Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2018 z dne 2. 3. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2018 z dne 2. 3. 2018

Kazalo

603. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Golovec – območji GOS-1 in GOS-2, stran 2196.

  
Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13 in 93/15) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne občine Celje na 24. redni seji dne 20. 2. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Golovec – območji GOS-1 in GOS-2 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Golovec – območji GOS-1 in GOS-2, (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 708/13.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, dopustne dejavnosti, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(predmet OPPN) 
Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:
– zasnova in ureditev sprehajalnih in rekreacijskih poti, ki povezujejo severni, južni, vzhodni in zahodni del mesta,
– ureditev Slovenskega pokopališča na Golovcu (v nadaljevanju: pokopališče) kot spominskega parka in njegova vključitev v sistem pešpoti,
– ohranitev večje zelene površine – travnika za smučišče,
– izgradnja razglednega stolpa na lokaciji obstoječega telekomunikacijskega stolpa,
– ureditev in razširitev obstoječega igrišča,
– izgradnja parkirišča pri križišču Dečkove ceste in Ceste na Dobrovo,
– ureditev parkovnega dela s pešpotmi in sanacija objektov oglaševanja med Dečkovo in Pokopališko cesto,
– rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječega objekta na parceli št. 967 k.o. Spodnja Hudinja v poslovno stanovanjski objekt – objekt družbenega standarda za izvajanje na področju storitev družbenih dejavnosti (dejavnosti za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, dejavnosti za socialno varstvo, kulturo in šport) in turistično informativnim namenom z možnostjo širitve omenjenih funkcij na zunanje površine ob objektu,
– odstranitev obstoječega objekta na parceli št. 963/1 k.o. Spodnja Hudinja in izgradnja novega poslovnega objekta za športno rekreacijsko dejavnost,
– rekonstrukcija, sanacija in prenova obstoječih objektov na parcelah št. 1370/1, 1370/2, 1370/3 in 1371/1 k.o. Spodnja Hudinja ob Dečkovi cesti nasproti Celjskega sejma – ohranitev arhitekturne zasnove, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine,
– izgradnja šestih stanovanjskih objektov na parcelah št. 907, 908/1, 908/2, 909, 913/2, 913/3, 914/1, 914/2, 930/1 (del), 930/2, 931/2 (del), k.o. Spodnja Hudinja na severni strani območja – zapolnitev med obstoječimi stanovanjskimi objekti,
– izgradnja stanovanjskega objekta na parcelah št. 990/1 in 980/5 k.o. Spodnja Hudinja – zapolnitev med obstoječimi stanovanjskimi objekti,
– ukinitev obstoječih vrtičkov in pomožnih objektov severno in južno od pokopališča ter vzpostavitev travnatih zelenih površin,
– opredelitev rezervata za vrtičke na severnem delu območja,
– zasaditev drevoreda ob Jamovi ulici,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo,
– ureditev pešpoti (pločnika) ob Cesti na Dobrovo.
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN se nahaja na južnem delu hriba Golovec v Celju. Na jugu je območje omejeno z Dečkovo cesto, na vzhodu z Opekarniško cesto, na severu z Jamovo ulico in na zahodu s Cesto na Dobrovo. Območje je v večini namenjeno športno rekreacijski dejavnosti in v naravi predstavlja travnat hrib, ki je v manjši meri porasel z gozdom, ob cestah, ki ga obrobljajo, pa je poseljen. Območje z oznako GOS-2 obsega Slovensko pokopališče na Golovcu, vsa ostala zemljišča so v območju GOS-1.
(2) Območje OPPN obsega parcele in dele parcel št. 907, 908/1, 908/2, 909, 910/1, 910/2, 910/3, 911, 912/1, 912/2, 912/3, 912/4, 912/5, 913/1, 913/2, 913/3, 914/1, 914/2, 915/1, 915/2, 915/3, 915/4, 915/5, 915/6, 915/7, 916, 917/2, 918/2, 919, 920/1, 920/2, 920/3, 920/4, 921, 922/1, 922/2, 922/3, 922/4, 923, 924/1, 924/2, 924/3, 924/4, 924/5, 925, 926/2, 926/3, 926/4, 928/1, 928/2, 928/3, 929/1, 929/2, 930/1, 930/2, 930/3, 931/1, 931/2, 932/1, 932/2, 932/3, 933/1, 933/2, 934, 935, 936, 937/1, 937/2, 938, 939/1, 940, 941, 942/1, 943/1, 944, 945/2, 946/1, 946/2, 947/1, 948, 950, 952, 953, 954, 957, 958/1, 958/2, 958/3, 959, 960, 961, 962, 963/1, 963/2, 964,1 964/2, 964/3, 965, 966/1, 966/2, 967, 968, 969, 970/1, 970/2, 971/1, 971/2, 971/3, 972, 973, 974, 975, 977, 978/1, 978/2, 980/1, 980/2, 980/3, 980/4, 980/5, 981, 982, 983/2, 983/6, 983/8, 984, 1312, 1313/1, 1313/5, 1316/1, 1316/3, 1317, 1318/2, 1318/4, 1319/1, 1319/5, 1320/7, 1320/5, 1322/2, 1322/4, 1365/2, 1365/3, 1367, 1368, 1369, 1370/1, 1370/2, 1370/3, 1371/1, 1372, 1373/1, 1704/2, 1708/2, 1708/5, 1708/10, 1708/11, 1709/1, 1709/2, 1710/1, 1712/2, 1714, vse k. o. Spodnja Hudinja (1074). Površina območja meri ca. 22,38 ha.
(3) OPPN predvideva posege tudi na zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebni za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI), potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne nujne vodnogospodarske ureditve.
5. člen 
(posegi zunaj območja OPPN) 
Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– Fekalna kanalizacija: k.o. Spodnja Hudinja parc. št. 1708/2, 1709/1, 1710/1;
– Meteorna kanalizacija: k.o. Spodnja Hudinja parc. št. 1708/2, 1709/1;
– Fekalna kanalizacija: k.o. Spodnja Hudinja parc. št. 1708/2, 1709/1, 1710/1.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje obravnave se nahaja na severnem delu mesta in je z vseh strani omejeno s cestami. Na jugu meji na Dečkovo cesto in na območje Celjskega sejma. Na severu je omejeno z Jamovo ulico in območjem nogometnega stadiona ter TC Mercator ter na severozahodu s Travniško ulico. Na vzhodu ga omejuje Opekarniška cesta in poslovni objekti. Zahodni del območja je omejen s Cesto na Dobrovo in stanovanjsko sosesko Nova vas.
(2) Območje OPPN se na južnem delu preko Pokopališke ceste prometno navezuje na Opekarniško cesto in preko predvidne povezave s Pokopališke ceste na Cesto na Dobrovo. Na vzhodnem delu se obstoječi in predvideni objekti preko dovoznih priključkov navezujejo na Opekarniško cesto. Severni del območja se preko obstoječih in predvidenih dovozov prometno navezuje na Jamovo ulico, na zahodu se obstoječi objekti navezujejo na Cesto na Dobrovo in Travniško cesto. Peš promet (pešpoti) znotraj območja OPPN se navezuje na obstoječe pločnike Ob Dečkovi cesti, Opekarniški cesti in Jamovi cesti.
(3) V času gradnje obsega vplivno območje OPPN zemljišča znotraj meje območja OPPN ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(4) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
7. člen 
(namembnost območja OPPN) 
V mejah OPPN so predvidena naslednja prostorska območja:
– Območje z oznako »PA« – parkovno območje: pretežna namembnost park, spominski park, pokopališče, sprehajališče. Prostorska ureditev »PA« zajema Slovensko pokopališče na Golovcu, spomenik NOB ter parkovni del s sankališčem med Pokopališko ulico in Dečkovo cesto. Območje obsega zemljišča s parc. št. 953, 958/1 (del), 959, 960 (del), 961, 962 (del), 971/1, 1312 (del), 1313/1 (del), 1316/1, 1316/3, 1317, 1318/2, 1318/4, 1319/1, 1319/5, 1320/5, 1320/7, 1322/2, 1322/4 in 1365/2 (del), 1365/3, 1367, 1368, 1369 vse k.o. Spodnja Hudinja.
– Območje z oznako »R« – rekreacijsko območje: pretežna športno rekreativna namembnost, otroško in športno igrišče, smučišče, fitnes na prostem, trim steza, razgledni stolp, objekta s športno rekreacijsko in stanovanjsko funkcijo, vrtički. Območje obsega zemljišča s parc. št. 915/1, 917/2, 918/2, 919, 920/1, 920/2, 920/3, 920/4, 921, 922/1, 922/2, 922/3, 922/4, 930/1 (del), 930/3, 931/1, 931/2 (del), 962 (del), 963/1 (del), 963/2, 964/1, 964/2, 964/3, 965, 966/1, 967 (del), 968, 969, 970/1, 970/2, 971/1 (del), 971/2 (del), 972, 973, 974, 975, 982, 983/2, 983/6, 984 (del) vse k.o. Spodnja Hudinja. Prostorska ureditev »R« zajema obstoječe smučišče na zahodnem pobočju Golovca, obstoječe športno igrišče, vrtičke in objekte na zemljiščih s parc. št. 963/1 in 967, oboje k.o. Spodnja Hudinja, s pripadajočimi zunanjimi površinami.
– Območja z oznakami »OPS« – poslovno stanovanjsko in poslovno rekreacijsko območje: poslovno stanovanjska dejavnost.
Poslovno stanovanjska območja zajemajo obstoječo poslovno stanovanjsko pozidavo v jugovzhodnem vogalu območja v križišču Dečkove in Opekarniške ceste na zemljiščih s parc. št. 946/2 (del), 947/1, 948, 952 in 958/3, vse k.o. Spodnja Hudinja, obstoječi stanovanjski objekt z zunanjimi površinami na zemljiščih s parc. št. 965 (del), 967 (del), 971/1 (del), 973 (del) k.o. Spodnja Hudinja in obstoječi poslovno stanovanjski objekt na zemljišču s parc. št. 984 (del), k.o. Spodnja Hudinja.
Poslovno rekreacijsko območje s podoznako »PR« obsega predvideni poslovno stanovanjski objekt za športno rekreacijsko dejavnost na zemljišču s parc. št. 963/1 (del) in 962 (del), k.o. Spodnja Hudinja.
– Območji z oznako »OP« in »P« – poslovno območje: poslovna dejavnost. Poslovno območje zajema obstoječi poslovni objekt (Telekom) s pripadajočimi zunanjimi površinami na severu ob Jamovi ulici na zemljiščih s parc. št. 915/5, 915/3, 915/6, vse k.o. Spodnja Hudinja in obstoječi ter predvideni poslovni objekt s pripadajočimi zunanjimi površinami na zahodu ob Opekarniški cesti na zemljiščih s parc. št. 940, 942/1, 943/1 vse k.o. Spodnja Hudinja.
– Območji z oznako »OS« in »S« – obstoječi in predvideni stanovanjski objekti. Stanovanjsko območje zajema: severni del območja ob Jamovi ulici z obstoječo in predvideno stanovanjsko pozidavo, severozahodni del območja z obstoječimi stanovanjskimi objekti, zahodni del območja z obstoječo in predvideno stanovanjsko pozidavo ob Cesti na Dobrovo na zemljiščih s parc. št. 980/1 in 980/5, obe k.o. Spodnja Hudinja, južni del območja s stanovanjsko pozidavo med Pokopališko ulico in Dečkovo cesto.
– Območje z oznako »CVG«: območje obsega Westnovo vilo na Golovcu s pripadajočimi zunanjimi površinami na zemljiščih s parc. št. 923, 924/1, 924/2, 924/3, 924/4, 924/5, 925 vse k.o. Spodnja Hudinja.
8. člen 
(dopustni posegi) 
(1) Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi:
– odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ali njihovih delov ter nezahtevnih in enostavnih objektov ali njihovih delov,
– odstranitev (ukinitev) dela vrtičkov,
– odstranitev ali obnova in preoblikovanje (rekonstrukcija) obstoječih objektov, dozidave in nadzidave objektov, in gradnja novih objektov,
– odstranitev ali obnova (rekonstrukcija) ter gradnja novih nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnjo in urejanje zunanjih in zelenih površin, gradnjo, obnovo, sanacijo in dograditev obstoječega omrežja GJI,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav GJI v povezavi z odstranjenimi objekti ter izgradnja novega omrežja GJI ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja GJI,
– izgradnja novega omrežja GJI ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja GJI izven meje območja OPPN.
(2) Znotraj prostorske ureditve »PA« in »R« ni dovoljena gradnja novih objektov, razen objektov parkovne opreme, objektov namenjenih rekreaciji in objektov GJI.
(3) Znotraj prostorskih ureditev »S« je dopustna obnova in preoblikovanje (rekonstrukcija) objektov, dozidave in nadzidave objektov, gradnja novih objektov in gradnja enostavnih ter nezahtevnih objektov, skladno s klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: CC-SI), in sicer:
– enostanovanjske stavbe z oznako CC-SI 11100 in dvostanovanjske stavbe z oznako 11210
Skupni faktor zazidanosti parcele ne sme presegati 0,4.
(4) Znotraj prostorskih ureditev »OPS« in »P« je dopustna obnova in preoblikovanje (rekonstrukcija) objektov, dozidave in nadzidave objektov, gradnja novih objektov in gradnja enostavnih ter nezahtevnih objektov, skladno s CC-SI, in sicer:
– Na območjih z oznako »OPS 1«, »OPS 2«, »OPS 3« in »OPS 4«:
– stanovanjske stavbe z oznako CC-SI 1 razen stanovanjske stavbe za posebne namene z oznako CC-SI 1130, 
– gostilne, restavracije in točilnice z oznako CC-SI 12112, 
– druge upravne in pisarniške stavbe z oznako CC-SI 12203, 
– trgovske in druge stavbe za storitveno dejavnost z oznako CC-SI 12301, razen sejemske dvorane, razstavišča z oznako CC-SI 12302, bencinski servisi z oznako 12303,
– stavbe za druge storitvene dejavnosti z oznako CC-SI 12304, razen kemične čistilnice, pralnice in avtopralnice,
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo z oznako CC-SI 12640, 
– stavbe za zdravstvo z oznako CC-SI 12630 in športne dvorane z oznako CC-SI 12640. 
– Na območju z oznako »P« – isto kot na območju »OPS 1-4«, poleg tega pa še:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev z oznako CC-SI-12111. 
Skupni faktor zazidanosti parcele ne sme presegati 0,4.
(5) Znotraj prostorskih ureditev »OS«, »OP«, »CVG« je obstoječe objekte možno vzdrževati in rekonstruirati. Možna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Možna je prizidava objektov pod pogoji, da skupni faktor zazidanosti parcele ne presega 0,4.
9. člen 
(dopustne dejavnosti) 
(1) Dopustne dejavnosti v tem odloku so določene skladno z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju: SKD), pri čemer so navedene kategorije dejavnosti z oznakami. V primerih, ko so v okviru kategorije dopustne samo posamezne podkategorije, so te navedene, ostale podkategorije pa niso dopustne. V primeru, ko so v okviru posamezne podkategorije dopustne samo posamezne dejavnosti, so te posebej navedene, ostale dejavnosti pa niso dopustne.
(2) Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka dopustne naslednje dejavnosti:
– Na območjih z oznakama »OPS 1« in »OPS 4« so poleg stanovanjske dopustne poslovne dejavnosti razen dejavnosti z oznakami SKD A do H (kmetijstvo, rudarstvo, proizvodnja in predelava, energetika, gradbeništvo, trgovina, promet in skladiščenje). Dopustne dejavnosti so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti z oznako SKD R, ki vključujejo Umetniško ustvarjanje (SKD 90.03), Dejavnost muzejev (SKD 91.020), Varstvo kulturne dediščine (SKD 91.030), Športne in druge dejavnosti za prosti čas (SKD 93), ki vključuje dejavnost športnih klubov (SKD 93.12), Obratovanje fitnes objektov (SKD 93.13), Obratovanje športnih objektov (SKD 93.11) Druge športne dejavnosti (SKD 93.19) in gostinstvo z oznako SKD I, ki vključuje okrepčevalnice in podobni obrati (KD 56.102) in strežbo pijač (SKD 56.30).
– Na območju z oznako »OPS 2« so poleg stanovanjske dopustne poslovne dejavnosti razen dejavnosti z oznakami SKD A do H (kmetijstvo, rudarstvo, proizvodnja in predelava, energetika, gradbeništvo, trgovina, promet in skladiščenje). Dopustne dejavnosti so gostinstvo z oznako SKD I, ki vključuje dejavnost strežbe jedi in pijač (SKD 56).
– Na območju z oznako »OPS 3« so poleg stanovanjske dopustne vse dejavnosti razen dejavnosti z oznakami SKD A do E in H (kmetijstvo, rudarstvo, proizvodnja in predelava, energetika, oskrba z vodo, saniranje okolja, gradbeništvo, promet in skladiščenje), in dejavnost vzdrževanje motornih vozil z oznako 45.2.
– Na območju z oznako »P« so poleg stanovanjske dopustne poslovne dejavnosti razen dejavnosti z oznakami SKD A do F (kmetijstvo, rudarstvo, proizvodnja in predelava, energetika, gradbeništvo, promet in skladiščenje).
(3) Na celotnem območju OPPN so poleg obstoječih dejavnosti dopustne tudi druge dejavnosti, če je to skladno z veljavno klasifikacijo vrst objektov, v kateri se dejavnost odvija, ne povzročajo prekomerne obremenitve okolja z emisijami ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter po predhodnem pisnem soglasju Mestne občine Celje.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA 
10. člen 
(odstranitve objektov) 
(1) Na območju OPPN se odstranijo obstoječi dotrajani objekti:
– odstranitev obstoječega objekta na parceli št. 963/1 k.o. Spodnja Hudinja ter objektov in naprav GJI v povezavi z odstranjenim objektom,
– odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ali njihovih delov ter nezahtevnih in enostavnih objektov ali njihovih delov.
(2) Na območju OPPN se ukinejo in odstranijo vrtički na parcelah št. del 962, 964/1, 966/1, 969, del 971/1, 970/1, 970/2, del 973, 1365/3, 1367, 1368, 1369, k.o. Spodnja Hudinja.
11. člen 
(lega in velikosti objektov) 
(1) Umestitev objektov in naprav je določena s:
– horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov,
– točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru,
– višinskimi kotami, ki so razvidne iz grafične priloge št. 5.
(2) Velikost posameznih objektov je določena s:
– horizontalnim gabaritom načrtovanih objektov, z dopustnim odstopanjem,
– vertikalnimi gabariti objektov, pri čemer pomeni: K klet, P pritličje, P+1 pritličje in nadstropje, IP izkoriščeno podstrešje,
– gradbenimi mejami, predvidenih objektov z oznako »P« in »OPS 4«, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele,
– točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo v okviru dopustnih odstopanj skladnih s tem odlokom, določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zadev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo,
– izvedbo internih prometnih in manipulacijskih površin vključno s parkirnimi površinami za zaposlene in obiskovalce v mejah gradbene parcele.
12. člen 
(velikost in oblikovanje objektov) 
(1) Predvideni stanovanjski objekti »S1, S2, S3, S4, S5, in S6« na severnem delu območja morajo biti obvezno enotno oblikovani. Tlorisna zasnova je podolgovata pravokotna oblika. Strehe so lahko simetrične dvokapnice z naklonom 25–35°, opečnate barve, enokapnica z naklonom 20–30° ali ravne strehe. Možna je izgradnja enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji, da skupni faktor zazidanosti parcele ne presega 0,4. Največja tlorisna dimenzija stanovanjskih objektov S1-S6 je 12,00 x 10,00 m. Etažnost je P+1 ali K+P+IP, klet je v celoti ali delno vkopana.
(2) Predvideni stanovanjski objekt »S7« na zahodnem delu območja je tlorisnih dimenzij 10,00 x 8,00 m, streha je simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45°, opečnate barve. Etažnost objekta je K+P+IP, klet je v celoti ali delno vkopana. Višina slemena nad koto pritličja ne presega 8,00 m. Možna je izgradnja enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji, da skupni faktor zazidanosti parcele ne presega 0,4.
(3) Obstoječi stanovanjski objekt »OPS1« na parceli št. 967 k.o. Spodnja Hudinja je zasnovan v L obliki in ima pritličje, etažo in izkoriščeno podstrešje. Obstoječi objekt je možno vzdrževati in rekonstruirati. Dovoljena je sprememba namembnosti v poslovno stanovanjski objekt (dejavnosti za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, dejavnosti za socialno varstvo, kulturo in šport) ter za turistično informacijske dejavnosti. Možna je tudi rušitev objekta in izgradnja novega pod pogoji, ki veljajo za nove objekte v območjih z oznako »S«. Zunanje površine ob objektu se lahko namenijo za dejavnosti na prostem, ki so po namenu enake namembnosti objekta. Tlorisna dimenzija poslovno stanovanjskega objekta je 18,00 x 12,00 m, etažnost je P+1+IP.
(4) Obstoječi gostinsko stanovanjski objekt »OPS 2« na severozahodnem vogalu območja, na parc. št. 984, k.o. Spodnja Hudinja, je možno vzdrževati in rekonstruirati. Objekt ima pritličje in izkoriščeno podstrešje. Namembnost objekta ostane ista. Možna je sprememba namembnosti v stanovanjski objekt, omejitev je največ dve stanovanjski enoti. Možna je tudi rušitev objekta in izgradnja novega pod pogoji, ki veljajo za nove objekte v območjih z oznako »S«.
(5) Obstoječe poslovno stanovanjske objekte »OPS 3« na jugovzhodnem vogalu območja, na parc. št. 948, 947/1, del 946, del 971/1, 952 in 958/3, vse k.o. Spodnja Hudinja, je možno vzdrževati in rekonstruirati, v okviru obstoječih gabaritov. Namembnost objektov ostane ista. Možna je tudi rušitev objektov in izgradnja novih pod pogoji, ki veljajo za nove objekte v območjih z oznako »S«.
(6) Predvideni poslovno stanovanjski objekt »OPS 4« in predvideni pomožni objekt in garaža, namenjena poslovni športno rekreacijski dejavnosti, se zgradita na parceli št. 963/1 k.o. Spodnja Hudinja, na mestu obstoječih objektov. Obstoječi in pomožni objekt se odstranita in nadomestita v obstoječih gabaritih. Nova objekta sta oblikovno enaka obstoječima. Lahko sta vkopana v teren na način, da zunanji gabariti objektov ostanejo v predpisanih merah, vkopani del (v celoti v zemlji) pa se prilagodi terenu in primerno ozeleni. Predvideni manjši objekt (garažo) je možno razširiti proti vzhodu (v hrib), kjer bo objekt vsaj s treh strani vkopan v zemljo, kletne etaže nad katero se izvede »zelena streha«. Možna širitev objekta je določena z gradbeno linijo. Obstoječi dostop do objekta z južne strani se ukine. Nov dostop se izvede s severne strani. Tlorisna dimenzija objekta je 8,00 x 14,00 m, etažnost je K+P+IP brez kolenčnega zidu. Tlorisna dimenzija pomožnega objekta in garaže je 5,00 x 8,00 m, etažnost je P.
(7) Predvideni poslovni objekt »P10« ob Opekarniški cesti je lociran južno od obstoječega objekta, na parcelah št. 942/1 in 943/1 k.o. Spodnja Hudinja, in sledi smeri Opekarniške ceste. Objekt je pravokotne oblike in oblikovno skladen z obstoječim, namenjen za poslovno dejavnost. Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 35–40°. Predvideni objekt je možno širiti proti zahodu (v hrib), kjer bo vsaj s treh strani vkopan v zemljo. Nad razširjenim delom pritličja se izvede »zelena streha«. Možna širitev objekta je določena z gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prilog št. 4 Možna je podkletitev objekta, v kolikor to dopuščajo geološko geomehanski pogoji gradnje. Tlorisna dimenzija poslovnega objekta je 30,00 x 12,00 m (+ 16,00 m podzemni del), etažnost je P+IP.
(8) Znotraj vseh načrtovanih območij je tlorisna zasnova objektov pravokotne oblike. Pri uporabi materialov in oblikovanju fasad se v skladu s časom upoštevajo nove tehnologije in materiali, ki so usklajeni s členitvijo fasad, razmerjem polno prazno, barvami ipd. obstoječih objektov. Fasade objektov se obvezno obdela v odtenkih bele, svetlo sive in peščene barve. Barva fasade in kritine se natančno določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Znotraj prostorskih območij »OS« (izvzeta sta objekta na parc. št. 1378/2 in 1378/3, k.o. Spodnja Hudinja) je obstoječe objekte možno vzdrževati in rekonstruirati. Možna je odstranitev objektov in gradnja novih stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov. Možna je prizidava objektov in gradnja enostavnih ter nezahtevnih objektov s tem, da skupni faktor zazidanosti parcele ne presega 0,4. Pri vzdrževanju in rekonstrukciji ter novogradnji stanovanjskih, in poslovno stanovanjskih objektov veljajo enaki pogoji, kot za gradnjo novo predvidenih objektov na teh območjih.
(10) Znotraj prostorskih območij »OPS« in »OP« je obstoječe objekte možno vzdrževati in rekonstruirati. Možna je odstranitev objektov in gradnja novih poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov. Možna je prizidava objektov in gradnja enostavnih ter nezahtevnih objektov, če s tem OPPN ni določeno drugače. Skupni faktor zazidanosti gradbene parcele ne presega 0,4. Vzdrževanje in rekonstrukcija ter novogradnja poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov je dopustna v gabaritih obstoječih objektov pod enakimi pogoji oblikovanja kot za gradnjo novo predvidenih objektov na teh območjih.
(11) Obstoječi telekomunikacijski stolp na Golovcu je možno vzdrževati in rekonstruirati. Možna je odstranitev objekta in gradnja novega stolpa na mestu in v gabaritih obstoječega stolpa. Možna je sprememba namembnosti v telekomunikacijski in razgledni stolp.
13. člen 
(splošni pogoji in usmeritve za krajinske ureditve) 
(1) Osnovna usmeritev urejanja zunanjih površin je ohranjanje obstoječih zelenih površin ter njihova sanacija v smislu celostne parkovno rekreacijske ureditve območja. Vsi posegi upoštevajo stanje prostora. Nove ureditve so zasnovane sonaravno. Novih zasaditev v smislu širitve gozdnih površin in zasaditve gredic s parkovnimi grmovnicami in cvetlicami ni predvidenih.
(2) Predvideno je očiščenje zaraslih gozdnih površin, razen varovalnega gozda in travnikov (odstranitev podrasti in starih ali bolnih dreves v gozdu, odstranitev posamičnih dreves sredi pobočja). V obstoječem varovalnem gozdu na jugovzhodnem delu območja se v največji možni meri ohranja obstoječo gozdno površino oziroma zagotovi zaraščanje z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Zasaditev skupine avtohtonih listopadnih dreves in grmovnic je predvidena le v zahodnem delu na območju načrtovanega parkirišča in na območju ureditve športnih površin ter nadomestne gradnje objektov znotraj rekreacijskega območja.
(3) Zasaditev žive meje je možna med cesto in zelenico pri načrtovanem parkirišču, okoli vrtov stanovanjskih hiš ter okoli vrtičkov na severozahodnem delu območja. Znotraj območja otroškega igrišča in površin namenjenih za fitnes na prostem, trim stezo ali motorični park je možna zasaditev avtohtonih listopadnih grmovnic in drevja.
(4) Ograje – za vsa območja, razen območij kulturne dediščine veljajo naslednja določila: gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Dopustna je izvedba ograj iz živic ojačenih z žično mrežo maksimalne višine 1,50 m, ali kombinacija zidca do višine 0,70 m in stebričkov z vmesnimi leseno-kovinskimi polnili. Plastična izvedba ograje ni dovoljena. Polno zidana ograja ni dopustna. Ob meji s cestnim telesom se dovoljuje postavitev v nadaljevanju opredeljenih ograj po pogojih in s soglasjem občinskega upravnega organa pristojnega za promet. V vplivnem območju kulturne dediščine je obvezna pridobitev soglasja pristojne kulturno varstvene službe.
(5) Obstoječi vrtički severno in južno od pokopališča se ukinejo. Obstoječi vrtički na severozahodnem delu območja se razširijo in uredijo. Zaradi prekomerne onesnaženosti zemlje s težkimi kovinami je treba zemljino na območju vrtičkov odstraniti in jo zamenjati z neoporečno ali vrtičke urediti v obliki dvignjenih gred.
(6) Obstoječe in predvidene pešpoti so makadamske (peščene) ali utrjene (asfaltirane ali tlakovane s kamnom ali betonskimi tlakovci). Obstoječe in predvidene dovozne ceste so makadamske (peščene) ali asfaltirane. Ob pešpoteh so postavljene klopi in koši za smeti.
(7) Na treh lokacijah v križišču pešpoti (pri glavnem vhodu na pokopališče, na križišču poti pri severovzhodnem vogalu pokopališča in pri športnem igrišču vzhodno od Westnove vile) se uredi razširjen prostor z možnostjo postavitve klopi in ostale urbane opreme.
(8) Ob Pokopališki cesti, pešpoti med Dečkovo cesto in pokopališčem, na območju otroškega igrišča, fitnesa na prostem in trim steze ob cesti okoli pokopališča, ob spomeniku NOB, pešpoti med Pokopališko cesto in spomenikom NOB se izvede javna razsvetljava.
(9) Znotraj območja OPPN je možna izvedba učnih poti z izvedbo informacijskih tabel, ki morajo biti oblikovno skladne z ostalo urbano opremo, sodobno in nevtralno oblikovane, z uporabo lesa in/ali kovine temno sive barve.
(10) Za celotno parkovno območje z oznako »PA«, celotno rekreacijsko območje z oznako »R« in območje varovalnega gozda z oznako »G« je obvezna izdelava načrta krajinske arhitekture.
14. člen 
(podrobnejši pogoji in usmeritve za krajinske ureditve) 
(1) Prostorska ureditev »PA« se sanira v smislu parkovne ureditve. Vegetacija se očisti, ohranijo se zdrava drevesa. Celotno območje, razen poti, je zatravljeno.
(2) Slovensko pokopališče na Golovcu:
– Obzidje in ograja pokopališča se sanirata. Obzidje se na določenih mestih dogradi. Kjer zaradi težje dostopnih mest sanacija obzidja ni možna, se postavi enotno kovinsko paličasto ograjo črne ali temno sive barve. Glavni vhod na južni strani pokopališča se uredi oblikovno skladno z ograjo, stranski (sekundarni) vhodi se potrebno smiselno navežejo na shemo poti na pokopališču in oblikovno poenotijo z ograjo.
– Kvalitetne elemente, ki so kljub degradaciji še opazni in pomembni za identiteto in spomeniško vrednost območja, se uredijo, obnovijo in dopolnijo (vegetacijski okvir, zidovi, vodnjaki, žive meje, poti, ploščadi, zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko pomembnejši nagrobniki in grobnice).
– Glavne pešpoti okoli pokopališča in Pokopališka ulica se osvetlijo z visokimi svetilkami javne razsvetljave, oblikovno skladne z ograjo pokopališča, sodobno in nevtralno oblikovane in v skladu z uredbo o svetlobnem onesnaževanju.
– Zaradi problema vandalizma mora lastnik zemljišča zagotoviti ustrezno varovanje pokopališča ter določiti upravitelja, ki bo izvajal reden nadzor nad območjem in njegovo vzdrževanje.
– Območje spomenika se uredi v soglasju z avtorjem tako, da bo ustrezno zavarovano in vzdrževano (vzdrževanje grobnice, čiščenje podrasti, zatravitev …).
– V vplivnem območju pokopališča se ohranjajo odprte travnate in gozdnate površine v sedanjem obsegu ter odstranijo in sanirajo območja vrtičkov. Zasaditev skupine dreves je predvidena le na zahodnem delu vplivnega območja (območje novega parkirišča, nadomestne gradnje objektov in ureditve športnih površin) z možnimi linearnimi ločnicami med cesto in zelenico v obliki žive meje. Na zahodni strani ob Cesti na Dobrovo je tik ob cesti predviden pas za možno širitev pločnika za pešce in kolesarje, ki je lahko višinsko dvignjen nad cestišče z vmesno zelenico z drevoredom, ki je od ceste ločena z robnikom.
(3) V parkovnem delu med Pokopališko ulico in Dečkovo cesto je možna izvedba peš povezave od glavnega vhoda na pokopališče do Dečkove ceste v obliki stopnišča in klančine.
(4) Predvideno parkirišče v križišču Dečkove ceste in Ceste na Dobrovo se po obodu zasadi z drevjem in grmovnicami.
(5) Obstoječe smučišče na zahodnem pobočju Golovca in obstoječe sankališče na južnem pobočju se ohranjata in sanirata v smislu odstranitve posameznih dreves in vzpostavitev travnate površine.
(6) Obstoječe športno igrišče, ki se prenovi in razširi tudi v otroško igrišče, ter površine namenjene za fitnes na prostem, trim stezo ali motorični park se uredijo z uporabo naravnih materialov umirjenih zemeljskih barv. Igrala se oblikujejo iz kvalitetnih naravnih materialov (les), površine pod igrali pa so obdelane kot površine za zaščito pred padci iz naravnega materiala (pesek, mivka). Okoli območja igrišč se postavi ograja. Na delih, ki so višinsko ločeni od ostalega terena, je ograja obvezna, drugje pa dopustna. Ograja mora biti transparentna, oblikovana nevtralno in barvno poenotena z ostalo urbano opremo. Načrtovana trim steza se oblikuje enovito z obstoječimi in načrtovanimi peš potmi. Postaje trim steze se utrdijo in oblikujejo z naravnimi materiali, prav tako športni rekviziti. Pešpoti znotraj območja so peščene ali tlakovane s kamnom ali betonskimi tlakovci. Neposredna okolica športnih površin se uredi ob upoštevanju obstoječe kvalitete krajine, brez grajenih podpornih zidov. Znotraj območja je možna zasaditev avtohtonih listopadnih grmovnic in drevja.
(7) V območjih z oznako »OPS4« in »OPS1« se okolica objektov na parc. št. 963/1 in 967, obe k.o. Spodnja Hudinja, uredi tako, da se upošteva obstoječe značilnosti ter kvalitete širšega območja Golovca. Možna je ureditev asfaltnih površin za parkiranje osebnih vozil stanovalcev. Podporni zidovi so dovoljeni izjemoma v primeru plazovitosti terena kar izkazuje pridobljeno geološko geomehansko poročilo. Višina opornega zidu je največ 1,2 m. Okolica se lahko zasadi z avtohtonim listopadnim drevjem in grmovnicami, brez zasaditev žive meje. Neposredna okolica objekta na parc. št. 967, k.o. Spodnja Hudinja, se lahko nameni javnim vsebinam objekta. Obstoječi dostop na parc. št. 963/1 s severne strani se ukine. Izvede se nov dovoz z južne strani iz Pokopališke ulice.
(8) Športno igrišče vzhodno od Westnove vile s košarkarskim igriščem in baliniščem se obnovi in uredi v istem namenu in obsegu.
(9) Obstoječi in predvideni vrtički severno od pokopališča se na novo uredijo z možnostjo sanacije zemljine ali izvedbe dvignjenih gred. Obstoječe lope in pomožni objekti se odstranijo. Območje se oblikovno enotno ureja s tipologijo enotno oblikovanih vrtnih ut ali enega objekta, ograj in vodnjakov in spremljajočih servisnih objektov, ki jih predpiše občina v strokovnih podlagah. Za območje vrtičkov se zagotavlja površine za parkiranje izven območja OPPN, na parkirišču nogometnega stadiona. Vrtičke se omeji z živo mejo. Pred izvedbo vrtičkov je potrebno predhodno izvesti ustrezno rešitev glede evidentiranih povojnih grobišč.
(10) Vrtički med Dečkovo cesto in Pokopališko cesto ter vrtički severno od pokopališča se ukinejo. Obstoječe lope in pomožni objekti se odstranijo. Teren se po potrebi izravna, tako da se reliefno ujema z obstoječim terenom in zatravi ter uredi kot sestavni del parkovnega območja.
(11) Ob Jamovi ulici se zasadi drevored od križišča s Travniško ulico do predvidene pešpoti pri objektu Telekoma. Možna je saditev drevoreda ene vrste dreves (javor, lipa, gaber, akacija).
(12) Na območju obstoječih in predvidenih enostanovanjskih hiš znotraj območij z oznakami »OS« in »S« se uredi parcelacija, določijo se funkcionalne površine ob objektih, pri čemer se upošteva že zaznamovane meje v prostoru. Možna je postavitev transparentnih ograj, živih mej, tudi v kombinaciji s pleteno žično ograjo. Polno zidana ograja ni dopustna. Ograja ali živa meja sta lahko visoki največ do 1,50 m, na podlagi pridobljenega geološko geomehanskega poročila. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti.
(13) Dovozi in dostopi do stanovanjskih objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so zatravljene. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbenih parcel je načeloma predvidena z ureditvijo brežin in le izjemoma z izvedbo opornih zidov največje višine 1,20 m. Zidovi morajo biti obvezno zazelenjeni.
(14) Na območju večstanovanjskih hiš Pokopališka ulica 1 in 2 ter na območju Westnove vile z vrtom se objekti in okolica vzdržujejo in obnavljajo v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Za vsak poseg je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje. Obstoječa živa meja južno od obstoječih garaž pri hišah Pokopališka ulica 1 in 2 se mora ohraniti in vzdrževati.
(15) Na območju poslovnega objekta z oznako »P10«, na parc. št. 940, 942/1, 943/1, vsa k.o. Spodnja Hudinja, je med cesto in predvidenim objektom načrtovano parkirišče, ki ima dovoz zagotovljen preko obstoječega dovoza na Opekarniško cesto. Zunanje površine se morajo reliefno prilagajati obstoječemu terenu. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbene parcele je predvidena z ureditvijo brežin in le izjemoma z izvedbo opornega zidu največje višine 1,20 m. Zid mora biti obvezno zazelenjen. Ostali del parcel zahodno od objektov, na območju hriba se ohranja zatravljen.
15. člen 
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme ter elementov oglaševanja) 
(1) Urbano (parkovno) opremo sestavljajo:
– elementi za posedanje (klopi, mize),
– otroška igrala,
– elementi za rekreacijo na prostem (fitnes, trim naprave),
– elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje, škarpe, stopnišča),
– elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),
– svetilke, drogovi za zastave, usmerjevalne in obvestilne table.
(2) Vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno oblikovani, z uporabo lesa in kovine temno sive barve.
(3) Vsa urbana oprema je oblikovno enotna, za celotno območje se izbere ali izdela celostna podoba urbane opreme, obvestilnih in usmerjevalnih tabel.
16. člen 
(oglaševanje) 
(1) V parkovnem območju z oznako »PA« oglaševanje ni dovoljeno. Odstranijo se vsi elementi oglaševanja (obstoječe oglasne table in panoji). Na ostalih območjih je dopustno oglaševanje za lastne potrebe skladno z občinskim predpisom za oglaševanje.
(2) Določila glede uporabe svetlobnih reklamnih napisov podaja šesti odstavek 34. člena tega odloka.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
17. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
18. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Prometno omrežje na širšem območju se povezuje z Dečkovo in Opekarniško, Cesto na Dobrovo in Jamovo ulico. Predvideno in obstoječe prometno omrežje deluje kot enoten sistem, ki se navezuje na mestno prometno omrežje. Cestno omrežje je možno izgrajevati fazno.
(2) V obravnavanem območju se uredijo naslednje ceste:
– cesta A, poteka v smeri sever jug s priključnim krakom proti zahodu, navezuje se na Jamovo ulico in napaja obstoječe in predvidene objekte na zahodnem delu območja z oznako »S«. Širina normalnega profila ceste tako znaša 5,0 m z urejenim s hodnikom za pešce širine 1,50 m,
– cesta B, poteka v smeri sever jug, navezuje se na Jamovo ulico in napaja obstoječe in predvidene objekte na vzhodnem delu območja z oznako »S«. Širina normalnega profila ceste tako znaša 5,0 m,
– cesta na Golovcu se na odseku od priključka na Cesto na Dobrovo do priključka pešpoti v smeri Pokopališke ceste razširi na 5,0 m, ostali del ulice Na Golovcu pa se razširi na širino 4,0 m,
– del Pokopališke ceste od priključka na ulico Na Golovcu se v smeri priti vzhodu na razdalji približno 170 m ukine za motorni promet in uredi v pešpot s postavitvijo fizične zapore (količki).
(3) Znotraj območja OPPN je ob Cesti na Dobrovo in Dečkovi cesti rezerviran koridor za širitev cestišča. Izven območja urejanja ob Opekarniški in Dečkovi cesti se upošteva Občinski lokacijski načrt INPOS (Uradni list RS, št. 10/07).
(4) Z ulice Na Golovcu bo urejeno napajanje parkirišča za osebna vozila ob križišču Dečkove ceste in Ceste na Dobrovo. Območje z oznako P ob Opekarniški cesti se napaja preko obstoječega priključka na Opekarniško cesto. Eventualna razširitev za dodatne potrebe manipulacijskih površin in parkirišč se izvede znotraj območja.
(5) Predvidene dovozne ceste in na novo urejene dovozne ceste se asfaltirajo. Obstoječe asfaltirane ceste se ohranjajo v asfaltirani izvedbi.
19. člen 
(parkirne površine) 
(1) Parkirne površine se zagotavljajo na gradbenih parcelah objektov parc. št. 1313/1 in 1312 obe k.o. Spodnja Hudinja, na območju z oznako »R« je javno parkirišče velikost 17,0 x 42,50 m, na katerem se uredi 28 parkirnih mest za osebna vozila.
(2) Parkirna mesta za osebna vozila so zagotovljena tudi na javnih parkiriščih izven območja urejanja:
– ob Jamovi ulici, na območju nogometnega stadiona,
– ob Dečkovi cesti, na zahodni strani Celjskega sejma.
20. člen 
(pešpoti in kolesarske steze) 
(1) Na obravnavanem območju se uredijo peš in kolesarske poti. Peš poti in kolesarsko omrežje se uredi skupaj s cestnim omrežjem, peš poti pa tudi kot samostojne poti v sklopu zelenih površin. Predvideno omrežje poti se navezuje na obstoječe omrežje.
(2) Uredi se naslednje peš in kolesarske poti:
– dostopne in sprehajalne poti na območjih z oznako »P« in »R« v smeri sever jug in vzhod zahod ter okoli pokopališča,
– pločnik (hodnik za pešce) in kolesarska steza ob Cesti na Dobrovo, ki sta od ceste ločena z zelenico,
– pločnik (hodnik za pešce) ob predvideni dovozni cesti »A«.
(3) Pločniki in pešpoti so širine 1,5 do 2,0 m. Ob cestah so asfaltirani ali tlakovani, na območjih z oznako »P« in »R« pa peščene poti. V sklopu parkovne ureditve ob pokopališču ter ureditve neposredno ob igriščih in ostalih objektih so dopustne utrditve s kamenjem in tlakovci.
21. člen 
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja) 
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura. Načrtovanje in gradnja GJI mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2) Vse vode GJI se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro vode se praviloma kablira.
(3) Trase vodov GJI se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav GJI se izvaja usklajeno. Obstoječo grajeno in naravno strukturo ter obstoječo GJI se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. Za dopustno odstopanje se šteje tudi kabliranje obstoječih vodov, ki delno potekajo preko ureditvenega območja. K vsaki drugačni rešitvi GJI mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
22. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena.
(2) Za oskrbo načrtovanih stanovanjskih objektov s pitno vodo se dogradi obstoječe javno vodovodno omrežje in zgradi nov javni vodovod. Nov vodovod se priključi na javni vodovod PED N 90 mm, ki se nahaja v severozahodnem delu območja OPPN. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju načrtovanih stanovanjskih objektov je od 305 m do 290 m nadmorske višine.
(3) Vodovod je potrebno načrtovati najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Na območjih, kjer so načrtovani posegi v varovalnem pasu javnega vodovoda ali so oddaljeni manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, se javni vodovod prestavi tako, da je po zaključeni gradnji javni vodovod najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena.
(4) Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov. V vozliščih je potrebno predvideti sektorske ventile.
(5) Za izgradnjo vodovoda se uporabijo naslednji tipi cevi:
– za vodovod premera DN 80 in več se uporabijo cevi iz duktilne litine z neizvlečljivim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varovalnim obročem,
– za vodovod, manjšega premera od DN 80 se uporabijo polietilenske (PE) cevi. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk.
(6) Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm. Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico.
(7) Predvideni vodovod se mora predati v last občine in v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja. Vodovodne priključke in priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda na stroške investitorja, ko bo predviden javni vodovod zgrajen in predan v upravljanje.
(8) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
23. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na severnem delu OPPN je predvidena fekalna in meteorna kanalizacija, ki se priključi na obstoječo kanalizacijo preko obstoječih jaškov s kronsko navrtavo ali z izgradnjo novega revizijskega jaška. Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.
(3) Kanalizacijo je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah (ulicah in parkirnih površinah), kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(4) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročile povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se spelje v javno kanalizacijo preko črpališča. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane se spelje v javno kanalizacijo preko lovilca maščob.
(5) Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo in v vodotoke se izvedejo ukrepi skladno z republiškimi in občinskimi predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Zato je treba za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti ponikovanje, prepustne povozne površine, zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje v javno kanalizacijo.
(6) Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija predana v upravljanje.
(7) Pred tehničnim pregledom je treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom – postopek L.
24. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Za zagotavljanje obstoječih in predvidenih objektov in naprav na območju OPPN se preuredi obstoječe srednje napetostno (SN) elektro omrežje, preuredi in izgradi nizkonapetostno elektro (NN) omrežje in preuredi in izgradi omrežje javne razsvetljave (JR).
(2) Na območju OPPN se obstoječi SN podzemni vod, ki poteka preko območja stanovanjske gradnje z oznako »S«, prestavi od točke z oznako »D« do transformatorske postaje TP Golovec in naprej do točke z oznako »E«. Prestavljeni kabel se izvede v kabelski kanalizaciji. Na lomih kabelske kanalizacije se zgradijo armiranobetonski kabelski jaški.
(3) Na območju stanovanjske gradnje z oznako »S« se preuredi obstoječe nadzemno nizkonapetostno (NN) elektro omrežje, ki napaja obstoječe objekte:
– Obstoječi NN nadzemni elektro vod se demontira in nadomesti z novim zemeljskim kablom med točkama z oznako »A« in »B« in med točkama z oznako »A« in »C«,
– Obstoječi betonski drog z oznako K9 se ohrani ob njem se v točki z oznako »A« zgradi nova razdelilna omara R1, ki se napaja preko novega podzemnega kabla iz TP Olimp,
– Obstoječi leseni drog v točki z oznako »B« se odstrani, zgradi se nova razdelilna omara R2, ki se napaja in nove razdelilne omare R1,
– Sekundarno omrežje iz razdelilnih omar R1 in R2 se izvede z zemeljskimi kabli do priključnih omaric obstoječih in predvidenih objektov in naprav in do novega prižigališča javne razsvetljave (JR),
– Predvideni poslovni objekt na območju z oznako »P« ob Opekarniški cesti na parc. št. 940 k.o. Spodnja Hudinja se napaja preko obstoječega NN elektro kabla iz TP Olimp,
– obstoječega NN elektro omrežja iz TP Okrogarjeva se ohrani in po potrebi preuredi in na mestih križanj z GJI zaščiti. Omrežje služi za napajanje obstoječih objektov in naprav na območju z oznako »P« in »R«.
(4) Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
25. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Na območju OPPN se ob obstoječih in predvidenih cestah, poteh ter na ostalih javnih prostorih preuredi obstoječe in uredi novo omrežje javne razsvetljave.
(2) Ob cestah se postavijo svetilke na kandelabrih, postavljenih v zelenici ob cesti, pločniku ali kolesarski stezi, ob pešpoti ter na ostalih javnih površinah. Svetilke se lahko namestijo samostojno ali na fasadi objektov. Točna razmestitev in tip svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji. Tip svetilk ob cestah in poteh je enak za celotno ureditveno območje, tip ostalih svetilk se uredi skladno z arhitekturo objektov in zunanjo ureditvijo javnih površin.
(3) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
26. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in prestaviti. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK kanalizacijo.
(2) Novi in prestavljeni TK vodi se uredijo v predvidenih koridorjih GJI ob cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu stanju pozidave.
(3) Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
27. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celja je za obravnavano območje predvidena energetska oskrba z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina. Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na območju zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje.
(2) Oskrba obravnavanega območja z zemeljskim plinom se uredi iz obstoječega plinovodnega omrežja. Pred projektiranjem sekundarnega plinovodnega omrežja na obravnavanem območju se izdela oceno energetskega konzuma na območju in preveri dejansko razpoložljivo kapaciteto obstoječe MRP. V primeru, da priključitev posameznega objekta na distribucijsko omrežje ni možna, je dovoljena oskrba iz drugih okolju prijaznih energetskih virov.
(3) Sekundarno plinovodno omrežje se uredi na osnovi pretočno-tlačne analize, glede na podatke o potencialnem energetskem konzumu. Predvideno sekundarno plinovodno omrežje se uredi v komunalno energetskih koridorjih, pri čemer se v največji možni meri projektira v sistemu cevnih zank.
28. člen 
(ogrevanje) 
(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt ali skupno, za več objektov skupaj. Predviden vir ogrevanja je zemeljski plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka in drugi alternativni vir ogrevanja skladno z veljavnimi prepisi, ki urejajo način ogrevanja na območju Mestne občine Celje ter se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
29. člen 
(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov) 
(1) Pri ravnanju z odpadki, je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje.
(2) Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben in zavarovan prostor tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov. Natančna lokacija zbirnih in odjemnih mest se določi v tehnični dokumentaciji za posamezen objekt ali skupino objektov.
(3) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na območju OPPN ni dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov.
(4) Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
30. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(2) Na območju OPPN se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– Slovensko pokopališče na Golovcu, EŠD 61, spomenik z vplivnim območjem, se očisti neustrezne vegetacije, ohranijo se zdrava drevesa, celotno območje razen poti se ponovno zatravi. Manjkajoče obzidje okoli območja se dogradi, obstoječe pa sanira, na težje dostopnih mestih, kjer gradnja obzidja ni možna, se postaviti ograjo (enotna kovinska paličasta ograja temno sive barve).
– Glavni vhod na pokopališče se uredi oblikovno skladno z ograjo, stranski (sekundarne) vhode oziroma dostopi na pokopališče se potrebno smiselno navežejo na obstoječo shemo poti na samem pokopališču in prav tako oblikovno poenotijo z ograjo.
– Kvalitetni elementi, ki so kljub degradaciji še opazni in pomembni za identiteto in spomeniško vrednost območja, je potrebno urediti, obnoviti in dopolniti (vegetacijski okvir, zidovi, vodnjaki, žive meje, poti, ploščadi, zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko pomembnejši nagrobniki in grobnice).
– Glavne pešpoti okoli pokopališča in Pokopališka ulica se osvetlijo z visokimi svetilkami javne razsvetljave, oblikovno skladne z ograjo pokopališča (temno sive barve), sodobno in nevtralno oblikovane, z uporabo lesa in kovine temno sive barve in v skladu z uredbo o svetlobnem onesnaževanju, kar pripomore k dodatni varnosti pokopališča.
– Lastnik zemljišča mora zagotoviti ustrezno varovanje pokopališča ter določiti upravitelja, ki bo izvajal reden nadzor nad območjem in njegovo vzdrževanje.
– V vplivnem območju pokopališča se ohranjajo odprte travnate in gozdnate površine v sedanjem obsegu ter odstranijo in sanirajo območja vrtičkov. Zasaditev skupine dreves je predvidena le na zahodnem delu vplivnega območja (območje novega parkirišča, nadomestne gradnje objektov in ureditve športnih površin) z možnimi linearnimi ločnicami med cesto in zelenico v obliki žive meje. Na zahodni strani ob Cesti na Dobrovo je tik ob cesti predviden pas za možno širitev pločnika za pešce in kolesarje, ki je višinsko dvignjen nad cestišče z vmesno zelenico z drevoredom.
– Območje grobnice borcev NOB na Golovcu, EŠD 4418, spomenik, bo urejeno v soglasju z avtorjem tako, da bo ustrezno zavarovano in vzdrževano (vzdrževanje grobnice, čiščenje podrasti, zatravitev ...).
– Hiši Pokopališka 2 in 4, EŠD 27455, stavbna dediščina in njuna neposredna okolica se vzdržujeta in obnavljata v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Westnova vila na Golovcu, EŠD 24492, stavbna dediščina, z vrtom se vzdržuje in obnavlja v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Kapelica pri hiši Na Golovcu 1, EŠD 27306, stavbna dediščina, se vzdržuje in obnavlja v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Pristojno službo za varstvo kulturne dediščine je potrebno skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine obvestiti vsaj 10 dni pred pričetkom del in ji omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi, v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoje arheološke ostaline.
(5) Za vsak poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje ali registrirano dediščino, je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasja za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
31. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
(3) Ohranja se reliefna razgibanost in glavne reliefne značilnosti prostora.
32. člen 
(varstvo voda) 
(1) Med gradnjo in po njej se odvodnjavanje manipulativnih površin gradbišča in nadzemnih objektov izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov in emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(2) Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
(3) V vode ter na površine vodonosnikov se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter na vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(4) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin ter tehnično brezhibna gradbena mehanizacija in izvajajo ukrepi za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi.
(5) Komunalne in padavinske vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem po izgradnji kanalizacije.
(6) Padavinske vode s streh objektov morajo biti speljane v ločeno meteorno kanalizacijo preko peskolovov. Vse padavinske vode s cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih površin je dopustno speljati v meteorno kanalizacijo samo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in maščob.
(7) V območju predvidene gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje in ponikanje (če teren dovoljuje) odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne meteorne kanale.
(8) Vse morebitne odpadne tehnološke vode je treba pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do stopnje kot to določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/24 in 98/20).
33. člen 
(varstvo zraka) 
(1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev, ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Kot energetski vir je načrtovan zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.
34. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določili, ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3) V drugem delu noči (med 24.00–5.00 uro) ostane prižgano minimalno število luči. Pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(4) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(5) Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečana svetloba se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
(6) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na območju OPPN, razen v najmanjšem možnem obsegu na območjih OPS, OP in P ni dovoljeno nameščati in uporabljati. Na območjih, kjer je nameščanje in uporaba svetlobnih reklamnih napisov in sporočil dopustna, se ta omeji na označevanje poslovnih objektov za lastne potrebe. Namestitev in uporabo predhodno odobri pristojni občinski organ.
35. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času). Gradbena dela, ki jih spremljajo dejavnosti s povečanim hrupom se izvaja v obdobju med 1. avgustom in 1. marcem (to je izven gnezditvene sezone potencialno prisotnih vrst ptic).
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. Dejavnosti na prostem se ne izvajajo v večernem in nočnem času. Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečan hrup se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
36. člen 
(pogoji ohranjanja narave) 
Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne poti.
37. člen 
(varovanje gozdnih zemljišč) 
(1) V jugovzhodnem vogalu območja OPPN se nahaja varovalni gozd z oznako »G«. Območje obsega zemljišča s parc. št. 946/1, 946/2 (del), 958/1 (del), 960 (del) 971/1 (del), 971/2 (del) k.o. Spodnja Hudinja.
(2) V OPPN je na območju gozdnih površin predvidena sanacija podrasti in odstranitev starih in bolnih dreves. V varovalnem gozdu je potrebno v največji možni meri ohraniti obstoječo gozdno površino oziroma zagotoviti zaraščanje z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Po potrebi naj se izvede spopolnilna zasaditev s postopno premeno neavtohtone robinije skladno s strokovnimi navodili službe, pristojne za gozdarstvo.
(3) Pri posegih na gozdnem robu je potrebno upoštevati varnostni odmik objekta od gozdnega roba, ki praviloma znaša eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja na danem rastišču. V kolikor so gozdovi v okolici načrtovanega posega degradirani ali v mlajših razvojnih fazah, se sestojna višina določi na podlagi ohranjenih odraslih sestojev na podobnih rastiščih.
(4) Viškov odkopane zemlje se ne razprostira po gozdnih tleh. Med gradnjo se izvedba del in organizacija gradbišča uredi na čim manjših površinah gozdnih zemljišč ter tako, da ne bodo poškodovana sosednja gozdna zemljišča. Prepovedano je zasipavanje gozdnih zemljišč in dreves ter odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij. Gozdna zemljišča je po posegu treba sanirati.
38. člen 
(varovanje kmetijskih zemljišč) 
(1) Načrtovane ureditve ne posegajo na prostor z intenzivno kmetijsko pridelavo. Obstoječe in nove travniške površine, nastale ob krčitvi gozda se ohranja v dosedanji ekstenzivni kmetijski rabi brez gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Vrtički severno od Dečkove ceste in severno od pokopališča se ukinejo, teren se zatravi. Vrtički v severovzhodnem delu območja ob Jamovi cesti se uredijo v obliki dvignjenih gred.
(3) Med gradnjo se izvedba del in organizacija gradbišča uredi na čim manjših površinah kmetijskih zemljišč ter tako, da ne bodo poškodovana sosednja kmetijska zemljišča.
(4) Prepovedano je zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij. Kmetijska zemljišča je po posegu treba vrniti v prvotno stanje.
(5) Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z zakoni in dobro prakso. Rodovitni del prsti, ki se zaradi načrtovanih ureditev odstrani, se deponira ločeno, z namenom ponovne uporabe v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev.
(6) Med obratovanjem se smotrno ravna z zemljišči ter v skladu z namembnostjo posegov omogoči smotrno izrabo travnikov.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM 
39. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo.
(2) Vse ureditve v OPPN se načrtujejo v odprti krajini, kjer se zagotavlja umik zaradi drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(3) Pri projektiranju objektov in pripadajočih zunanjih ureditev na pogojno stabilnih pobočjih in erozijsko ogroženih območjih, se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
(4) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Zaradi potresne varnosti se v vseh novih objektih ojača prva plošča objekta.
(5) Obstoječa zaklonišča na obravnavanem območju in njihovi dostopi se ohranjajo in ustrezno tehnično vzdržujejo.
40. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(3) Na ureditvenem območju OPPN je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja, dodatni viri vode za gašenje pa se zagotovijo iz načrtovanih akumulacij za zasneževanje.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(5) Ob peš poteh v naravnem okolju predvsem na območjih vstopov na gozdne površine, se postavijo opozorilne table z navodili varstva pred požarom.
41. člen 
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi) 
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo, na gozdna in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
42. člen 
(etapnost) 
Izvajanje OPPN lahko poteka v etapah. Posamezna etapa OPPN mora biti izvedena v celoti z vsemi elementi ureditve in tako, da ne bo poslabšala ekološkega stanja in bivalnih razmer na območju. Komunalne, prometne, energetske in vodnogospodarske ureditve, ki lahko vplivajo na varovanje okolja, morajo biti dokončno urejene s posamezno etapo gradnje.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
43. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
44. člen 
(merila in pogoji za parcelacijo) 
Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom OPPN.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
45. člen 
(dopustna odstopanja) 
Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih, okoljskih in bivalnih razmer. Dopustna so naslednja odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov objektov do ±10 %, ob upoštevanju opredeljenih odmikov od gospodarske javne infrastrukture,
– spremembe višinskih gabaritov objektov do ±5 %,
– spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
XII. KONČNE DOLOČBE 
46. člen 
(vpogled) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
47. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju in v obsegu meja tega OPPN veljati določila izvedbenih prostorskih aktov:
– Odlok o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« (UVC 30/68, Uradni list SRS, št. 10/76, 8/78, 1/87, Uradni list RS, št. 1/92, 57/98, 55/00, 31/03),
– Odlok o zazidalnem načrtu Nova vas (Uradni list SRS, št. 18/76, 23/84, 19/85 in 2/88, Uradni list RS, št. 16/93 in 69/93),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Celje (Uradni list RS, št. 39/94).
48. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
49. člen 
(veljavnost odloka) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-17/2011
Celje, dne 20. februarja 2018
Župan 
Mestne občine Celje 
Bojan Šrot l.r.