Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2018 z dne 12. 1. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2018 z dne 12. 1. 2018

Kazalo

96. Uredba o načinu uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista in v primeru njegove invalidnosti, stran 508.

  
Na podlagi šestega odstavka 86. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16 in 77/17) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o načinu uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista in v primeru njegove invalidnosti 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta uredba določa način uveljavljanja in dodelitve naslednjih pravic ožjim družinskim članom policista, ki je izgubil življenje pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela, in policistu, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, ter njegovim ožjim družinskim članom, in sicer:
– brezplačno psihološko pomoč in podporo ožjim družinskim članom policista,
– štipendiranje otrok, ki se šolajo v osnovni ali srednji šoli, ter študentov, vendar ne dlje kot do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti,
– prednost pri vpisu otrok v dijaški dom in prednost pri koriščenju subvencioniranega bivanja študentov,
– kritje stroškov šolske malice in subvencionirane študentske prehrane,
– prednost pri vpisu otrok v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna,
– povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo in zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna,
– prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz partnerske zveze in otroka v policiji,
– brezplačno uporabo počitniških zmogljivosti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izraza, uporabljena v tej uredbi, imata naslednji pomen:
– »ožji družinski član policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje, in ožji družinski član policista, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije« (v nadaljnjem besedilu: ožji družinski član), so otrok, zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze in starši, če ta uredba ne določa drugače,
– »potrdilo« je dokument, s katerim se izkazuje, da je njegov imetnik ožji družinski član po tej uredbi.
3. člen 
(potrdilo) 
(1) Vlogo za izdajo potrdila poda ožji družinski član oziroma njegov zakoniti zastopnik na generalno policijsko upravo ali organizacijsko enoto policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– osebno ime, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina in država), kraj in državo rojstva ter državljanstvo ožjega družinskega člana,
– uradno listino, iz katere je razvidno družinsko oziroma zakonsko razmerje ali partnerska zveza, ali izjavo o zunajzakonski skupnosti ožjega družinskega člana z umrlim policistom oziroma policistom, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije,
– smrtovnico, kadar gre za umrlega policista,
– vlagateljeve kontaktne podatke (telefonska številka in e-poštni naslov).
(3) Če vlogo poda zakoniti zastopnik ožjega družinskega člana, ta vsebuje tudi njegove podatke iz prve alineje prejšnjega odstavka.
(4) Potrdilo izda generalni direktor policije.
II. NAČIN UVELJAVLJANJA IN DODELITVE POSAMEZNIH PRAVIC 
4. člen 
(psihološka pomoč in psihološka podpora) 
(1) Policija nudi psihološko pomoč in podporo ožjim družinskim članom umrlega policista neposredno po njegovi smrti, invalidnemu policistu in njegovim ožjim družinskim članom pa takoj po poškodbi, ki jo je policist utrpel pri opravljanju svojega dela in katere posledica je invalidnost I. kategorije, vendar najdlje eno leto po priznani invalidnosti I. kategorije.
(2) Psihološka pomoč in podpora potekata v skladu s 65. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16 in 77/17) in v skladu določbami pravilnika, ki ureja psihološko pomoč in podporo uslužbencem policije.
(3) Ožji družinski član policista psihološko pomoč in podporo uveljavlja tako, da zanju ustno ali pisno zaprosi pri vodji policijske enote, v kateri je umrli policist nazadnje delal.
(4) Policist, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, psihološko pomoč in podporo uveljavlja tako, da zanju ustno ali pisno zaprosi pri vodji območne policijske postaje, kjer stalno prebiva. Ožji družinski člani tega policista psihološko pomoč in podporo uveljavljajo na enak način.
(5) Psihološko pomoč in podporo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena nudi strokovno usposobljen uslužbenec policije, ki v policiji ali na ministrstvu opravlja naloge psihološke pomoči in psihološke podpore.
5. člen 
(uveljavljanje štipendije) 
(1) Pravico do štipendije lahko izmed ožjih družinskih članov uveljavlja otrok, ki se redno šola, vendar ne dlje kot do leta, v katerem dopolni 27 let starosti.
(2) Pravico do štipendije lahko izmed ožjih družinskih članov uveljavlja tudi otrok, ki je izredni študent, če ni v delovnem razmerju oziroma ne opravlja pridobitne dejavnosti, vendar ne dlje kot do leta, v katerem dopolni 27 let starosti.
6. člen 
(vloga za pridobitev štipendije) 
(1) Otrok ali njegov zakoniti zastopnik pošlje vlogo za pridobitev štipendije generalni policijski upravi ali organizacijski enoti policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen. Vloga za pridobitev štipendije se vloži za vsako raven izobraževanja posebej.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– otrokovo osebno ime, datum rojstva, davčno številko in stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina in država),
– podatke o vzgojno-izobraževalnem zavodu, višješolskem ali visokošolskem zavodu oziroma drugem znanstvenoraziskovalnem zavodu,
– podatke o vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu (program in stopnja, smer ter letnik),
potrdilo o vpisu v osnovnošolsko izobraževanje ali tekoči letnik izobraževanja oziroma izjavo o vpisu otroka, če potrdila ob vložitvi vloge še ni mogoče pridobiti,
– izjavo, ali otrok prejema katero koli drugo štipendijo in kolikšna je njena višina, pri čemer se priloži dokazilo o pridobitvi te štipendije,
– izjavo, da otrok ni v delovnem razmerju in da ne opravlja pridobitne dejavnosti, če gre za izrednega študenta,
– izjavo, kje bo otrok med šolanjem ali študijem prebival,
– podatke o transakcijskem računu za nakazilo štipendije,
– vlagateljeve kontaktne podatke (telefonska številka in e-poštni naslov),
– izjavo, da otrok ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti in je zanj predpisana kazen zapora najmanj petih let, in da ni bil pravnomočno obsojen zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma da mu ni bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali oddaje v prevzgojni dom v skladu s kazensko zakonodajo, ter izjavo, da za namen odločanja o upravičenosti do štipendije policiji dovoljuje pridobitev teh podatkov iz uradnih evidenc (velja za otroka, starejšega od 14 let).
(3) Če vlogo poda zakoniti zastopnik ožjega družinskega člana, ta vsebuje tudi njegove podatke iz prve alineje prejšnjega odstavka.
(4) Pravica do štipendije se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po mesecu, v katerem je bila vložena popolna vloga za pridobitev štipendije.
7. člen 
(odločba in pogodba o štipendiranju) 
(1) O vlogi iz prejšnjega člena odloča generalni direktor policije. Zoper odločbo je mogoča pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
(2) Generalni direktor policije z upravičencem do štipendije sklene pogodbo o štipendiranju. S pogodbo se uredijo: način izplačevanja štipendije, čas trajanja pogodbe, razlogi za prenehanje veljavnosti pogodbe, posledice ob prenehanju pogodbe in druge vsebine, ki so potrebne za ureditev pogodbenega razmerja (v nadaljnjem besedilu: štipendijsko razmerje).
8. člen 
(plačevanje štipendije) 
(1) Štipendija se plačuje vnaprej, in sicer do desetega dne v mesecu za vsak mesec do konca izobraževanja oziroma za obdobje veljavnosti pogodbe o štipendiranju.
(2) Če ima štipendist podaljšan absolventski status, kar dokaže s potrdilom fakultete, se mu štipendija izplačuje tudi v obdobju podaljšanja absolventskega statusa, vendar ne več kot eno leto, ob upoštevanju starostne omejitve iz 5. člena te uredbe.
9. člen 
(spremenjene okoliščine) 
Štipendist oziroma njegov zakoniti zastopnik mora vsako spremembo podatkov oziroma okoliščin, ki vplivajo na pravice in obveznosti iz štipendijskega razmerja (na primer prekinitev ali dokončanje izobraževanja, sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove, sprememba prebivališča, sklenitev delovnega razmerja oziroma opravljanje pridobitne dejavnosti, nezmožnost napredovanja v višji letnik zaradi neopravljenih šolskih oziroma študijskih obveznosti, morebitna pridobitev štipendije v skladu z drugimi predpisi oziroma sprememba višine te štipendije ipd.), takoj po njihovem nastanku pisno sporočiti generalni policijski upravi ali organizacijski enoti policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen.
10. člen 
(dokazila o statusu) 
(1) Štipendist oziroma njegov zakoniti zastopnik mora predložiti potrdilo o šolanju ali vpisu, in sicer:
– učenec: potrdilo o šolanju, do 28. avgusta tekočega leta za naslednje šolsko leto,
– dijak: potrdilo o vpisu v srednjo šolo ali napredovanju v višji letnik, do 28. avgusta tekočega leta,
– študent: potrdilo o vpisu v višje strokovne ali visokošolske izobraževalne programe ali vpisu v višji letnik, do konca oktobra tekočega leta.
(2) Če potrdila o šolanju v roku, ki je določen v prejšnjem odstavku, iz objektivnih razlogov ni mogoče pridobiti, štipendist oziroma njegov zakoniti zastopnik poda pisno izjavo o vpisu ali napredovanju v višji letnik in potrdilo priloži takoj, ko ga pridobi.
11. člen 
(razlogi za prenehanje in prekinitev štipendijskega razmerja) 
(1) Štipendijsko razmerje preneha:
– z dnem, ko štipendist konča izobraževanje,
– z dnem, ko štipendist sklene delovno razmerje ali začne opravljati pridobitno dejavnost,
– s prvim dnem leta, v katerem štipendist dopolni 27 let starosti,
– z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, če je štipendist pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti in je zanj predpisana kazen zapora najmanj petih let, ali če je zaradi drugega kaznivega dejanja pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma če mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali oddaje v prevzgojni dom v skladu s kazensko zakonodajo.
(2) Če štipendist potrdila ne predloži v roku, ki je določen v prejšnjem členu, se ga pozove, da to stori v dodatnem roku 15 dni. Če tega še vedno ne stori, štipendijsko razmerje preneha z naslednjim dnem po izteku dodatnega roka.
(3) Prenehanje štipendijskega razmerja se ugotovi z odločbo generalnega direktorja policije, zoper katero je dopustna pritožba na ministrstvo.
(4) Če štipendist prekine šolanje, se izplačevanje štipendije prekine. O prekinitvi izplačevanja štipendije odloči generalni direktor policije z odločbo, zoper katero je dopustna pritožba na ministrstvo. Po predložitvi dokazila o nadaljevanju šolanja se štipendija izplačuje pod pogoji, ki so določeni v pogodbi o štipendiranju.
(5) Štipendist mora vrniti vse zneske štipendije, ki jih je prejel po prenehanju štipendijskega razmerja ali prekinitvi šolanja, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
12. člen 
(uveljavljanje prednosti pri vpisu v vrtec in dijaški dom ter pri koriščenju subvencioniranega bivanja za študente) 
(1) Pravico do prednosti pri vpisu otrok v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: vrtec), in pri vpisu dijakov v dijaški dom oziroma pri koriščenju subvencioniranega bivanja za študente lahko uveljavlja tisti ožji družinski član, ki izpolnjuje pogoje za vpis v vrtec ali dijaški dom oziroma za koriščenje subvencioniranega bivanja za študente po predpisih, ki urejajo predšolsko vzgojo in vrtce oziroma nastanitev dijakov ali študentov.
(2) Ožji družinski član, ki izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedene pogoje za vpis otroka v vrtec ali dijaški dom oziroma za koriščenje subvencioniranega bivanja za študente, pravico uveljavlja tako, da vlogi za vpis priloži potrdilo iz 3. člena te uredbe.
13. člen 
(dodatne točke za vpis) 
(1) Na podlagi potrdila iz 3. člena te uredbe je ožjemu družinskemu članu iz prejšnjega člena, ki izpolnjuje pogoje za vpis otroka v vrtec, vpis zagotovljen, ne glede na število točk, ki jih dobi pri obravnavi vloge.
(2) Na podlagi potrdila iz 3. člena te uredbe je ožjemu družinskemu članu iz prejšnjega člena, ki izpolnjuje pogoje za bivanje v dijaškem domu, vpis v dijaški dom zagotovljen, ne glede na število točk, ki jih dobi pri obravnavi vloge.
(3) Ožjemu družinskemu članu iz prejšnjega člena, ki izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje za študente, se na podlagi potrdila iz 3. člena te uredbe dodeli dodatnih 100 točk pri obravnavi vloge študenta visokošolskega zavoda za subvencionirano bivanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje subvencioniranega bivanja študentov.
14. člen 
(plačilo šolske malice) 
(1) Ožji družinski član s statusom učenca ali dijaka, ki v šoli prejema malico v skladu s predpisi, ki urejajo pravico do šolske malice, je upravičen do povračila plačila malice.
(2) Ožji družinski član oziroma njegov zakoniti zastopnik uveljavlja pravico do povračila plačila malice tako, da poda vlogo na generalno policijsko upravo ali organizacijsko enoto policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen. O upravičenosti do povračila plačila šolske malice odloča generalni direktor policije. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
(3) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– osebno ime, rojstni datum, davčno številko in stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina in država) ožjega družinskega člana,
– podatke o šolanju ožjega družinskega člana (ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda, izobraževalni program in razred ali letnik),
– podatke o transakcijskem računu za nakazilo kritja stroškov,
– odločbo, ki je podlaga za upravičenost do subvencije za malico, in podatek o višini subvencije (za tiste, ki so upravičeni do subvencije po predpisih, ki urejajo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali drugih področnih predpisih),
– kontaktne podatke vlagatelja (telefonska številka in e-poštni naslov).
(4) Če vlogo poda zakoniti zastopnik ožjega družinskega člana, ta vsebuje tudi njegove podatke iz prve alineje prejšnjega odstavka.
(5) Povračilo plačila malice ožjemu družinskemu članu oziroma zakonitemu zastopniku krije ministrstvo. Ožji družinski član oziroma zakoniti zastopnik vsak mesec, praviloma do desetega dne v mesecu, generalni policijski upravi ali organizacijski enoti policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen, pošlje uradni dokument, iz katerega je razvidno plačilo računa za pretekli mesec, ali potrdilo o plačilu, ki ga je izstavila šola za pretekli mesec.
15. člen 
(povračilo stroškov razlike do subvencionirane študentske prehrane) 
(1) Ožji družinski član, ki je upravičen do subvencionirane študentske prehrane v skladu s predpisi, ki urejajo področje subvencioniranja študentske prehrane, je upravičen do kritja razlike stroškov med subvencioniranim delom in do višine najvišje predpisane cene študentskega obroka, ki je določena z zadnjim razpisom ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
(2) Ožji družinski član uveljavlja pravico do kritja stroškov subvencionirane študentske prehrane tako, da generalni policijski upravi ali organizacijski enoti policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen, poda vlogo za kritje navedenih stroškov. O upravičenosti kritja stroškov že subvencionirane študentske prehrane odloča generalni direktor policije. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
(3) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– osebno ime, rojstni datum, davčno številko in stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina in država) ožjega družinskega člana,
– podatke o višješolskem, visokošolskem zavodu ali drugem znanstvenoraziskovalnem zavodu,
– podatke o študijskem programu (program in stopnja, smer ter letnik),
– podatke o načinu izobraževanja: redni/izredni, ponavljalec, podaljšan status, ponovni vpis v isti letnik ali izmenjava,
– podatke o transakcijskem računu za nakazilo kritja stroškov,
– kontaktne podatke (telefonska številka in e-poštni naslov).
(4) Ožji družinski član vsak mesec, do desetega dne v mesecu, generalni policijski upravi ali organizacijski enoti policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen, pošlje zahtevek za povračilo stroškov, ki so mu nastali v preteklem mesecu, skupaj z izpisom iz informacijskega sistema subvencionirane študentske prehrane in računi za nakupe študentskega obroka, iz katerih je razvidna višina doplačila že subvencioniranega študentskega obroka. Ministrstvo stroške doplačila krije tako, da znesek stroškov, ki je nastal v breme ožjega družinskega člana, nakaže na transakcijski račun, ki je naveden v vlogi iz prejšnjega odstavka.
16. člen 
(stroški vrtca) 
(1) Povračilo plačila staršev za varstvo otroka, ki je vključen v vrtec, uveljavlja zakoniti zastopnik otroka.
(2) Zakoniti zastopnik otroka uveljavlja pravico do povračila plačila staršev za varstvo otroka tako, da poda vlogo generalni policijski upravi ali organizacijski enoti policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen. O upravičenosti do plačila stroškov za varstvo otroka odloča generalni direktor policije. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
(3) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– osebno ime, rojstni datum, davčno številko in stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina in država) otroka in zakonitega zastopnika,
– podatke o transakcijskem računu zakonitega zastopnika za nakazilo povračila stroškov,
– kontaktne podatke zakonitega zastopnika (telefonska številka in e-poštni naslov),
– odločbo, ki je podlaga za znižano plačilo vrtca (za tiste, ki so upravičeni do znižanega plačila vrtca po predpisih, ki urejajo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali drugih področnih predpisih),
– potrdilo o vpisu v vrtec, v katerega je otrok vključen, in podatke o vrtcu (ime in naslov vrtca ter vrsta programa, v katerega je otrok vključen),
– podatek o veljavni ceni programa, v katerega je otrok vključen.
(4) Povračilo plačila staršev za varstvo otroka se zakonitemu zastopniku krije iz sredstev ministrstva. Zakoniti zastopnik otroka vsak mesec, do desetega dne v mesecu, generalni policijski upravi ali organizacijski enoti policije, v kateri je bil policist nazadnje zaposlen, pošlje uradni dokument, iz katerega je razvidno plačilo računa za pretekli mesec, ki ga je izstavil vrtec, v katerega je otrok vključen.
17. člen 
(prednost pri zaposlitvi) 
(1) Med ožjimi družinskimi člani lahko zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze ali otrok uveljavlja pravico prednosti pri zaposlitvi v policiji, če se v skladu s predpisi, ki urejajo trg dela, šteje za brezposelno osebo (v nadaljnjem besedilu: brezposeln ožji družinski član).
(2) Brezposeln ožji družinski član iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja pravico prednosti pri zaposlitvi pod pogojem, da izpolnjuje tudi pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za sklenitev delovnega razmerja v policiji, in aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v policiji.
(3) Brezposeln ožji družinski član k vlogi za zaposlitev na objavljeno prosto delovno mesto v policiji priloži potrdilo iz 3. člena in v vlogi označi, da ima pravico do prednosti pri zaposlitvi po zakonu, ki ureja organizacijo in delo v policiji.
(4) Vloga mora vsebovati vse podatke, ki jih zahteva javna objava, javni razpis ali javni natečaj. Vlogi se priloži tudi potrdilo, s katerim se izkazuje status brezposelne osebe ob vložitvi vloge.
(5) Prednost pri zaposlitvi se uveljavlja kot dodatni kriterij po merilih izbirnega postopka po končanem preverjanju strokovne usposobljenosti kandidatov za zaposlitev na prosta delovna mesta, in sicer tako, da se ob enakem številu doseženih točk ožjega družinskega člana in drugega ali več kandidatov, ki jih pridobijo pri preverjanju strokovne usposobljenosti po merilih izbirnega postopka, zaposli ožji družinski član.
18. člen 
(brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti) 
(1) Ožji družinski član lahko uveljavlja brezplačno uporabo počitniških zmogljivosti ministrstva sedem dni v letu v obdobju desetih let po smrti policista. Policist, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, ter njegovi ožji družinski člani lahko brezplačno uporabo počitniških zmogljivosti ministrstva uveljavljajo sedem dni v letu v obdobju desetih let po priznani invalidnosti I. kategorije.
(2) Brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva se dodeli na podlagi prijave za letovanje, ki se vloži na ministrstvu.
(3) Za dodelitev in uporabo počitniških zmogljivosti ministrstva se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja počitniško dejavnost na ministrstvu, za preostale uporabnike.
(4) Policija na podlagi izdanega internega računa ministrstva plača stroške uporabe počitniškega objekta.
III. KONČNI DOLOČBI 
19. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o uveljavljanju pravic ožjih družinskih članov po smrti policista in pravice v primeru invalidnosti (Uradni list RS, št. 66/14 in 77/16 – ZODPol-C).
20. člen 
(veljavnost) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00717-10/2017
Ljubljana, dne 11. januarja 2018
EVA 2016-1711-0025
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik