Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2018 z dne 28. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2018 z dne 28. 2. 2018

Kazalo

542. Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv), stran 1911.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv) 
Razglašam Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. februarja 2018.
Št. 003-02-2/2018-13
Ljubljana, dne 23. februarja 2018
 
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPODBUJANJU INVESTICIJ (ZSInv) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina zakona) 
Ta zakon določa oblike investicijskih spodbud, pogoje, merila in postopek dodeljevanja investicijskih spodbud ter aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije gospodarskih družb.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– investicija je naložba v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanaša na vzpostavitev nove gospodarske družbe, širitev zmogljivosti gospodarske družbe, diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe na območju Republike Slovenije,
– storitvene dejavnosti so storitve, ki se tržijo na območju Republike Slovenije in še najmanj v dveh drugih državah,
– investicija za potrebe nove gospodarske dejavnosti je naložba v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zadevajo vzpostavitev nove gospodarske družbe ali diverzifikacijo dejavnosti gospodarske družbe, pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo je gospodarska družba že opravljala,
– enaka ali podobna dejavnost je dejavnost, zajeta v istem razredu (štirimestni številčni šifri) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, z dne 30. 12. 2006, str. 1),
– investitor ali investitorka (v nadaljnjem besedilu: investitor) je domača ali tuja pravna oseba, ki investira v gospodarsko družbo na območju Republike Slovenije,
– prejemnik ali prejemnica investicijske spodbude (v nadaljnjem besedilu: prejemnik spodbude) je gospodarska družba, registrirana v Republiki Sloveniji, kjer se bo izvedla investicija,
– nosilec ali nosilka strateške investicije (v nadaljnjem besedilu: nosilec strateške investicije) je gospodarska družba, registrirana v Republiki Sloveniji, kjer se bo izvedla strateška investicija,
– zaključek investicije pomeni, da so dela končana in je investicija izvedena v višini, obsegu in času, kot je določeno v pogodbi o dodelitvi spodbude,
– premestitev je prenos enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz gospodarske družbe v eni pogodbenici Sporazuma EGP (začetna gospodarska družba) v gospodarsko družbo v drugi pogodbenici Sporazuma EGP, v kateri se izvede investicija, ki prejme spodbudo. Do prenosa pride, če izdelek ali storitev v začetni gospodarski družbi in gospodarski družbi, ki prejme spodbudo, vsaj delno služi istemu namenu ali izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa pride tudi do izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih gospodarskih družb investitorja v EGP.
II. OBLIKE, POGOJI IN MERILA DODELJEVANJA INVESTICIJSKIH SPODBUD 
3. člen 
(oblike investicijskih spodbud) 
(1) Investicijske spodbude (v nadaljnjem besedilu: spodbude) so lahko v obliki:
– subvencije,
– kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere ter
– nakupa nepremičnine v lasti samoupravne lokalne skupnosti po ceni, ki je nižja od tržne.
(2) Spodbude iz prejšnjega odstavka imajo značaj regionalnih državnih pomoči in se dodeljujejo v skladu s tem zakonom na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 (UL L 156, z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU), in Uredbo o karti regionalne pomoči za obdobje 2014-2020 (Uradni list RS, št. 103/13; v nadaljnjem besedilu: Uredba o karti regionalne pomoči).
(3) Sredstva za subvencije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije ter iz drugih domačih in mednarodnih virov.
4. člen 
(pogoji za dodelitev spodbud) 
(1) Spodbude se dodelijo, če investicija izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je najnižja vrednost investicije:
– 1.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,
– 500.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
– 500.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
2. da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:
– 25 v predelovalni dejavnosti,
– 10 v storitveni dejavnosti,
– 5 v razvojno-raziskovalni dejavnosti,
3. da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi po zaključku investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se gospodarska družba uvršča,
4. da je nameravana gradnja objektov za izvedbo investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti,
5. da gospodarska družba dosega minimalni prag števila točk na osnovi ocenjevanja investicije po merilih iz prvega odstavka 5. člena tega zakona in ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo investicija izvedena, iz ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika,
6. da je za investicijo izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije in
7. da se investicija ne začne izvajati pred oddajo vloge za dodelitev spodbude.
(2) Če investicija poleg pogojev iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje tudi naslednja pogoja:
1. da je najnižja vrednost investicije:
– 15.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
– 3.000.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
– 3.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti in pri kateri investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije in
2. da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:
– 50 v predelovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
– 40 v storitveni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
– 20 v razvojno-raziskovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
se šteje, da bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva.
(3) Spodbude se na območju »c« Uredbe o karti regionalne pomoči velikim gospodarskim družbam lahko dodelijo le za investicijo za potrebe nove gospodarske dejavnosti. Pri opredelitvi velikosti gospodarskih družb se upoštevajo opredelitve, kot jih določa Priloga I k Uredbi 651/2014/EU.
(4) Spodbude se ne dodelijo za investicije v naslednje dejavnosti:
1. primarni sektor kmetijske proizvodnje,
2. sektor ribištva in akvakulture, kakor jih določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1379/2013 z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1),
3. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, kadar je znesek spodbude določen na podlagi cene ali količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je dala na trg zadevna gospodarska družba, ali kadar je spodbuda pogojena s tem, da je delno ali v celoti prenesena na primarne proizvajalce,
4. premogovništvo,
5. jeklarstvo,
6. prometni sektor in povezana infrastruktura,
7. ladjedelništvo,
8. industrija sintetičnih vlaken,
9. proizvodnja in distribucija energije ter energetska infrastruktura,
10. proizvodnja orožja in streliva,
11. gradbeništvo,
12. izobraževanje in
13. zdravstveno in socialno varstvo.
(5) Spodbude niso dovoljene:
– za dejavnosti, povezane z izvozom, ko je spodbuda neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo,
– za gospodarsko družbo, ki je v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi sklepa Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti,
– v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajala prednost pred uporabo uvoženega blaga in
– za investitorja ali gospodarsko družbo kot prejemnika spodbude, ki je izvedla premestitev v gospodarsko družbo, v kateri naj bi se izvajala investicija, za katero se zaprosi za spodbudo, v dveh letih pred vlogo za dodelitev spodbude ali ki bo izvedla premestitev pred potekom dveh let po zaključku investicije, za katero se zaprosi za spodbudo.
(6) Spodbude se ne dodelijo, če:
1. je investicija za isti namen, ki vsebuje sestavine državnih pomoči, že sofinancirana iz drugih sredstev državnega, lokalnega ali evropskega proračuna in če skupna višina prejetih sredstev iz tega naslova presega najvišjo dovoljeno višino sofinanciranja, ki jo določajo pravila o državni pomoči,
2. je investitor ali prejemnik spodbude insolventen ali ni v stanju kapitalske ustreznosti na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,
3. je investitor ali prejemnik spodbude naveden na seznamu podjetij, s katerimi državne institucije ne smejo poslovati v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje korupcije,
4. ima investitor ali prejemnik spodbude neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge pa vse do sklenitve pogodbe o dodelitvi subvencije znaša 50 eurov ali več. Šteje se tudi, da investitor ali prejemnik spodbude ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za plače za obdobje zadnjega leta do datuma oddaje vloge oziroma do sklenitve pogodbe o dodelitvi subvencije,
5. je investitor ali prejemnik spodbude v težavah v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249, z dne 31. 7. 2014, str. 1) in na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Male in srednje velike gospodarske družbe, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot gospodarske družbe v težavah v smislu navedenih smernic, razen če izpolnjujejo pogoje za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij,
6. je investitor ali prejemnik spodbude prejel pomoč za reševanje in posojila še ni vrnil ali prekinil poroštva ali če je investitor ali prejemnik spodbude prejel pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja ali
7. je v primeru investitorja ali prejemnika spodbude, ki ni mala ali srednje velika gospodarska družba, v zadnjih dveh letih:
– knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in
– razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo (EBITDA) in kritjem obresti nižje od 1,0.
(7) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo podrobneje določi način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev spodbude.
5. člen 
(merila za dodelitev spodbud) 
(1) Merila za dodelitev spodbud so:
– število novo ustvarjenih delovnih mest,
– število visokokvalificiranih novo ustvarjenih delovnih mest,
– vrednost investicije,
– položaj in uveljavljenost investitorja na trgu,
– prenos tehnologije, znanja in izkušenj,
– dolgoročna vpetost investicije v regijo,
– stopnja tehnološke zahtevnosti investicije,
– dodana vrednost na zaposlenega,
– družbena odgovornost,
– vpliv investicije na okolje,
– prispevek investicije k prehodu v krožno gospodarstvo na osnovi naravnih virov, ki povzročajo nižje emisije toplogrednih plinov in omogočajo proizvodnjo z nižjim ogljičnim odtisom,
– umeščenost na razvrednoteno območje z ustrezno namensko rabo ali v obstoječo obrtno poslovno cono,
– učinki investicije na skladni regionalni razvoj,
– vpetost investicije v prostor in
– pozitiven vpliv na prostorski razvoj samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Na podlagi vrednotenja meril iz prejšnjega odstavka se določi višina spodbude ob upoštevanju najvišje možne spodbude, določene z Uredbo 651/2014/EU.
(3) Vlada z uredbo podrobneje določi merila za dodelitev spodbud.
III. STRATEŠKA INVESTICIJA 
6. člen 
(strateška investicija) 
(1) Strateška investicija je investicija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je najnižja vrednost investicije:
– 40.000.000 eurov v predelovalni ali storitveni dejavnosti, ali
– 20.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti,
2. da ustvarja in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest v obdobju deset let od dneva sklenitve pogodbe o izvedbi strateške investicije, in sicer:
– 400 v predelovalni ali storitveni dejavnosti, ali
– 200 v razvojno-raziskovalni dejavnosti,
3. da zagotavlja ohranjanje investicije iz 1. točke tega odstavka v Republiki Sloveniji v trajanju najmanj deset let od dneva sklenitve pogodbe o izvedbi strateške investicije in zagotavlja ohranjanje ustvarjenih delovnih mest najmanj pet let od dneva zaposlitve,
4. da je dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti, v katero se strateška investicija uvršča, višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
5. da je nameravana gradnja objektov za izvedbo strateške investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti,
6. da ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo investicija izvedena, iz ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika,
7. da je za investicijo izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije in
8. da je investicija umeščena v mesta, druga urbana naselja in širša mestna območja.
(2) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje in prostor, vodi aktivnosti projektnega vodenja strateških investicij in usklajuje procese pridobivanja dovoljenj ob spremljanju v naprej določene časovnice za vsako strateško investicijo, če investitor s projektnim vodenjem soglaša.
7. člen 
(namen razlastitve) 
(1) Če strateška investicija izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, se nepremičnine, določene v sklepu vlade iz 23. člena tega zakona, lahko razlastijo za namen gradnje objektov za izvedbo strateške investicije, ki pospešuje gospodarsko rast in zaposlovanje, skladen regionalni razvoj, v skladu z določbami zakona, ki ureja urejanje prostora, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Šteje se, da je javna korist za nepremičnine iz prejšnjega odstavka izkazana, če:
– so nepremičnine predvidene v prostorskem izvedbenem aktu tako natančno, da jih je mogoče prikazati v zemljiškem katastru, in
– investicija doseže 70 % točk pri vrednotenju meril iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(3) Če prostorski izvedbeni akt ni pripravljen z natančnostjo, kot jo določa prva alineja prejšnjega odstavka, se ta pogoj šteje za izpolnjen, če svet samoupravne lokalne skupnosti za konkretno nepremičnino sprejeme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist.
(4) Razlastitveni upravičenec je samoupravna lokalna skupnost. Razlastitveni zavezanec je fizična ali pravna oseba, razen Republike Slovenije, ki ima v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve.
8. člen 
(prodaja nepremičnin in stavbna pravica) 
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, lahko samoupravna lokalna skupnost nepremičnine, določene v sklepu vlade iz 23. člena tega zakona, nosilcu strateške investicije, ki bo izvedel strateško investicijo iz 6. člena tega zakona:
– proda z neposredno pogodbo po ocenjeni vrednosti pooblaščenega cenilca, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni cenilec),
– sklene neposredno pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice.
(2) Neposredna pogodba o prodaji ali neposredna pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati:
– določbo o obligacijsko-pravni prepovedi odsvojitve nepremičnine za pet let z ustrezno pogodbeno kaznijo za primer kršitve,
– zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim si samoupravna lokalna skupnost ob kršitvi pogodbe izgovori odkupno pravico, na podlagi katere lahko zahteva povratno prodajo nepremičnine ali prenehanje stavbne pravice na nepremičnini.
(3) V kolikor neposredna pogodba o prodaji ali neposredna pogodba o ustanovitvi stavbne pravice ne vsebuje določil iz prejšnjega odstavka, je nična.
(4) Nosilec strateške investicije mora poleg plačila nepremičnine po ocenjeni vrednosti pooblaščenega cenilca povrniti samoupravni lokalni skupnosti vrednost stroškov razlastitvenega postopka.
(5) Če se strateška investicija, ugotovljena v sklepu vlade iz 23. člena tega zakona, ne začne izvajati v petih letih od izdaje sklepa vlade iz 23. člena tega zakona, mora nosilec strateške investicije pod istimi pogoji in brez bremen ponuditi nepremičnino ali predlagati prenehanje stavbne pravice samoupravni lokalni skupnosti.
IV. POSTOPKI DODELITVE SPODBUD 
1. Postopek dodelitve subvencije na podlagi javnega razpisa
9. člen 
(javni razpis) 
(1) Subvencije se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede agencija, pristojna za spodbujanje investicij in internacionalizacije (v nadaljnjem besedilu: javna agencija), če investicija izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. člena ter merila iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka objavi javna agencija v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani, kjer objavi tudi razpisno dokumentacijo.
(3) Glede vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
10. člen 
(vsebina javnega razpisa) 
Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
– ime oziroma naziv in sedež javne agencije, ki dodeljuje spodbudo,
– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
– predmet javnega razpisa,
– navedbo pogojev za dodelitev subvencije in merila za določitev višine sredstev,
– višino zagotovljenih sredstev,
– določitev obdobja porabe subvencije,
– datum odpiranja vlog oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno dodeljevanje spodbud,
– način financiranja,
– način in rok za predložitev vlog,
– postopek in način izbora,
– minimalni multiplikator oziroma pričakovani učinek javnih sredstev,
– rok, v katerem bodo morebitni prejemniki spodbude obveščeni o izidu javnega razpisa,
– predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev in
– kraj, čas in osebo, pri kateri zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
11. člen 
(vloga za dodelitev subvencije) 
(1) Investitor posreduje vlogo za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga) na javno agencijo.
(2) Vloga mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– firma, sedež in velikost investitorja in prejemnika spodbude,
– opis investicije, vključno s predvidenim datumom začetka in zaključka investicije,
– lokacija investicije z opisom, kateremu se priloži izsek iz veljavnega prostorskega akta samoupravne lokalne skupnosti, priloženo mnenje samoupravne lokalne skupnosti, iz katerega izhaja, da je investicija skladna z veljavnim prostorskim aktom, z opisom nameravane investicije in prikaz parcelnega stanja z oznako in navedbo k.o. parcel in morebiti stavb, kjer bo investicija izvedena ter v kolikor gre za razvrednoteno območje, se navede vir oziroma podatek, na podlagi katerega je območje opredeljeno kot razvrednoteno,
– vrednost investicije z navedbo prispevka finančnih sredstev upravičenih stroškov z lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem v obliki, ki ni povezana z javnimi sredstvi,
– število in terminski načrt ustvarjanja ter ohranjanja novo ustvarjenih delovnih mest,
– pričakovano dodano vrednost na zaposlenega, ustvarjeno z investicijo,
– seznam ter opredelitev vrste in višine upravičenih ter neupravičenih stroškov investicije,
– višino subvencije, potrebne za izvedbo investicije, navedbo javnega financiranja iz drugih virov na podlagi vloge in navedbo lastnih virov za investicijo,
– predvideni datum začetka in konca morebitnega črpanja sredstev,
– analizo tveganja ter analizo stroškov in koristi,
– investicijski program gospodarske družbe in
– pričakovani multiplikativni učinek investicije.
12. člen 
(komisija) 
(1) Vlogo iz prejšnjega člena obravnava komisija, ki jo imenuje direktor javne agencije, ki opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 4. člena in meril iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Komisija ima predsednika in najmanj dva člana iz javne agencije.
(3) Predsednik in člana komisije morajo pred ocenjevanjem vloge podati pisno izjavo o interesni nepovezanosti z investitorjem in prejemnikom spodbude ter izjavo, da bodo kot zaupne varovali vse podatke, dejstva in okoliščine, s katerimi se bodo seznanili pri opravljanju nalog člana komisije.
(4) Komisija zaključi delo s pripravo mnenja o dodelitvi subvencije.
13. člen 
(odobritev subvencije) 
(1) Javna agencija na podlagi mnenja komisije iz četrtega odstavka prejšnjega člena najpozneje v 60 dneh od dneva odpiranja vlog izda odločbo o dodelitvi ali zavrnitvi subvencije.
(2) V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici do dodelitve subvencije javne agencije drugim osebam, ampak le tisto odločbo ali njen del, s katerim je bilo odločeno o pravici tožnika.
14. člen 
(pogodba o dodelitvi subvencije) 
(1) Javna agencija, investitor in prejemnik spodbude na podlagi odločbe o dodelitvi subvencije iz prejšnjega člena sklenejo pogodbo o dodelitvi subvencije, ki vsebuje:
– predmet pogodbe,
– medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank,
– zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bo investicija izvedena vsaj v predvideni vrednosti, z ustvarjenimi predvidenimi novimi delovnimi mesti in v roku, opredeljenem v vlogi,
– zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bo realizirana investicija v skladu s prejšnjo alinejo ohranjena v regiji prejemnika spodbude vsaj pet let po zaključku investicije ali vsaj tri leta po zaključku investicije v primeru, ko je prejemnik spodbude mala ali srednje velika gospodarska družba,
– zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bodo nova delovna mesta, ustvarjena z investicijo, zapolnjena najpozneje v treh letih po zaključku investicije in ohranjena v regiji najmanj pet let po dnevu, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, ali najmanj tri leta po dnevu, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, v primeru, ko je prejemnik spodbude mala ali srednje velika gospodarska družba,
– zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bo dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude po zaključku investicije in v času ohranjanja investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti, v katero se prejemnik spodbude uvršča,
– način nadzora nad namensko porabo sredstev,
– pravne posledice kršitve pogodbenih obveznosti,
– način poročanja o poteku investicije in
– določitev skrbnika s strani javne agencije in prejemnika spodbude za spremljanje izvrševanja pogodbe.
(2) Investitor ali prejemnik spodbude pogodbi o dodelitvi subvencije predloži bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na prvi poziv ali drugo primerno zavarovanje.
(3) Če investitor in prejemnik spodbude v 60 dneh po prejemu odločbe iz prejšnjega člena ne podpišeta pogodbe, se šteje, da spodbuda ni bila dodeljena.
2. Postopek dodelitve subvencije brez javnega razpisa
15. člen 
(vloga za dodelitev subvencije) 
(1) Za investicije iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva, se lahko dodelijo subvencije brez javnega razpisa. Investitor posreduje vlogo za dodelitev subvencije na ministrstvo.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) Glede vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
16. člen 
(komisija) 
(1) Vlogo iz prejšnjega člena obravnava komisija, ki jo imenuje minister, ki opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni glede izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 4. člena in meril iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Komisija ima predsednika in najmanj štiri člane. Predsednik komisije in trije člani so iz ministrstva, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za finance.
(3) Predsednik in člani komisije morajo pred ocenjevanjem vloge podati pisno izjavo o interesni nepovezanosti z investitorjem in prejemnikom spodbude ter izjavo, da bodo kot zaupne varovali vse podatke, dejstva in okoliščine, s katerimi se bodo seznanili pri opravljanju nalog člana komisije.
(4) Komisija zaključi delo s pripravo mnenja o dodelitvi subvencije in ga predloži ministru.
17. člen 
(odločitev o dodelitvi subvencije) 
(1) Na podlagi mnenja komisije, da investicija izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 4. člena in merila iz prvega odstavka 5. člena tega zakona za dodelitev subvencije, ministrstvo po prostem preudarku izda odločbo o dodelitvi subvencije. Preudarek je omejen na presojo zagotovljenih proračunskih sredstev.
(2) Na podlagi mnenja komisije, da investicija ne izpolnjuje pogojev in meril za dodelitev subvencije ali da ni zagotovljenih proračunskih sredstev, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi subvencije.
(3) V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici do dodelitve subvencije ministrstva drugim osebam, ampak le tisto odločbo ali njen del, s katerim je bilo odločeno o pravici tožnika.
18. člen 
(sklenitev pogodbe o dodelitvi subvencije) 
(1) Na podlagi odločbe ministrstva iz prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvo pozove investitorja in prejemnika spodbude k podpisu pogodbe o dodelitvi subvencije. Ministrstvo, investitor in prejemnik spodbude sklenejo pogodbo o dodelitvi subvencije z vsebino, določeno v prvem odstavku 14. člena tega zakona.
(2) Investitor ali prejemnik subvencije pogodbi o dodelitvi subvencije predloži bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na prvi poziv ali drugo primerno zavarovanje.
(3) Če investitor in prejemnik subvencije v roku, določenem v pozivu iz prvega odstavka tega člena, ne podpišeta pogodbe, se šteje, da je investitor vlogo umaknil.
3. Dodelitev kredita, garancije ter subvencionirane obrestne mere
19. člen 
(kredit, garancija ter subvencionirana obrestna mera) 
(1) Kredit, garancijo ter subvencionirano obrestno mero prejemniku spodbude po tem zakonu dodeljuje SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Ljubljana, za investicije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 4. člena ter merila iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Prejemnik spodbude iz prvega odstavka tega člena kredit, garancijo ali subvencionirano obrestno mero zavaruje z zavarovanjem zastavne pravice na nepremičnem ali premičnem premoženju ali z drugim primernim zavarovanjem.
4. Nakup nepremičnin v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti po cenah, ki so nižje od tržnih
20. člen 
(nakup nepremičnin v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti po cenah, ki so nižje od tržnih) 
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, lahko samoupravna lokalna skupnost na podlagi neposredne pogodbe o nakupu nepremičnin po cenah, ki so nižje od tržnih (v nadaljnjem besedilu: pogodba o nakupu nepremičnin), ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 4. člena in meril iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, proda nepremičnine gospodarski družbi po cenah, ki so nižje od tržnih.
(2) Nepremičnine, ki so predmet prodaje, morajo biti pred izvedbo postopka ocenjene. Ocenjena vrednost je s cenitvijo ugotovljena vrednost nepremičnine, ki jo oceni pooblaščeni cenilec. Ocenjena vrednost se ugotovi po vsakokratno veljavnih mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Ocenjena vrednost se šteje kot tržna cena.
(3) Razlika med ocenjeno in prodajno vrednostjo predstavlja višino regionalne državne pomoči. Prodajno vrednost nepremičnin določi samoupravna lokalna skupnost. Prodajna vrednost nepremičnine je cena, po kateri samoupravna lokalna skupnost nepremičnino proda in je nižja od tržne cene.
(4) Samoupravna lokalna skupnost pred prodajo nepremičnin določi cilje, ki jih želi s prodajo doseči, opredeli koristi ter določi merljive učinke, ki jih bo pridobila s prodajo nepremičnin, in ekonomsko utemeljenost prodaje nepremičnin po cenah, ki so nižje od tržnih.
(5) Sklep o prodaji nepremičnine pod ceno, ki je nižja od tržne, sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti.
(6) Namero o sklenitvi neposredne pogodbe o nakupu nepremičnin objavi samoupravna lokalna skupnost na spletni strani najmanj 20 dni pred nameravano sklenitvijo. V primeru, da je za isto nepremičnino prejetih več vlog za nakup nepremičnin, se med zainteresiranimi investitorji izbere tistega, ki je v postopku ocenjevanja prejel najvišje število točk na podlagi meril iz prvega odstavka 5. člena tega zakona. V primeru enakega števila točk prevlada merilo višje vrednosti investicije.
(7) Na dan sklenitve pogodbe cenitev nepremičnine, ki je predmet takšnega posla, ne sme biti starejša od šest mesecev.
(8) Pogodba o nakupu nepremičnin med gospodarsko družbo in samoupravno lokalno skupnostjo mora vsebovati:
– natančen opis nepremičnin, ki so predmet prodaje,
– navedbo gospodarske družbe,
– navedbo, da gre za prodajo po cenah, ki so nižje od tržnih,
– navedbo ocenjene vrednosti,
– prodajno vrednost nepremičnin, ki so predmet prodaje,
– navedbo namena prodaje,
– natančen opis razvojnih namenov, zaradi katerih se nepremičnine prodajajo po cenah, ki so nižje od tržnih, z dinamiko izvajanja,
– opis, kako bodo nepremičnine uporabljene,
– obveznost gospodarske družbe, da na zahtevo samoupravne lokalne skupnosti poroča o uporabi nepremičnin,
– klavzulo, da celotne stroške sklenitve pogodbe nosi gospodarska družba,
– obveznost gospodarske družbe, da se investicija začne izvajati v dveh letih in se zaključi najpozneje v petih letih od datuma sklenitve pogodbe o nakupu nepremičnin,
– določbo o obligacijsko-pravni prepovedi odsvojitve nepremičnin vsaj za deset let z ustrezno pogodbeno kaznijo za primer kršitve,
– intabulacijsko klavzulo,
– prepoved kakršnekoli obremenitve nepremičnin za deset let,
– zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim si samoupravna lokalna skupnost ob kršitvi pogodbe izgovori odkupno pravico, na podlagi katere lahko zahteva povratno prodajo nepremičnin za ceno, ki ne presega vlaganja v te nepremičnine, zmanjšano za amortizacijo,
– določitev skrbnika za spremljanje izvrševanja pogodbe.
V. POSTOPEK UGOTAVLJANJA IZPOLNJEVANJA POGOJEV ZA STRATEŠKO INVESTICIJO 
21. člen 
(vloga za strateško investicijo) 
(1) Investitor posreduje vlogo za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo (v nadaljnjem besedilu: vloga za strateško investicijo) na ministrstvo.
(2) Vloga za strateško investicijo mora poleg podatkov iz drugega odstavka 11. člena tega zakona vsebovati še:
– navedbo nepremičnin z zemljiškimi parcelami, ki so potrebne za izvedbo investicije,
– elaborat z utemeljitvijo javne koristi.
(3) Elaborat z utemeljitvijo javne koristi mora vsebovati:
– izvleček iz prostorskega izvedbenega akta,
– parcelacijski načrt z mejo,
– navedbo nepremičnin z zemljiškimi parcelami s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,
– rok za izvedbo strateške investicije, predvideni rok začetka gradnje objektov ali rok za prevzem razlaščene nepremičnine ter
– obrazložitev javne koristi.
(4) Glede vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(5) Vloga se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister.
22. člen 
(komisija za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo) 
(1) Vlogo za strateško investicijo obravnava komisija, ki jo imenuje minister, ki opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni glede izpolnjevanje pogojev za strateško investicijo iz 6. člena in meril iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Komisija ima predsednika in najmanj štiri člane iz ministrstva.
(3) Predsednik in člani komisije morajo pred ocenjevanjem vloge podati pisno izjavo o interesni nepovezanosti z investitorjem in prejemnikom spodbude ter izjavo, da bodo kot zaupne varovali vse podatke, dejstva in okoliščine, s katerimi se bodo seznanili pri opravljanju nalog člana komisije.
(4) Komisija zaključi delo s pripravo mnenja o izpolnjevanju pogojev za strateško investicijo, ki ga predloži ministru.
23. člen 
(ugotovitev izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo) 
Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega člena o izpolnjevanju pogojev za strateško investicijo, ministrstvo predlaga vladi sprejem sklepa o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za strateško investicijo, ki vsebuje:
– splošne podatke o investitorju,
– ugotovitev o izpolnjevanju pogojev za strateško investicijo iz prvega odstavka 6. člena tega zakona,
– ugotovitev, da je strateška investicija v javnem interesu in pospešuje gospodarsko rast in zaposlovanje, skladen regionalni razvoj,
– seznam nepremičnin z zemljiškimi parcelami, na katerih je predvidena gradnja v javno korist,
– rok za izvedbo strateške investicije, predvideni rok začetka gradnje objektov ali rok za prevzem razlaščene nepremičnine,
– vodjo in člane projektne skupine vodenja strateške investicije iz drugega odstavka 6. člena tega zakona in
– časovnico pridobivanja različnih dovoljenj.
24. člen 
(sklenitev pogodbe o izvedbi strateške investicije) 
(1) Ministrstvo, investitor in nosilec strateške investicije po sprejemu sklepa vlade iz 23. člena tega zakona sklenejo pogodbo o izvedbi strateške investicije, ki vsebuje:
– predmet pogodbe,
– medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank,
– rok za izvedbo strateške investicije, predvideni rok začetka gradnje objektov ali rok za prevzem razlaščene nepremičnine,
– zavezo investitorja in nosilca strateške investicije, da bo investicija izvedena vsaj v predvideni vrednosti, z ustvarjenimi predvidenimi novimi delovnimi mesti in v roku, opredeljenem v sklepu vlade iz 23. člena tega zakona,
– zavezo investitorja in nosilca strateške investicije, da bo realizirana investicija v skladu s prejšnjo alinejo ohranjena v regiji nosilca strateške investicije vsaj deset let od sklenitve pogodbe,
– zavezo investitorja in nosilca strateške investicije, da bodo nova delovna mesta ustvarjena in zapolnjena v desetih letih od sklenitve pogodbe o izvedbi straške investicije in ohranjena pet let od dneva zaposlitve,
– zavezo investitorja in nosilca strateške investicije, da bo dodana vrednost na zaposlenega v nosilcu strateške investicije po zaključku investicije in v času ohranjanja višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
– način nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti,
– pravne posledice kršitve pogodbenih obveznosti,
– način poročanja o poteku investicije in
– določitev skrbnika s strani ministrstva in nosilca strateške investicije za spremljanje izvrševanja pogodbe.
(2) Investitor ali nosilec strateške investicije pogodbi o izvedbi strateške investicije predloži bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti na prvi poziv ali drugo primerno zavarovanje.
VI. AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ IN INTERNACIONALIZACIJE, REGISTER PODJETIJ Z VISOKO DODANO VREDNOSTJO IN REGISTER INOVATIVNIH ZAGONSKIH PODJETIJ 
25. člen 
(javna agencija) 
Javna agencija izvaja aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije v skladu z usmeritvami in politiko Republike Slovenije na tem področju.
26. člen 
(aktivnosti in program spodbujanja investicij) 
(1) Aktivnosti za spodbujanje investicij so:
– zagotavljanje kakovostnih informacijskih, svetovalnih in drugih storitev za investitorje,
– izvajanje tržnokomunikacijskih aktivnosti,
– organiziranje dogodkov, ki prispevajo h krepitvi prepoznavnosti Republike Slovenije kot lokacije za investicije,
– projektni pristop k vodenju investicijskih projektov,
– sodelovanje z že obstoječimi investitorji v Republiki Sloveniji z namenom njihove širitve,
– analiziranje konkurenčnega položaja Republike Slovenije z vidika investiranja in predlaganje ukrepov za izboljšanje,
– opredelitev območij, namenjenih strateškim investicijam v prostorskih strateških aktih,
– spodbujanje izvajanja ukrepov zemljiške politike za namen spodbujanja investicij in
– opravljanje drugih aktivnosti, ki prispevajo k prepoznavnosti Republike Slovenije kot lokacije za investicije.
(2) Vlada na predlog ministrstva sprejme petletni program spodbujanja investicij, v katerem opredeli prioritete in način izvajanja aktivnosti za spodbujanje investicij iz prejšnjega odstavka ter določi cilje, ki naj bi bili doseženi z izvajanjem teh aktivnosti.
(3) V programu spodbujanja investicij se določijo tudi obseg in način financiranja ter kazalniki za spremljanje učinkovitosti spodbujanja investicij iz prvega odstavka tega člena.
27. člen 
(aktivnosti in program spodbujanja internacionalizacije) 
(1) Aktivnosti za spodbujanje internacionalizacije so:
– zagotavljanje kakovostnih informacijskih, svetovalnih in drugih storitev za gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvažajo v tujino,
– izobraževanje in usposabljanje gospodarskih družb in partnerskih organizacij agencije,
– izvajanje tržnokomunikacijskih aktivnosti,
– organiziranje dogodkov, ki prispevajo k večji internacionalizaciji slovenskih gospodarskih družb na tujih trgih,
– aktivnosti, namenjene spodbujanju vpetosti gospodarskih družb v dobaviteljske verige,
– ukrepi za izhodno internacionalizacijo gospodarskih družb in
– opravljanje drugih aktivnosti, ki prispevajo k uspešnejši internacionalizaciji slovenskih gospodarskih družb.
(2) Vlada na predlog ministrstva sprejme petletni program spodbujanja internacionalizacije gospodarskih družb, v katerem opredeli prioritete in način izvajanja aktivnosti za spodbujanje internacionalizacije iz prejšnjega odstavka ter določi cilje, ki naj bi bili doseženi z izvajanjem teh aktivnosti.
(3) V programu spodbujanja internacionalizacije gospodarskih družb se določijo tudi obseg in način financiranja ter kazalci za spremljanje učinkovitosti spodbujanja internacionalizacije gospodarskih družb iz prvega odstavka tega člena.
28. člen 
(predstavništva javne agencije v tujini) 
(1) Na podlagi analize ekonomske upravičenosti lahko javna agencija ob predhodnem soglasju vlade odpre ali zapre svoje predstavništvo v tujini.
(2) Predstavništvo javne agencije v tujini zagotavlja informacije in svetovanje gospodarskim družbam, ki imajo sedež izven Republike Slovenije ali v Republiki Sloveniji pri njihovem delovanju v čezmejnih investicijah ter opravlja druge dejavnosti iz prvega odstavka 26. člena in prvega odstavka 27. člena tega zakona na trgih izven območja Republike Slovenije.
(3) Organizacijo, upravljanje in način delovanja predstavništev javne agencije v tujini in vrste storitev, ki jih predstavništva javne agencije v tujini zaračunavajo, določi vlada z uredbo.
29. člen 
(financiranje aktivnosti in pogodba o financiranju) 
(1) Aktivnosti za spodbujanje investicij iz prvega odstavka 26. člena tega zakona in aktivnosti za spodbujanje internacionalizacije gospodarskih družb iz prvega odstavka 27. člena tega zakona se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Financiranje agencije iz proračuna Republike Slovenije se zagotovi z letno pogodbo, ki jo skleneta ministrstvo in javna agencija.
30. člen 
(register podjetij z visoko dodano vrednostjo) 
(1) Podjetje z visoko dodano vrednostjo je gospodarska družba:
– katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 50 % nad slovenskim povprečjem ali katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 25 % nad slovenskim povprečjem, v kolikor je hkrati letna rast števila zaposlenih vsaj 10 %,
– ki zaposluje več kot 20 oseb in
– katere letni prihodki znašajo najmanj 1.000.000 eurov.
(2) Register podjetij z visoko dodano vrednostjo vodi Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: sklad). Zoper odločitev sklada ni pritožbe, možen je upravni spor.
(3) V register podjetij z visoko dodano vrednostjo se vpiše gospodarska družba iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je ustanovljena vsaj tri leta,
– ni v postopku likvidacije ali stečaja,
– je za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih šestih mesecev predlagala obračune davčnega odtegljaja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
(4) Pogoje iz prvega odstavka tega člena preverja sklad ob vpisu v register podjetij z visoko dodano vrednostjo ter najmanj enkrat letno. Pogoje iz prejšnjega odstavka preverja sklad ob vpisu v register podjetij z visoko dodano vrednostjo ter na začetku vsakega trimesečnega obdobja v koledarskem letu.
(5) Gospodarska družba, vpisana v register podjetij z visoko dodano vrednostjo, je dolžna sklad pisno obvestiti o tem, da ne izpolnjuje več pogojev iz tretjega odstavka tega člena, v 30 dneh od nastanka dogodka.
(6) Sklad izbriše gospodarsko družbo iz registra podjetij z visoko dodano vrednostjo, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.
(7) Sklad podatke iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, brezplačno pridobiva iz evidenc Finančne uprave Republike Slovenije.
(8) Minister s pravilnikom podrobneje predpiše vzpostavitev, vodenje in način javne objave registra podjetij z visoko dodano vrednostjo, podatke, ki se vodijo v registru, način, vsebino in obliko prijave vpisa ter izbrisa iz registra.
31. člen 
(register inovativnih zagonskih podjetij) 
(1) Inovativno zagonsko podjetje je neodvisna gospodarska družba, ki razvija ali trži inovativni izdelek, storitev ali poslovni model z visokim potencialom.
(2) Register inovativnih zagonskih podjetij vodi sklad. Zoper odločitev sklada ni pritožbe, možen je upravni spor.
(3) V register inovativnih zagonskih podjetij se vpiše gospodarska družba iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je organizirana kot kapitalska družba in od njenega vpisa v Poslovni register Slovenije ni preteklo manj kot en mesec in ne več kot pet let,
– je neodvisna gospodarska družba skladno s Prilogo I k Uredbi 651/2014/EU in Smernicami Evropske komisije za opredelitev malih in srednje velikih podjetij,
– ni v postopku likvidacije ali stečaja,
– ima za poln delovni čas zaposleno in vključeno v obvezna socialna zavarovanja na tej podlagi najmanj eno osebo,
– je za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih šestih mesecev ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagala obračune davčnega odtegljaja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in
– izkazuje inovativnost in potencial z razvojem proizvoda, storitve ali poslovnega modela, ki so novi ali znatno boljši v primerjavi z najsodobnejšimi postopki v svoji gospodarski panogi.
(4) Pogoja iz druge in šeste alineje prejšnjega odstavka preverja sklad ob vpisu v register inovativnih zagonskih podjetij ter najmanj enkrat letno. Pogoje iz prve, tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka preverja sklad ob vpisu v register inovativnih zagonskih podjetij ter na začetku vsakega trimesečnega obdobja v koledarskem letu. Pri preverjanju pogoja iz šeste alineje prejšnjega odstavka, sklad lahko vključi zunanje strokovnjake.
(5) Gospodarska družba, vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, je dolžna sklad pisno obvestiti o tem, da ne izpolnjuje več pogojev iz tretjega odstavka tega člena, v 30 dneh od nastanka dogodka.
(6) Sklad izbriše gospodarsko družbo iz registra inovativnih zagonskih podjetij, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Sklad podatke iz pete alineje tretjega odstavka tega člena, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, brezplačno pridobiva iz evidenc Finančne uprave Republike Slovenije.
(8) Minister s pravilnikom podrobneje predpiše vzpostavitev, vodenje in način javne objave registra inovativnih zagonskih podjetij, podatke, ki se vodijo v registru, način, vsebino in obliko prijave vpisa ter izbrisa iz registra.
VII. NADZOR 
32. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem pogodb o dodelitvi subvencij iz 18. člena tega zakona, preverjanjem namenske porabe subvencij in pogodb o izvedbi strateških investicij iz 24. člena tega zakona izvaja ministrstvo.
(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb o dodelitvi subvencij iz 14. člena tega zakona in preverjanjem namenske porabe subvencij izvaja javna agencija.
(3) Ministrstvo predloži vladi letno poročilo o dodeljenih spodbudah najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
(4) Javna agencija in ministrstvo učinke zastavljenih ciljev pri posamezni gospodarski družbi objavita na svoji spletni strani.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
33. člen 
(prenehanje veljavnosti predpisov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o spodbujanju tujih investicij in internacionalizacije podjetij (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 11/11, 57/12 in 17/15), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije (Uradni list RS, št. 62/14) in Uredba o organizaciji, upravljanju in načinu delovanja predstavništev Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije v tujini (Uradni list RS, št. 94/06 in 41/08), ki se uporabljata do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.
(3) Postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi 7.b člena Zakona o spodbujanju tujih investicij in internacionalizacije podjetij (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 11/11, 57/12 in 17/15), se dokončajo po dosedanjih predpisih.
34. člen 
(rok za izdajo podzakonskih predpisov) 
(1) Vlada najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme uredbo iz sedmega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 5. člena in tretjega odstavka 28. člena tega zakona.
(2) Minister obrazce iz drugega odstavka 15. člena tega zakona in petega odstavka 21. člena tega zakona izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Minister izda pravilnik iz osmega odstavka 30. člena tega zakona in iz osmega odstavka 31. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
35. člen 
(uskladitev sklepa o ustanovitvi agencije) 
(1) V Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15 in 27/17) se v prvem odstavku 7. člena črta beseda »tujih«.
(2) Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje z delom na področju spodbujanja podjetništva, internacionalizacije, investicij in tehnologije v skladu s tem zakonom.
(3) Vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Uradni list RS, št. 93/15) s tem zakonom.
36. člen 
(uveljavitev zakona) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2018.
Št. 310-08/17-4/23
Ljubljana, dne 15. februarja 2018
EPA 2374-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
Matjaž Nemec l.r.
Podpredsednik