje se priključuje na lokalno cesto LC 440621 Sp. Polskava–Pokoše.
(2) Na območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin:
– navezava na obstoječe prometno omrežje,
– urejanja mirujočega prometa.
(3) Parkirna mesta so urejena na zunanjih površinah v okolici objekta ali v objektu.
(4) Elementi dostopne poti (širina cestnega profila, nosilnost voziščne konstrukcije ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno z veljavno zakonodajo.
(5) Pri projektiranju je potrebno upoštevati 5. člen Zakona o cestah, ki določa, da je prepovedano na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odpadke in druge tekočine.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO INFRASTRUKTURO 
18. člen 
(splošni pogoji) 
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– objekt znotraj območja OPPN je lahko priključen na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljalcev komunalnih vodov;
– objekt je lahko priključen na telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za predmetno območje;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih komunalnih vodov;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
19. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Objekt je možno priklopiti na vodovodno omrežje v upravljanju KS Zgornja Polskava. Za merjenje porabe vode je potrebno predvideti jašek z vodomerom in zasunom izven objekta. Jašek se vgradi na podlago, ki služi kot drenaža.
(2) Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode za živali in požarno varnost je možno zbiranje padavinske vode.
(3) Vse stroške materiala, fizičnega dela in gradbenih del od primarnega voda vodnega jaška z merilno napravo pri uporabniku ob priključitvi poravna uporabnik. V kolikor bi bilo potrebno prestaviti obstoječ primarni oziroma sekundarni vod, nosi stroške prestavitve voda investitor.
20. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato odvaja v ponikalnico.
Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v padavinsko kanalizacijo, ki se nato odvaja v ponikalnico.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato odvaja v ponikalnico.
Tehnološko odpadno vodo predstavlja gnojevka. V kolikor ne bo laguna za gnojevko pod objektom hleva, se gnojevka potiska v kanal za gnojevko, ki se nahaja na zunanji strani hleva, od koder se gnojevka prečrpava preko cevi v zunanjo laguno za gnojevko, ki mora biti grajena iz vodonepropustnega armiranega betona. Zraven lagune se lahko uredi gnojišče, katero služi za skladiščenje gnoja iz boksov, kateri so nastlani s slamo.
Komunalne odpadne vode je potrebno po vodotesni kanalizaciji odvajati v javno fekalno kanalizacijo.
21. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju poteka obstoječe nizkonapetostno omrežje nadzemne izvedbe iz TP 20/0,4 kV FRAJŠTAJN (t-131). Priključna moč ostane obstoječa.
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera se bodo izdelali prostorski akti, bo potrebno upoštevati pravilnike, normative in tipizacijo, ki izhaja iz 465. in 468. Energetskega zakona – glede varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja, Pravilnika o projektnih omrežij gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, Pravilnika o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (za nizkonapetostne vode), Tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV), Tipizacija omrežnih priključkov končnih odjemalcev.
(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja elektroenergetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(4) Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki se nahaja na obravnavanem področju oziroma na trasi za predvideno napajanje obravnavanega območja.
(5) Pri izvajanju zemeljskih del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih elektroenergetskih naprav morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi pravilniki, predpisi, standardi in tipizacijami.
(6) Dopustna je postavitev alternativnih virov energije.
22. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Na območju OPPN ni TK vodov, ki bi bili ogroženi s posegom. Za povezavo na omrežje Telekoma Slovenije se lahko predvidi priključitev iz obstoječega omrežja pod pogoji upravljavca TK omrežja.
23. člen 
(zbiranje in odvoz odpadkov) 
Na področju zbiranja in odvoza odpadkov je potrebno na obravnavanem območju upoštevati veljavno zakonodajo.
Za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo karakteristik komunalnih odpadkov, mora investitor skleniti sporazume s pooblaščenimi organizacijami za odvoz teh odpadkov.
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
24. člen 
(vplivi na okolje) 
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
25. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v III. stopnji varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.
26. člen 
(varstvo pred onesnaženjem zraka) 
Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti.
Objekt mora biti po svoji dejavnosti ekološko čist, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva – kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno.
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva.
V izogib onesnaženju zraka se v primeru ogrevanja objekta le ta ogreva le na okoljsko neoporečne energente.
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.
27. člen 
(varstvo pred onesnaževanjem podtalnice) 
Območje obravnave se nahaja na območju varovanja podtalnice.
Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti, so:
– padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov,
– komunalne odpadne vode in
– tehnološke vode.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda;
– padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato odvaja v ponikovalnico;
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo, ki se nato odvaja v ponikovalnico;
– dno ponikovalnice mora biti 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode;
– tehnološke vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);
– dno gnojišča, zbiralnika gnojnice in gnojevke, kompostarne za gnojevko ali hlevskega izpusta mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode;
– pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
– v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;
– končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti tekstualno in grafično jasno razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje;
– v primeru, da gre za gradnjo stavbe za rejo živali, ki obsega več kot 5 glav živine, je potrebno v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja ter njenimi prilogami, k projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD izdelati in priložiti revidirano analizo tveganja za onesnaženje, in sicer na način ter v obsegu, kot to določata 50. in 51. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16). Iz rezultatov predmetne analize tveganja mora biti jasno razvidno, ali je tveganje za onesnaženje podzemne vode, sled predvidnega posega, še sprejemljivo. Vse izsledke revidirane analize tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD. V le-tej morajo biti v tekstualnem in grafičnem delu upoštevani vsi predvideni zaščitni ukrepi;
– v projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja je s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda treba priložiti ustrezni program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem:
– potrebna kapaciteta predvidenega skladišča in/ali gnojne jame za polletno skladiščenje odpadnega nastilja in/ali gnojevke, 
– možnost neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža živali ter 
– zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno gnojenje. 
Iz ekološke presoje vpliva reje živali na okolje mora biti jasno razvidno, da s predvideno naložbo kmetijsko gospodarstvo ne bo prekoračilo mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) in Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17);
– v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti;
– predmetna lokacija se po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa;
– v skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
28. člen 
(varovanje tal) 
Obravnavana lokacija se nahaja na erozijsko ogroženem območju, zato mora projektna dokumentacija vsebovati geološko poročilo, iz katerega mora biti razvidna tudi zmožnost ponikanja padavinskih voda ter način temeljenja predvidenih objektov, v času gradnje pa je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor.
Med gradnjo je potrebno:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče poiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.
29. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja kulturne dediščine ali njenih enot. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala.
30. člen 
(varstvo narave) 
Ureditveno območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja narave, naravnih vrednot ali njenih enot.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
31. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom) 
(1) Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g.
(2) Območje OPPN se nahaja na erozijskem področju kjer so predvideni običajni zaščitni ukrepi.
(3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(4) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
(5) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen odmik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(6) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(7) Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.
(8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se dokazuje v skladu z veljavno zakonodajo.
32. člen 
(stabilnost terena) 
Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.
IX. ETAPNOST IZVEDBE 
33. člen 
(etapnost) 
Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi.
X. TOLERANCE 
34. člen 
(dovoljena odstopanja pri gradnji objektov) 
(1) Možno je preoblikovanje ali zmanjšanje tlorisnih gabaritov, določenih s tem odlokom.
(2) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih in višinskih gabaritov objektov max. +10% od upoštevanju odmikov od ceste in parcelnih mej. Odstopanje v zmanjšanju tlorisnih in višinskih gabaritov objektov je lahko večje od 10%. Število popolnoma vkopanih kletnih etaž ni omejeno.
(3) Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje določene s tem odlokom.
(4) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(5) Dovoljena je sprememba namembnosti objekta ob upoštevanju 6. člena odloka.
35. člen 
(odstopanja pri gradnji infrastrukture) 
Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih in zunanjih ureditev ob prikazanih (tudi izven mej ureditvenega območja), kolikor gre za prilagajanje stanja na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.
XI. POSEBNE DOLOČBE 
36. člen 
(splošne obveznosti) 
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo in pričetkom del, ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi obnoviti;
– zagotoviti varovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč;
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.
37. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta) 
(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij.
(3) Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na območje podrobnega načrta. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. V primeru, da je potrebno sondirati temeljna tla ali kako drugače zaščititi gradbeno jamo, se lahko posega tudi izven meja območja določenega s tem odlokom.
XII. POGOJI ZA GRADNJO ENOSTAVNIH OBJEKTOV 
38. člen 
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) 
(1) Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
39. člen 
(obdobje veljavnosti odloka) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), velja na tem območju Občinski prostorski načrt Občine Slovenska Bistrica, in sicer merila in pogoji določeni za območja površin za razpršeno poselitev oziroma se za enoto urejanja prostora v Občinskem prostorskem načrtu določijo podrobnejši izvedbeni pogoji.
40. člen 
(vpogled podrobnega načrta) 
OPPN je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenska Bistrica in na Upravni enoti Slovenska Bistrica, v času uradnih ur.
41. člen 
(nadzor) 
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravljajo inšpekcijske službe za posamezna področja.
42. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-2/2018-0203-6
Slovenska Bistrica, dne 20. februarja 2018
Župan 
Občine Slovenska Bistrica 
dr. Ivan Žagar l.r.