Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2018 z dne 2. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2018 z dne 2. 2. 2018

Kazalo

223. Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-1), stran 838.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o Kobilarni Lipica (ZKL-1)
Razglašam Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. januarja 2018.
Št. 003-02-1/2018-3
Ljubljana, dne 31. januarja 2018
 
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O KOBILARNI LIPICA (ZKL-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta zakon ureja upravljanje, dejavnosti, načine izvajanja dejavnosti in načine varstva kulturne dediščine Kobilarne Lipica.
2. člen 
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »čreda lipicanskih konj« so vsi lipicanski konji v lasti Republike Slovenije;
– »Kobilarna Lipica« je spomeniško območje državnega pomena (EŠD 7245), ki obsega kraško krajino, preoblikovano za potrebe paše konj, vključno z grajenimi strukturami in čredo lipicanskih konj;
– »koncesionar« je pravna oseba, ki ji je v skladu s 45. členom tega zakona podeljena koncesija za izvajanje nalog javne službe;
– »načrt upravljanja« je dokument, s katerim se določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito ohranjanje spomeniškega območja in način izvajanja njegovega varstva in je podrobneje opredeljen v predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
– »nepremičnine izven spomeniškega območja Kobilarne Lipica« je Posestvo Ravne z neposredno okolico, kar predstavlja kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije v katastrskih občinah KAL (2499) in STARA SUŠICA (2496), na katerih poteka vzreja mladih lipicanskih konj in nepremičnine, ki jih ima Republika Slovenija v lasti v vplivnem območju Kobilarne Lipica in izven njega in je namenjeno vzreji lipicanskih konj;
– »velika črka L« je eden izmed uradnih znakov geografske označbe Lipicanec, ki se uporablja izključno za zaznamovanje konjev, za katere so izpolnjeni pogoji iz 2. člena Uredbe o geografski označbi Lipicanec (Uradni list RS, št. 4/99; v nadaljnjem besedilu: Uredba o geografski označbi Lipicanec);
– »vplivno območje Kobilarne Lipica« je kulturni spomenik državnega pomena Lipica – Kraška kulturna krajina, EŠD 24521, razglašen z Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 57/10).
II. SPOMENIŠKO OBMOČJE KOBILARNE LIPICA 
3. člen 
(razglasitev spomeniškega območja) 
S tem zakonom se razglaša enoto nepremične dediščine Lipica – Kobilarna Lipica, EŠD 7245, za spomeniško območje državnega pomena.
4. člen 
(pomen spomeniškega območja) 
(1) Kobilarna Lipica ima s svojo kulturno krajino, preoblikovano za potrebe paše konj, vključno z grajenimi strukturami in dejavnostjo reje in vzreje lipicancev izjemen kulturni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo. Ima posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti in sobivanja v naravnem okolju ter je pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije. Kobilarna je spomeniško območje s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in s simbolnimi ter nesnovnimi vrednotami klasične reje lipicanskega konja.
(2) Kobilarna Lipica je varovana z namenom ohranjanja avtentičnosti kulturne krajine in nadaljevanja tradicionalne reje in vzreje lipicanskih konj v matični kobilarni kot kulturna vrednota. Zakonska zaščita omogoča ustrezno vzrejo in rejo lipicanskih konj v Kobilarni Lipica, boljšo celostno prepoznavnost spomeniškega območja, spodbuja primerno rabo in poudarja simbolni pomen celote.
5. člen 
(vrednote, varovane sestavine in obseg spomeniškega območja) 
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomeniškega območja za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– Kobilarna Lipica je v Sloveniji in širšem prostoru edinstvena s svojo več kot štiristoletno zgodovino urejanja kulturne krajine v skrbno izbranem prostoru na robu matičnega Krasa;
– Kobilarna Lipica je matični prostor vzreje avtohtone pasme lipicanskih konj, ki so poimenovani s slovenskim imenom po nekdanji vasici Lipica, ki je sedaj del kobilarne;
– Kobilarna Lipica je izjemno spomeniško območje s kulturno krajino, ki je bila oblikovana z visoko stopnjo sožitja med kulturno rabo in naravnimi značilnostmi prostora za vzrejo lipicancev: z ograjenimi pašniki, dostopnimi drevoredi (Tržaški, Marmontov in Povezovalni drevored), kali in drugimi vodnimi zajetji ter zidom, ki omejuje matično območje kobilarne;
– Kobilarna Lipica je izjemen spomenik skupaj z upravnim središčem z dominirajočo graščino z galerijo Avgusta Černigoja, staro depandanso, kapelo sv. Antona Padovanskega, hotelom Klub, s starejšimi hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji: Velbanco, Jubilejnim hlevom, hlevi z jahalnico Na Borjači, hlevom 9 in 10; objekte so na tej lokaciji načrtno urejali in dopolnjevali od leta 1580 do danes za pašo, vzrejo, oskrbo konj in njihove skrbnike.
(2) Varovane sestavine spomeniškega območja so:
– krajinska ureditev s specifičnim krajinskim tipom odprtih in polodprtih prostorov pašnikov do kamnitega zidu;
– mejni zid grajen v suhozidni tehniki z monumentalnimi vhodi v Kobilarno;
– grajeno jedro na griču v sredi spomeniškega območja Kobilarne;
– krajinska zgradba s kraškimi reliefnimi značilnostmi, parcelacijo, pašniki z lesenimi ograjami;
– kali ter druga vodna zajetja, cisterne in zbiralniki (Fontana, Ledenica);
– komunikacijska mreža poti z drevoredi in razmerji med naravnimi in grajenimi sestavinami;
– lokacija graščinskega kompleksa, kapele Sv. Antona in božjepotne kapelice Lurške Matere božje;
– vse ovrednotene grajene in likovne sestavine krajine;
– zunanjosti, vključno z gabariti ovrednotenih hlevov, graščine in hotela Klub;
– forma-viva, kamnite parkovne skulpture;
– avtohtoni gradbeni materiali, zlasti lokalni kamen in lesene ograje pašnikov;
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(3) Spomeniško območje obsega nepremičnine: stavbe št. 2, 5, 6, 7, 8, 20, 73, 74, 75, 77, 92 in 122, vse k. o. 2458 Bazovica; parcele št. 1879, 1880, 1881, 1886, 1887, 1889, 1890/2, 1891, 1892, 1893, 1894, 1895/1, 1895/2, 1898, 1899/1, 1899/10, 1899/100, 1899/101, 1899/102, 1899/103, 1899/104, 1899/105, 1899/106, 1899/107, 1899/108, 1899/109, 1899/11, 1899/110, 1899/111, 1899/112, 1899/113, 1899/114, 1899/115, 1899/116, 1899/117, 1899/118, 1899/119, 1899/12, 1899/120, 1899/121, 1899/122, 1899/123, 1899/124, 1899/125, 1899/126, 1899/127, 1899/13, 1899/14, 1899/15, 1899/16, 1899/17, 1899/18, 1899/19, 1899/20, 1899/21, 1899/22, 1899/23, 1899/24, 1899/25, 1899/26, 1899/28, 1899/29, 1899/3, 1899/30, 1899/31, 1899/32, 1899/33, 1899/34, 1899/35, 1899/36, 1899/37, 1899/38, 1899/4, 1899/40, 1899/41, 1899/42, 1899/43, 1899/44, 1899/47, 1899/48, 1899/49, 1899/5, 1899/50, 1899/51, 1899/52, 1899/53, 1899/55, 1899/56, 1899/57, 1899/58, 1899/59, 1899/6, 1899/60, 1899/61, 1899/62, 1899/63, 1899/64, 1899/65, 1899/66, 1899/67, 1899/68, 1899/69, 1899/70, 1899/71, 1899/72, 1899/73, 1899/74, 1899/75, 1899/76, 1899/77, 1899/78, 1899/79, 1899/80, 1899/81, 1899/82, 1899/83, 1899/84, 1899/85, 1899/86, 1899/87, 1899/88, 1899/89, 1899/9, 1899/90, 1899/91, 1899/92, 1899/93, 1899/94, 1899/95, 1899/96, 1899/97, 1899/98, 1899/99, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907, 1908/1, 1908/2, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1917, 1918, 1919, 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925, 1926, 1927, 2207/1 in 2208/2, vse k. o. 2458 Bazovica.
6. člen 
(kapela sv. Antona Padovanskega) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Kapela sv. Antona Padovanskega (EŠD 3831).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi in likovnimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– neoromanska kapela je izstopajoč del graščinskega kompleksa in glavni sakralni objekt Lipice;
– kapela ima tri kakovostne stebrne oltarje, glavni je posvečen Antonu Padovanskemu, stranska sv. Družini in sv. Janezu Nepomuku.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– lokacija, osnovna višinska in tlorisna zasnova kapele;
– zunanja podoba kapele z zvonikom na preslico z dvema zvonovoma in uro;
– notranja podoba z obstoječimi in morebitnimi starejšimi stenskimi poslikavami;
– oltarji.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 2, k.o. 2458 Bazovica; parcelo št. 1899/42, k.o. 2458 Bazovica.
7. člen 
(Velbanca) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Velbanca (EŠD 9172).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– izjemen prostorski položaj objekta ob izteku Tržaškega drevoreda;
– hlev za plemenske žrebce ima v celoti ohranjeno osnovno namembnost;
– objekt je ključni del starega grajenega jedra Kobilarne;
– obokan pritlični objekt je najstarejši datiran hlev Kobilarne (1703);
– objekt ima ohranjeno stavbno zasnovo in dele notranje opreme.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– namembnost;
– osnovna prostorska umeščenost objekta;
– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta;
– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci;
– fasade z značilnimi ometi in s kamnitimi detajli (portali, okenski okviri);
– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 8, k. o. 2458 Bazovica; parcelo št. 1899/82, k. o. 2458 Bazovica.
8. člen 
(Graščina z Galerijo Avgusta Černigoja) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine Lipica – Graščina z Galerijo Avgusta Černigoja (EŠD 9173).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi, umetnostnozgodovinskimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– izjemen prostorski položaj objekta zahodno ob izteku Tržaškega drevoreda;
– objekt je ključni in izhodiščni objekt starega grajenega jedra Kobilarne;
– objekt ima v večjem delu stavbe ohranjeno upravno namembnost;
– objekt ima ohranjeno stavbno zasnovo;
– del objekta je kakovostno nadgrajen v Galerijo Avgusta Černigoja;
– ob objektu je na zahodni in južni strani terasast vrt.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– osnovna prostorska umeščenost objekta;
– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta;
– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci ter dimniki;
– fasade z značilnimi ometi in s kamnitimi detajli (portali, okenski okviri);
– notranja tlorisna razporeditev s kamnitimi stopnišči;
– ohranjena ureditev in stavbna oprema galerije ter likovna zbirka del Avgusta Černigoja;
– ohranjena shema terasastega vrta.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbi št. 5 in 7, parcele št. 1894, 1899/6, 1899/80, 1899/83 in 1899/84, vse k. o. 2458 Bazovica.
9. člen 
(Stara depandansa) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Stara depandansa (EŠD 9174).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– izjemen prostorski položaj objekta na vzhodni strani upravnega središča;
– pritlični gospodarski objekt je ključni del starega grajenega jedra Kobilarne;
– ohranjena je stavbna zasnova z gabariti;
– dodana je nova, zgodovinsko pričevalna vrednost z muzejsko (doživljajsko) vsebino – Muzej lipicanca.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– osnovna prostorska umeščenost objekta;
– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta;
– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci;
– fasade z značilnimi ometi in profiliran venčni zidec pod napuščem.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 6, parcelo št. 1899/87 (del parcele na kateri stoji stavba št. 6, k. o. 2458 Bazovica), k. o. 2458 Bazovica.
10. člen 
(Jubilejni hlev) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Jubilejni hlev (EŠD 27626).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– izjemen prostorski položaj objekta na vzhodnem robu starega grajenega jedra;
– objekt je ključni del starega grajenega jedra Kobilarne ob hipodromu;
– hlev je bil postavljen leta 1898/99, ob jubileju vladanja (50 let) cesarja Franca Jožefa;
– ohranjena je stavbna zasnova in namembnost ter deli notranje opreme.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– osnovna prostorska umeščenost objekta;
– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta;
– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci;
– fasade z značilnimi ometi in s kamnitimi detajli (portali, okenski okviri);
– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema;
– namembnost hleva.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 77, parcelo št. 1899/37, k. o. 2458 Bazovica.
11. člen 
(Hlevi in jahalnica Na Borjači) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Hlevi in jahalnica Na Borjači (EŠD 27627).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– izjemen prostorski položaj objekta – treh hlevov s pokrito jahalnico v jedru Kobilarne;
– objekt, postavljen leta 1852, je ključni del kobilarne in vzreje mladih konj;
– ohranjena je stavbna zasnova in njena namembnost;
– ohranjeni so deli notranje opreme;
– v tridesetih letih sta bila ob hlevih postavljena dva betonska valjasta silosa za skladiščenje krme.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– osnovna prostorska umeščenost objekta s štirimi trakti okoli notranjega dvorišča;
– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta;
– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci;
– fasade z značilnimi ometi in s kamnitimi detajli (portali, okenski okviri);
– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema;
– namembnost hleva;
– oblika in funkcija obeh silosov.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbe št. 73, 74, 75 in 122, parcele št. 1899/34, 1899/91, 1899/92, 1899/93, 1899/94 in 1899/95, vse k. o. 2458 Bazovica.
12. člen 
(Hlev 9 in 10) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Hlev 9 in 10 (EŠD 27628).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– pomemben prostorski položaj objekta na vzhodni strani ob Tržaškem drevoredu;
– objekt je ključni sestavni del širšega grajenega jedra Kobilarne;
– hlev je bil postavljen leta 1819;
– ohranjena je stavbna zasnova, detajli in namembnost.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– osnovna prostorska umeščenost objekta;
– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta;
– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci;
– fasade z značilnimi ometi in s kamnitimi detajli (portali, okenski okviri);
– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema;
– namembnost hleva.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 92, parcelo št. 1899/101, k. o. 2458 Bazovica.
13. člen 
(Hotel Klub) 
(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Hotel Klub (EŠD 30496).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi in arhitekturnimi vrednotami.
(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:
– izjemen prostorski položaj objekta na zahodnem robu pod starim grajenim jedrom in ob Tržaškem drevoredu;
– objekt je značilna arhitektura skupine Kras in avtorsko prepoznavno delo Prešernovega nagrajenca Vojteha Ravnikarja;
– ohranjena je stavbna zasnova z obodnimi trakti in notranjim dvoriščem s pergolo;
– ohranjena je turistično gostinska namembnost.
(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– osnovna prostorska umeščenost objekta;
– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta ter nivojske povezave z deli Kobilarne;
– turistično gostinska namembnost, skladna s potrebami Kobilarne in konjereje.
(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 20, parcelo št. 1917, k. o. 2458 Bazovica.
14. člen 
(prikaz meje spomeniškega območja in posameznih kulturnih spomenikov) 
(1) Meje spomeniškega območja in posameznih kulturnih spomenikov so določene na digitalnem katastrskem načrtu, ki se uporablja v skladu s Sklepom o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta (Uradni list RS, št. 131/03; datoteka z dne 16. februarja 2017; izvorno merilo 1:2880), in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:6500.
(2) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
(3) Meji spomeniškega območja in vplivnega območja sta informativno prikazani na publikacijski topografski karti v merilu 1:30000, ki je kot priloga sestavni del tega zakona.
15. člen 
(varstveni režim) 
(1) Za spomeniško območje in posamezne spomenike velja naslednji varstveni režim:
– ohranjanje in redno vzdrževanje varovanih sestavin v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti gabaritov, oblike, lege, materialov, konstrukcij, struktur in barvne podobe;
– ohranjanje in strokovno vzdrževanje oblikovanih sestavin kulturne krajine, prostorsko usklajenega součinkovanja vseh ovrednotenih grajenih struktur, vedut spomeniškega območja, zlasti v smereh dostopnih poti z drevoredi;
– ohranjanje namenske rabe kulturne krajine, prednostno za rejo in vzrejo lipicanskega konja;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje krajinskih sestavin s poudarkom na arboristični negi posameznih dreves in vzdrževanju ograj;
– ohranjanje ustrezne, primarno osnovne rabe ovrednotenih grajenih struktur;
– strokovno in redno vzdrževanje kalov, cistern ter drugih vodnih zajetij;
– zagotavljanje vkopov vseh električnih ali drugi vodov;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja kulturnega spomenika ter primarne reje in vzreje lipicancev;
– pri zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba ohranjati varovane sestavine;
– v primeru okrnitve kulturnega spomenika je treba zagotoviti vrnitev v prvotno stanje po navodilih Zavoda in v breme povzročitelja;
– posegi za postavljanje, gradnjo in vzdrževanje objektov, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja pogoje za graditev objektov, nosilcev reklam ali drugih oznak ter infrastrukture so dovoljeni, če so skladni s predhodno določenimi kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda, kadar se s posegi dopolnjuje varovanje funkcij Kobilarne Lipica, obstoječih objektov in kulturne krajine oziroma so ti nujni za izvajanje nalog po tem zakonu.
(2) Za ovrednoteno notranjo opremo velja naslednji varstveni režim:
– ohranjanje notranje opreme v celoti in neokrnjenosti (barve, lege, materialov, oblik, strukture, velikosti);
– konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin je možno le pod strokovnim nadzorom pristojnih služb;
– začasna premeščanja opreme za razstave in druge promocije so dovoljena, vendar le po muzejskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb.
16. člen 
(označevanje spomeniškega območja) 
(1) Spomeniško območje se označi z oznakami, ki ne krnijo likovne podobe ali posameznih delov spomeniškega območja in sicer na način kot ga opredeljujejo predpisi s področja označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov.
(2) Število in mikrolokacije oznak se določijo v načrtu upravljanja spomeniškega območja.
III. TRADICIONALNA REJA IN VZREJA LIPICANSKIH KONJ 
17. člen 
(razglasitev nesnovne dediščine) 
S tem zakonom se razglaša enoto nesnovne dediščine Tradicionalna reja in vzreja lipicancev, EID 2-00054, za nesnovno dediščino državnega pomena.
18. člen 
(pomen reje lipicanskih konj) 
(1) Tradicionalna reja in vzreja lipicancev je reja konj te pasme v klasičnem, baročnem tipu, ki se je formiral na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Gre za rejo lipicancev v okviru, proporcih in z zunanjimi ter značajskimi lastnostmi v skladu z dobro konjerejsko in konjeniško prakso, ki zagotavlja dobrobit in dobro počutje živali.
(2) Lipicanske konje se redi za namen izvajanja klasične dresure in za vse oblike konjeniškega udejstvovanja pod sedlom in v vpregi. Način reje, rejski cilji, rejske metode in selekcijski program so opredeljeni v rejskem programu za lipicanske konje.
(3) Lipicanske konje se redi v objektih in na kraških površinah, ki se od njenega nastanka niso bistveno spremenili, se jih je pa kontinuirano izboljševalo in nadgrajevalo z novimi strokovnimi spoznanji in praksami ter z uvajanjem novih tehničnih rešitev.
19. člen 
(varovane sestavine) 
Enota nesnovne dediščine »Tradicionalna reja in vzreja lipicancev« (EID 2-00054) se razglaša za nesnovno dediščino državnega pomena z namenom, da se zagotovijo in ohranijo naslednje varovane sestavine:
– reja in vzreja lipicancev v klasičnem tipu;
– pašno-hlevska in prosta reja lipicancev v objektih in na kraških površinah;
– rodovniška knjiga.
20. člen 
(varstveni ukrepi) 
Za celostno ohranjanje nesnovne dediščine državnega pomena in podpiranje posameznikov in skupin, ki so njeni nosilci, veljajo naslednji varstveni ukrepi:
– spodbujanje reje lipicanca v klasičnem tipu;
– spodbujanje kombinirane reje lipicanca v objektih in na kraških površinah;
– spodbujanje neposrednih rejskih praks in uveljavljenih strokovnih praks;
– spodbujanje intenzivnega mednarodnega sodelovanja;
– zagotavljanje pogojev za dokumentiranje, hranjenje, varovanje in raziskovanje nesnovnih prvin reje in vzreje lipicanca (inštituti, muzeji);
– spodbujanje dokumentiranja in hrambe dokumentacije o reji in vzreji lipicanca pri nosilcih.
21. člen 
(evidentiranje nosilcev ohranjanja nesnovne dediščine) 
Nosilci ohranjanja nesnovne dediščine državnega pomena se evidentirajo v registru nesnovne dediščine.
22. člen 
(izvajalec strokovnih nalog) 
Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem nesnovne dediščine državnega pomena opravlja Koordinator za varstvo nesnovne kulturne dediščine v sodelovanju s krajevno pristojnimi ustanovami za varstvo premične dediščine.
IV. ČREDA LIPICANSKIH KONJ 
23. člen 
(čreda lipicanskih konj) 
(1) Kobilarna Lipica je izvorna kobilarna lipicanskih konj.
(2) Čreda lipicanskih konj je kot avtohtona pasma izjemnega pomena, je sestavni del Kobilarne Lipica in je last Republike Slovenije.
(3) Samo lipicanski konji, ki so potomci plemenskega jedra črede lipicanskih konj iz četrtega odstavka tega člena in so rejeni v Kobilarni Lipica, so lahko označeni z zaščitenim znakom Kobilarne Lipica, ki ga predstavlja velika črka »L« na levem licu ter trimestna matična številka na levem sedlišču. Označevanje konj mora biti izvedeno v skladu s predpisi o zaščiti živali.
(4) Plemensko jedro črede lipicanskih konj sestavljajo:
a) šest originalnih linij žrebcev (Pluto, Conversano, Napolitano, Favory, Maestoso in Siglavy), in sicer po najmanj štiri plemenske žrebce vsake linije, to je najmanj 24 plemenskih žrebcev;
b) osemnajst klasičnih rodov kobil, in sicer:
Sardinia (Sardinia, 1776, Lipica), Spadiglia (Spadiglia, 1778, Lipica), Argentina (Argentina, 1767, Lipica), Africa (Africa, 1747, Kladruby), Almerina (Almerina, 1769, Kladruby), Presciana Bradamanta (Presciana, 1782/1777, Kladruby), Englanderia (Englanderia, 1773, Kladruby), Europa (Europa, 1774, Kladruby), Stornella/Fistula (Stornella/Fistula, 1771, Kopčani), Ivanka/Famosa (Ivanka/Famosa, 1754/1773, Kopčani), Deflorata (Deflorata, 1767, Frederiksborg), Capriola (Capriola, 1785 Kladruby), Rava (Rava, 1755, Kladruby), Gidrana (Gidrane, 1841, Lipica), Djebrin (100 Generale Junior, 1824, Babolna), Mercurio (60 Freies Gestuet, 1806, Radautz), Theodorosta (Theodorosta, 1870, Bukovina), Rebecca Thais (Rebecca, 1914, Višnjevci), to je skupaj najmanj 80 plemenskih kobil;
c) naraščaj do 4. leta starosti, ki je primeren za nadaljnjo vzrejo.
(5) Za reprodukcijo neprimerne živali ne spadajo v plemensko jedro črede lipicanskih konj.
24. člen 
(normativi o reji in vzreji lipicanskih konj) 
(1) Minister, pristojen za živinorejo, predpiše normative o reji in vzreji lipicanskih konj. Predhodno pridobi mnenje Koordinatorja za varstvo nesnovne dediščine.
(2) Normativi reje in vzreje lipicanskih konj obsegajo najmanj kategorijo konj in njihove potrebe glede krme, prostorov, zdravstvenega varstva, osebja ter ostale stroške, s katerimi bo zagotovljena ustrezna tradicionalna oblika reje, vzreje in usposobljenost konj za ohranjanje in razvoj lipicanske pasme.
(3) Normative reje in vzreje lipicanskih konj je, ob upoštevanju velikosti črede, potrebno upoštevati pri načrtovanju vsakoletnih stroškov v letnem poslovnem načrtu za izvajanje nalog javne službe.
25. člen 
(rejski program) 
Za izvajanje strokovnih nalog javne službe, katere se nanašajo na živinorejo na področju konjereje, pridobi koncesionar koncesijo v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo, in sklene koncesijsko pogodbo z ministrstvom, pristojnim za živinorejo. Koncesionar je dolžan ministrstvu, pristojnemu za živinorejo, najkasneje v prvih treh mesecih koledarskega leta poročati o izvajanju potrjenega rejskega programa v preteklem letu, ki je pripravljen in potrjen v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo.
26. člen 
(letno poročilo o stanju črede lipicanskih konj) 
Koncesionar letno pripravi poročilo o stanju črede lipicanskih konj v Kobilarni Lipica, ki ga sprejeme njegov organ nadzora in s katerim se seznani ministrstvo, pristojno za živinorejo. Letno poročilo o stanju črede lipicanskih konj v Kobilarni Lipica, ki je sestavni del letnega poročila koncesionarja, mora vključevati najmanj podatke o stanju črede s podatkom o zastopanosti linij in rodov, naraščajem po posameznih letnikih, številu konj v treningu, v pogodbeni reji, številu prodanih konj, prihodkih iz naslova prodaje konj, številu pripustov, rezultate preizkusov delovne sposobnosti konj, število prevedb, oceno zdravstvenega stanja konj, število poginulih ali usmrčenih konj, oceno reje oskrbe in nege konj v Kobilarni Lipica in pri pogodbenih rejcih, oceno stanja hlevskih zmogljivosti in oceno stanja pašnih površin.
27. člen 
(osemenjevalno središče) 
Koncesionar za zagotovitev genetske rezerve in genetskega napredka vzpostavi osemenjevalno središče v skladu z veterinarsko in zootehniško zakonodajo, ki deluje v povezavi z izvajanjem nalog javne službe.
V. UPRAVLJANJE S PREMOŽENJEM 
28. člen 
(obremenitve in odtujitve premoženja) 
(1) Nepremično premoženje spomeniškega območja in nepremično premoženje izven njega, ki je v lasti Republike Slovenije in je namenjeno izvajanju nalog po tem zakonu, se ne sme obremeniti ali odtujiti, razen če ta zakon določa drugače. Pogodbe, sklenjene v nasprotju s to določbo, so nične.
(2) Črede lipicanskih konj, premične kulturne dediščine in pravic intelektualne lastnine Republike Slovenije iz prvega odstavka 31. člena tega zakona, se ne sme obremeniti ali odtujiti, razen v primerih določenih s tem zakonom. Pogodbe, sklenjene v nasprotju s to določbo, so nične.
(3) Premično kulturno dediščino iz prejšnjega odstavka predstavljajo stavbna oprema v kulturnih spomenikih, oprema Kapele sv. Antona Padovanskega, zbirka likovnih del Avgusta Černigoja, vzrejne knjige, muzejska zbirka Kobilarne Lipica in parkovna plastika – forma viva.
29. člen 
(načrt upravljanja) 
(1) Načrt upravljanja za spomeniško območje Kobilarne Lipica za obdobje petih let pripravi družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o., ki ga uskladi s koncesionarjem in ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Pripravljavec pred predložitvijo v sprejem pridobi mnenje nosilca urejanja prostora za poselitev in Zavoda.
(2) Načrt upravljanja določa najmanj:
– vizijo varstva in razvoja spomeniškega območja Kobilarne Lipica;
– strateške in izvedbene cilje upravljanja;
– pomembna vprašanja razvoja konjereje, konjeništva in varstva kulturne dediščine, pregled kulturnih vrednot in varovanih sestavin, ki jih je potrebno ohranjati in razvijati;
– načrt varstva in razvoja posamičnih kulturnih vrednot, ki jih je posebej potrebno ohranjati in razvijati;
– smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev;
– ukrepe varstva in razvoja ter v tem okviru načrt investicij s finančnim okvirom;
– kazalnike in način spremljanja izvajanja;
– smernice razvoja pridobitnih dejavnosti iz četrtega odstavka 43. člena in 44. člena tega zakona, ki ustrezno valorizirajo primarno dejavnost.
(3) V načrt upravljanja so vključena tudi območja nepremičnin izven spomeniškega območja, na katerih se izvajajo naloge javne službe po tem zakonu.
30. člen 
(upravljanje s premoženjem) 
(1) Spomeniško območje po tem zakonu z vsemi nepremičninami, premičninami, nesnovno dediščino ter pravicami intelektualne lastnine, ki so v lasti Republike Slovenije in so potrebne za opravljanje javne službe iz 43. člena tega zakona, ima kot javno korist v brezplačni uporabi koncesionar.
(2) Nepremično premoženje ali njegove posamezne dele v spomeniškem območju, ki je v lasti Republike Slovenije in je namenjeno izvajanju pridobitne dejavnosti iz 44. člena tega zakona, ima v odplačni uporabi družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o., za kar plačuje tržno najemnino. Kadar družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. premoženje iz tega odstavka oddaja v nadaljnjo uporabo, mora za to pridobiti soglasje lastnika, za oddajo v nadaljnjo uporabo pa mora zaračunavati tržno najemnino.
(3) Tržno najemnino iz prejšnjega odstavka oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni cenilec).
(4) Koncesionar ima za opravljanje nalog javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona prednostno pravico pri sklenitvi zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki so v vplivnem območju Kobilarne Lipica in izven spomeniškega območja Kobilarne Lipica v katastrskih občinah Kal in Stara Sušica skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(5) Koncesionar lahko uveljavlja predkupno pravico v imenu in za račun Republike Slovenije na naraščaju lipicanskih konj v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, če ta naraščaj predstavlja potomstvo žrebcev in kobil Kobilarne Lipica.
(6) Koncesionar pripravi letni načrt razpolaganja s lipicanskimi konji, ki ga posreduje v sprejem vladi najkasneje do 31. decembra za prihodnje leto. Načrt vsebuje podatke o konjih, ocenjeni tržni vrednosti in predlog razpolaganja s konji.
(7) Uporabniki premoženja iz prvega in drugega odstavka tega člena so dolžni s premoženjem ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in so za uporabo odgovorni lastniku premoženja.
31. člen 
(intelektualna lastnina) 
(1) Koncesionar upravlja:
– z imenom in podobo kulturnega spomenika »Kobilarna Lipica«;
– z geografsko označbo »Lipicanec«, ki je bila na podlagi Uredbe o geografski označbi Lipicanec vpisana v register označb porekla blaga pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino;
– z znamko »MAESTOSO«, št. 9371187, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 20. decembra 1994;
– z znamko »LIPICA 1580«, št. 9671315, figurativni znak, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 22. aprila 1997;
– z znamko »LIPICA 1580«, št. 200370016, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 26. maja 2004;
– z znamko »KOBILARNA LIPICA«, št. 200370017, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 26. maja 2004;
– z mednarodno znamko »LIPICA 1580«, št. 671631, registrirano pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino 22. aprila 1997.
(2) Poleg znamk, navedenih v prejšnjem odstavku, koncesionar upravlja tudi z morebitnimi novo registriranimi znamkami Kobilarne Lipica v lasti Republike Slovenije.
(3) Brez predhodnega soglasja vlade, s katerim se določi kriterije in višino odškodnine za uporabo znamk, koncesionar ne sme prenesti pravic do uporabe znamke na druge subjekte.
32. člen 
(izjeme) 
(1) Nepremično premoženje na spomeniškem območju, ki je v lasti Republike Slovenije in ni potrebno za opravljanje nalog po tem zakonu, lahko da lastnik v najem v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
(2) Premično premoženje na spomeniškem območju, ki je v lasti Republike Slovenije in ne predstavlja kulturne dediščine ter ni potrebno za opravljanje nalog po tem zakonu, lahko lastnik proda, odda v najem ali odtuji v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države.
(3) Ne glede na določbe 28. člena tega zakona in prejšnjega odstavka lahko lastnik posamezne konje iz črede lipicanskih konj, ki niso potrebni za izvajanje dejavnosti javne službe, proda, odda v najem ali odtuji v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, pri čemer sledi tudi usmeritvam iz načrta razpolaganja z lipicanskimi konji. S prodajo, oddajo v najem ali odtujitvijo se ne sme ogroziti dolgoročnega zagotavljanja števila plemenskega jedra črede konj lipicancev iz četrtega odstavka 23. člena tega zakona. Prodajo, oddajo ali odtujitev premoženja iz tega odstavka izvede, v imenu in za račun Republike Slovenije, koncesionar.
(4) Prihodki od prodaje, oddaje v najem ali odtujitve iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, predstavljajo prihodek lastnika.
(5) Vsaka pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
33. člen 
(stavbna pravica) 
(1) Ne glede na določbe 28. člena tega zakona in ne glede na zakon, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države, lahko vlada na nepremičninah, ki niso namenjene izvajanju nalog iz 43. člena tega zakona, z neposredno pogodbo ustanovi stavbno pravico v korist družbe Holding Kobilarna Lipica d.o.o.
(2) Stavbna pravica iz prvega odstavka tega člena se podeli za obdobje amortizacije predvidene investicije na objektu, za katerega se daje stavbna pravica, vendar največ za obdobje 25 let.
(3) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. plačuje za stavbno pravico nadomestilo.
(4) Nadomestilo za stavbno pravico iz prejšnjega odstavka oceni pooblaščeni cenilec.
(5) Ob prenehanju stavbne pravice Republika Slovenija ne plača nadomestila imetniku stavbne pravice, ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja.
(6) Podrobnejši pogoji glede omejitev prenosa oziroma zastave stavbne pravice, glede predčasnega prenehanja, glede posegov na nepremičninah na katerih se ustanavlja stavbna pravica in druge medsebojne pravice in obveznosti se opredelijo v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice.
VI. UPRAVLJANJE KOBILARNE LIPICA 
a) Holding Kobilarna Lipica d.o.o.
34. člen 
(Holding Kobilarna Lipica d.o.o.) 
(1) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o., katere edini ustanovitelj in družbenik je Republika Slovenija, ki svojega poslovnega deleža ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo, skrbi za celovito opravljanje nalog iz tega zakona.
(2) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o., kot obvladujoča družba, ustanovi odvisno družbo za izvajanje naslednjih nalog:
– naloge javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona;
– naloge pridobitnih dejavnostih povezanih z izvajanjem javne službe iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona.
(3) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o., kot obvladujoča družba, lahko ustanovi s soglasjem ustanovitelja odvisno družbo za izvajanje nalog pridobitnih dejavnosti opredeljenih v 44. členu tega zakona.
(4) Obvladujoča družba in odvisne družbe iz drugega in tretjega odstavka tega člena delujejo po pravilih dejanskega koncerna.
35. člen 
(pravnoorganizacijska oblika in firma družbe) 
(1) Družba Holding Kobilarna Lipica je družba z omejeno odgovornostjo.
(2) Firma družbe je: Holding Kobilarna Lipica, d.o.o.
36. člen 
(kapital družbe) 
Osnovni kapital družbe znaša 10.000.000 eurov.
37. člen 
(organi družbe) 
(1) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. ima naslednje organe:
– poslovodjo (direktor);
– nadzorni svet;
– skupščino.
(2) Nadzorni svet družbe Holding Kobilarna Lipica d.o.o. sestavlja šest članov, od katerih štiri imenuje vlada in sicer tri na predlog ministra, pristojnega za turizem (enega izmed predlaganih članov predlaga Občina Sežana in ga uskladi z ministrom, pristojnim za turizem) in enega na predlog ministra, pristojnega za živinorejo. Pri imenovanju dveh članov nadzornega sveta, ki predstavljajo delavce, se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(3) Za poslovodstvo družbe se poleg določb, ki veljajo za poslovodne osebe po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje.
(4) Za člane nadzornega sveta se lahko poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, dodatne pogoje opredeli v ustanovitvenem aktu.
38. člen 
(upravljanje z deležem Republike Slovenije v družbi) 
Ne glede na zakon, ki ureja Slovenski državni holding, upravlja z deležem Republike Slovenije in uresničuje naloge in pristojnosti skupščine v družbi vlada.
b) Odvisne družbe
39. člen 
(ustanovitev družbe Kobilarna Lipica d.o.o.) 
(1) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. za izvajanje nalog iz 43. člena tega zakona ustanovi odvisno družbo z omejeno odgovornostjo. Firma novo nastale družbe se glasi: Kobilarna Lipica d.o.o.
(2) Edina družbenica družbe Kobilarna Lipica d.o.o. je družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o., ki svojega poslovnega deleža ne sme deliti, prenesti na drugo osebo ali kakor koli obremeniti.
(3) Kapitalska naložba družbe Holding Kobilarna Lipica d.o.o. v družbi Kobilarna Lipica d.o.o. je ob stečaju oziroma likvidaciji izvzeta iz stečajne oziroma likvidacijske mase dolžnika in preide v last Republike Slovenije.
(4) Družba Kobilarna Lipica d.o.o. ne sme ustanoviti nove odvisne družbe, pridobivati poslovnih deležev v drugih družbah ali ustanavljati drugih pravnih oseb.
(5) Bilančni dobiček se v celoti nameni za izvajanje javne službe iz 43. člena tega zakona.
40. člen 
(strokovni svet) 
(1) Družba Kobilarna Lipica d.o.o. ima polega organov, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, še strokovni svet, ki je posvetovalni organ poslovodstva.
(2) Strokovni svet sestavljajo trije člani, ki so strokovnjaki s področja nalog javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona. Člane strokovnega sveta za obdobje štirih let imenuje organ nadzora družbe Kobilarna Lipica d.o.o. in sicer dva člana na predlog ministra, pristojnega za živinorejo, za področji živinoreje in veterine ter enega člana na predlog ministra, pristojnega za kulturo, za področje varovanja kulturne dediščine.
(3) Strokovni svet obravnava strokovna vprašanja in daje mnenja k strokovnim podlagam za izvajanje nalog javne službe, ki jih izvaja družba Kobilarna Lipica d.o.o., ter daje predloge za izboljšave. Strokovni svet o svojem delu poroča poslovodstvu.
41. člen 
(ustanovitev in dejavnost družbe Turizem Lipica d.o.o.) 
(1) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. lahko ustanovi za namene izvajanja nalog pridobitnih dejavnosti iz 44. člena tega zakona novo družbo z omejeno odgovornostjo. Firma nove družbe se glasi: Turizem Lipica d.o.o.
(2) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. mora v družbi Turizem Lipica d.o.o. ohranjati minimalen poslovni delež v višini 50 % in en glas.
42. člen 
(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja gospodarske družbe) 
Za družbe ustanovljene po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.
VII. NALOGE 
43. člen 
(naloge javne službe in z njo povezane dejavnosti) 
(1) V okviru izvajanja javne službe se v Kobilarni Lipica d.o.o. izvajajo naslednje naloge:
– reja in vzreja lipicanskih konj, razmnoževanje, selekcija, rodovništvo, preizkušanje in šolanje konj za potrebe dresurnega jahanja, vprežne vožnje in drugih konjeniških zvrsti;
– spremljanje reje in vzreje lipicanskih konj v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, ki so člani združenja rejcev lipicancev, nudenje strokovne pomoči pri reji in šolanju konjev, nudenje ustreznih plemenjakov in njihovega semena glede na strokovna izhodišča;
– vodenje izvorne rodovniške knjige lipicancev;
– pridobivanje, konzerviranje, shranjevanje in distribucija semena;
– predstavljanje dejavnosti Kobilarne Lipica in razvijanje zavesti o vrednotah Kobilarne Lipica;
– skrb za posodabljanje rejskega programa skladno z razvojem in dognanji stroke;
– mednarodno sodelovanje s sorodnimi ustanovami in organizacijami na področju konjereje in konjeništva (strokovno sodelovanje in uveljavljanje vloge Kobilarne Lipica na področju reje lipicanca in konjereje);
– usposabljanje zaposlenih za vzgojo črede, za šolanje konj in testiranje konj;
– zagotavljanje konj in sodelovanje pri programu protokolarne konjeniške enote slovenske policije;
– varstvo, celostno ohranjanje in promocija kulturne dediščine na spomeniškem območju;
– zagotavljanje javne dostopnosti območja Kobilarne Lipica na način, ki ne ogroža varovanih sestavin spomenika in je skladen z njegovim družbenim pomenom;
– ostale naloge iz rejskega programa;
– investicijsko vzdrževanje objektov in območij, ki je potrebno za izvajanje nalog javne službe iz tega zakona;
– izvajanje investicij v objekte in območja, ki so potrebne za izvajanje nalog javne službe;
– vzdrževanje in čiščenje kulturne krajine;
– izboljševanje stanja in uporabe grajenih delov spomeniškega območja v skladu z njihovimi varovanimi sestavinami in varstvenim režimom;
– predstavljanje zgodovine Kobilarne Lipica, reje in vzreje lipicancev;
– hranjenje in predstavljanje zbirke likovnih del Avgusta Černigoja in parkovne plastike-Forma viva iz kraškega kamna v skladu z varovanimi sestavinami in varstvenim režimom;
– upravljanje z imenom in podobo kulturnega spomenika, geografsko označbo »Lipicanec« in znamkami Kobilarne Lipica.
(2) Izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka je, zaradi ohranjanja pasme lipicanskih konj v okviru matične kobilarne, ohranjanja kulturne dediščine državnega pomena in ozaveščanja širše populacije o pomenu spomeniškega območje državnega pomena, v javnem interesu.
(3) Naloge iz prve, druge, tretje, četrte, sedme in enajste alineje prvega odstavka tega člena se podrobno uredijo v rejskem programu za pasmo lipicanski konj v skladu s predpisi, ki urejajo živinorejo.
(4) V povezavi z izvajanjem javne službe v Kobilarni Lipica se lahko izvajajo naslednje naloge pridobitne dejavnosti:
– prodaja konj;
– prodaja semena žrebcev;
– izobraževanje in usposabljanje na področju konjeništva: jahanje (različni nivoji), vožnja (različni nivoji) in podkovstvo;
– organiziranje in izvajanje izobraževalnih, strokovnih in raziskovalnih programov, povezanih s konjerejo, konjeništvom in varstvom kulturne dediščine;
– druge dejavnosti povezane z javno službo, ki izboljšujejo kvaliteto in pestrost celotne ponudbe Kobilarne Lipica.
44. člen 
(pridobitne dejavnosti) 
V okviru izvajanja pridobitnih dejavnosti se v Kobilarni Lipica lahko izvajajo naslednje naloge:
– hotelska dejavnost;
– gostinska dejavnost;
– ogledi Kobilarne Lipica;
– ogledi programov klasične jahalne šole in treningov ter drugih konjeniških dogodkov;
– organiziranje kulturnih in konjerejsko – konjeniških prireditev in programov;
– turistično jahanje, vožnje s kočijo in drugi program;
– dejavnosti turističnih agencij (organizacija in vodenje);
– športna in rekreativna dejavnost;
– organiziranje drugih kulturnih in kongresnih prireditev in programov;
– kulturna dejavnost;
– dejavnosti povezane z dobrim počutjem in zdravjem ljudi;
– prodaja spominkov in drugih zaščitenih proizvodov;
– ostale pridobitne dejavnosti, ki izboljšujejo kvaliteto in pestrost celotne ponudbe Kobilarne Lipica.
VIII. KONCESIJA 
45. člen 
(podelitev koncesije) 
(1) Za izvajanje nalog javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona se družbi Kobilarna Lipica d.o.o. podeli koncesija.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli neposredno brez izvedbe postopka z odločbo, ki jo v imenu Republike Slovenije sprejme vlada.
(3) Koncesija se podeli za obdobje 25 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(4) Koncesija iz prvega odstavka tega člena ni prenosljiva.
46. člen 
(zagotavljanje pogojev za neposredno oddajo koncesijske pogodbe) 
(1) Družba Kobilarna Lipica d.o.o. mora ves čas trajanja koncesijske pogodbe zagotavljati, da najmanj 80 % njenega skupnega povprečnega prometa v treh zaporednih letih izhaja iz dejavnosti za izpolnitev nalog iz prvega odstavka 43. člena tega zakona.
(2) Družba ali družbeniki ne smejo skleniti pravnega posla, ki bi omogočal fizičnim osebam ali pravnim osebam, da pridobijo poslovni delež v družbi (posojilne pogodbe z možnostjo konverzije terjatve v poslovni delež, pogodbe o opciji za nakup poslovnega deleža, in podobno).
(3) V ustanovitvenem aktu mora biti zagotovljeno, da družbenik odločilno vpliva na pomembne odločitve družbe.
(4) Družba je naročnik po predpisih o javnem naročanju.
47. člen 
(predmet koncesije) 
Predmet koncesije so storitve vezane na naloge javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, katerih izvajanje je v javnem interesu.
48. člen 
(koncesijska pogodba) 
(1) Koncesijsko razmerje se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija kot koncedent in družba Kobilarna Lipica d.o.o. kot koncesionar.
(2) S koncesijsko pogodbo se uredijo zlasti naslednja vprašanja:
– medsebojne pravice in obveznosti koncesionarja in koncedenta v povezavi z izvajanjem nalog, za katere je podeljena koncesija;
– pravice in obveznosti v zvezi z gospodarjenjem s premičninami in nepremičninami v lasti Republike Slovenije, ki so vezane na izvajanje nalog koncesije;
– finančna vprašanja izvajanja koncesije;
– način in obliko nadzora koncedenta, zlasti glede kvalitete in rokov pri izvajanju nalog koncesije ter gospodarjenja;
– pogodbene sankcije za kršitev pogodbenih obveznosti;
– pravice in obveznosti pogodbenih strank ob spremenjenih okoliščinah;
– vsa druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije.
49. člen 
(financiranje nalog javne službe) 
(1) Republika Slovenija plačuje koncesionarju nadomestilo za opravljanje nalog javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona kot plačilo za opravljene storitve.
(2) Višina nadomestila za izvajanje javne službe, ki ne vključuje DDV, ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje finančnega neto učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti izvajanja javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki koncesionarja.
(3) Finančni neto učinek se izračuna po naslednji enačbi:
Finančni neto učinek = A – B – C 
pri čemer je:
– A: stroški oziroma odhodki, nastali zaradi obveznosti izvajanja javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona;
– B: pozitivni finančni učinek, nastal v povezavi z izvajanjem nalog iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona;
– C: drugi prihodki.
(4) Podrobnejšo metodologijo določitve višine stroškov posamezne storitve opravljanja nalog javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona se določi v koncesijski pogodbi. Metodologijo pripravi ministrstvo, pristojno za turizem, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za živinorejo, in ministrstvom, pristojnim za kulturo.
(5) Predviden obseg storitev in stroškov za izvajanje nalog javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona koncesionar opredeli v letnem poslovnem načrtu za izvajanje javne službe v Kobilarni Lipica, ki ga pripravi poslovodstvo in potrdi organ nadzora. Koncesionar letni poslovni načrt posreduje v soglasje ministru, pristojnemu za turizem.
(6) Koncesionar mora za naloge iz prvega in četrtega odstavka 43. člena tega zakona, zagotoviti ločeno računovodstvo, tako, da izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:
– konti dejavnosti morajo biti ločeni in del ustreznih sredstev ter fiksni stroški se dodelijo dejavnosti v skladu z veljavnimi računovodskimi in davčnimi pravili;
– variabilni stroški, ustrezni prispevek k fiksnim stroškom in primeren dobiček, povezan z morebitnimi drugimi dejavnostmi izvajalca javne službe, ne morejo v nobenem primeru bremeniti javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona;
– stroški opravljanja javne službe se uravnotežijo s prihodki iz poslovanja in plačili brez možnega prenosa prihodkov na druge dejavnosti, ki jih izvaja koncesionar.
50. člen 
(načini prenehanja koncesijskega razmerja) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, prenehanjem koncesionarja ali z odvzemom koncesije.
(2) Koncedent lahko z odločbo odvzame koncesijo, če:
– koncesionar ne izpolnjuje predmeta in obsega opravljanja koncesije, določenih v letnem poslovnem načrtu za izvajanje javne službe;
– koncesionar ne začne opravljati koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi;
– koncedent ali drugi pristojni organi ugotovijo, da koncesionar izvede hujše kršitve določb koncesijske pogodbe, katere se določijo v pogodbi;
– koncedent ali drugi pristojni organi ugotovijo, da koncesionar uporablja sredstva nenamensko ali jih uporablja v nasprotju s koncesijsko pogodbo;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
51. člen 
(prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba preneha veljati:
– po poteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z odpovedjo;
– s sporazumno razvezo.
(2) Podrobnejši razlogi in pogoji za odpoved koncesijske pogodbe, odpovedni rok ter druge medsebojne pravice in obveznosti se določijo v koncesijski pogodbi.
52. člen 
(podelitev koncesije drugemu koncesionarju) 
V primeru, da pride do prenehanja koncesijskega razmerja ali da ne pride do podpisa koncesijske pogodbe, se izbere novega koncesionarja za izvajanje javne službe iz 43. člena tega zakona na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije.
IX. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 
53. člen 
(nadzor izvajanja javne službe) 
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja ministrstvo, pristojno za turizem. Pri nadzoru izvajanja nalog, vezanih na vzrejo in rejo lipicanskih konj, sodeluje ministrstvo, pristojno za živinorejo, med tem ko pa pri nalogah, vezanih na varovanje kulturne dediščine, sodeluje ministrstvo, pristojno za kulturo. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(2) Za opravljanje revizij pravilnosti in smotrnosti poslovanja koncesionarja je, v skladu s pristojnostmi, kot jih določa zakon, ki ureja računsko sodišče, pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije.
54. člen 
(pristojni inšpektorati) 
(1) Izvajanje varstva spomeniškega območja in izvajanje varstva kulturnih spomenikov državnega pomena nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
(2) Izvajanje rejskega programa nadzira inšpektorat, pristojen za živinorejo.
(3) Nadzor zdravstvenega varstva in razmnoževanja živali nadzira inšpektorat, pristojen za veterino.
55. člen 
(globe) 
(1) Z denarno kaznijo od 1.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če na spomeniškem območju Kobilarne Lipica ravna v nasprotju z varstvenim režimom iz 15. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 100 do 500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 100 do 500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če na spomeniškem območju Kobilarne Lipica stori katero od dejanj, ki so v nasprotju z varstvenim režimom iz 15. člena tega zakona.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
56. člen 
(zaznamba statusa kulturnega spomenika) 
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v tretjem odstavku 5. člena tega zakona.
57. člen 
(ustanovitev družb) 
(1) Javni zavod Kobilarna Lipica se preoblikuje v družbo Holding Kobilarna Lipica d.o.o. V roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona, vlada izvede vse postopke za preoblikovanje Javnega zavoda Kobilarna Lipica v družbo Holding Kobilarna Lipica d.o.o. Za preoblikovanje se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače. Osnovni kapital družbe v celoti zagotovi in vplača ustanovitelj ob preoblikovanju. Predpogoj za izvedbo vplačila kapitala je poslovni in finančni načrt, ki ga sprejme ustanovitelj.
(2) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. v roku treh mesecev po preoblikovanju iz prejšnjega odstavka ustanovi odvisno družbo Kobilarna Lipica d.o.o.
(3) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. pred ustanovitvijo odvisnih družb sprejeme poslovni in finančni načrt za posamezno družbo, ki jo ustanavlja.
(4) Družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. se začasno, do sklenitev koncesijske pogodbe z družbo Kobilarna Lipica d.o.o., pooblasti za izvajanje nalog iz prvega odstavka 43. člena tega zakona. Družba Kobilarna Lipica d.o.o. vstopi v vsa pravna razmerja, ki se nanašajo na izvajanje nalog javne službe iz prejšnjega stavka.
(5) Ministrstvo, pristojno za turizem, sklene z družbo Holding Kobilarna Lipica d.o.o. pogodbo o izvajanju nalog iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, za obdobje do sklenitve koncesijske pogodbe z družbo Kobilarna Lipica d.o.o.
(6) Poslovni in finančni načrt iz prvega in tretjega odstavka tega člena vsebuje predvsem opis podjetja in panoge, poslanstvo in vizijo, cilje in razvojno strategijo podjetja, organizacijo podjetja, načrt trženja, oceno tveganj in problemov, terminski načrt in finančne projekcije.
58. člen 
(prenehanje mandata organom javnega zavoda) 
Z dnem preoblikovanja Javnega zavoda Kobilarna Lipica v družbo Holding Kobilarna Lipica d.o.o. preneha mandat vsem organom obstoječega javnega zavoda, razen direktorju, ki nastopi v funkciji vršilca dolžnosti direktorja družbe Holding Kobilarna Lipica d.o.o. do imenovanja novega direktorja, vendar največ za obdobje enega leta.
59. člen 
(zaključna in otvoritvena bilanca) 
(1) Zaradi statusnega preoblikovanja mora Javni zavod Kobilarna Lipica pripraviti letno poročilo v skladu z 22. členom Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE), novoustanovljena družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o. pa otvoritveno bilanco stanja.
(2) Z dnem preoblikovanja Javnega zavoda Kobilarna Lipica v družbo Holding Kobilarna Lipica d.o.o. se nepremično premoženje, čreda lipicanskih konj, premična kulturna dediščina in pravice intelektualne lastnine, ki jih v svojih poslovnih knjigah vodi Javni zavod Kobilarna Lipica, prenese v poslovne knjige ministrstva, pristojnega za turizem.
60. člen 
(pravno nasledstvo) 
(1) V veljavna pravna razmerja Javnega zavoda Kobilarna Lipica vstopa, z dnem preoblikovanja, družba Holding Kobilarna Lipica d.o.o.
(2) Uslužbenci Javnega zavoda Kobilarna Lipica, z dnem preoblikovanja nadaljujejo z delom v družbi Holding Kobilarna Lipica d.o.o., kot univerzalnem pravnem nasledniku.
61. člen 
(rok za pripravo pravilnika) 
V roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona pripravi ministrstvo, pristojno za živinorejo, predpis iz 24. člena tega zakona.
62. člen 
(rok za pripravo načrta upravljanja) 
Družba Holding Kobilarne Lipica d.o.o. najkasneje v roku šestih mesecev od ustanovitve uskladi in predloži vladi v sprejem Načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica za obdobje petih let.
63. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Zakon o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 29/96, 79/06, 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – odl. US, 19/14 in 38/16) in Uredba o razmejitvi premoženja na zavarovanem območju Kobilarne Lipica (Uradni list RS, št. 58/14).
64. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-09/17-3/30
Ljubljana, dne 23. januarja 2018
EPA 2325-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik