Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2018 z dne 12. 1. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2018 z dne 12. 1. 2018

Kazalo

82. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško, stran 398.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US) ter 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1) je Občinski svet Občine Laško na 23. seji dne 20. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško 
1 UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Laško (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 230/06.
(2) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora (EUP) določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje in
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(5) Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.
(6) Izdelano je okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov plana OPN na varovana območja (izdelal Ipsum d.o.o., št. proj. 196/09). V tem odloku so upoštevani omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz okoljskega poročila.
2. člen 
(območje OPN) 
OPN velja na celotnem območju Občine Laško.
3. člen 
(vsebina in oblika OPN) 
(1) OPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Končne določbe.
(3) Sestavni del odloka so priloge:
– Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe
– Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
– Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka
Karta
Merilo
I
Zasnova prostorskega razvoja občine
M 1:50000
II
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
M 1:50000
III
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve
M 1:50000
IV
Usmeritve za prostorski razvoj občine: 
M 1:50000
IV/1
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
IV/2
Usmeritve za razvoj v krajini
IV/3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
IV/4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
 
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka
Karta
Merilo
1
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
M 1:50000
2
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
M 1:50000
3
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
M 1:5000
4
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture 
M 1:5000
(6) OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki sta med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. Digitalna vsebina OPN obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2014) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008.
4. člen 
(priloge OPN) 
Obvezne priloge OPN so:
1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta ter urbanistična načrta za urbani središči Laško in Rimske Toplice,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN,
6. Povzetek za javnost,
7. Okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za OPN,
8. Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora.
5. člen 
(pomen kratic) 
Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
– DKP
državne kolesarske povezave,
– DPN
državni prostorski načrt,
– DPNp
predviden državni prostorski načrt,
– DV
daljnovod,
– EUP 
enota urejanja prostora,
– GJI
gospodarska javna infrastruktura,
– IPA
izvedbeni prostorski akt,
– JPP
javni potniški promet,
– NRP
namenska raba prostora,
– ON
območje naselja,
– OPN
občinski prostorski načrt,
– OPPN
občinski podrobni prostorski načrt,
– OPPNp
predviden občinski podrobni prostorski načrt,
– OL
Občina Laško,
– PA
prostorski akt,
– PIP 
prostorski izvedbeni pogoji,
– PM
parkirno mesto,
– PRS
Prostorski red Slovenije,
– RPE
register prostorskih enot,
– RP
razdelilna postaja,
– RTP
razdelilna transformatorska postaja,
– SP
strokovne podlage,
– SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– TP
transformatorska postaja,
– UN
urbanistični načrt,
– VPA 
veljavni prostorski akt,
– ZPNačrt
Zakon o prostorskem načrtovanju.
6. člen 
(uporabljeni izrazi) 
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza.
– Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
– Degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna.
– Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
– Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.
– Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T).
– Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.
– Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.
– Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
– Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
– Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m.
– Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij.
– Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi.
– Območje naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica.
– Parcela namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
– Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
– Pretežno – dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa.
– Razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije.
– Razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.
– Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
– Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
– Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe, kadar njena BTP ne presega 70 % BTP etaže pod njo.
– Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003.
– Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
– Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
– Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
– Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
– Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T).
– Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
– Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966.
– Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo.
– Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
2 STRATEŠKI DEL 
2.1 Splošne določbe
7. člen 
(splošno) 
Strateški del OPN skladno z veljavnimi prostorskimi akti države ter ostalimi hierarhično višjimi prostorskimi akti določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
8. člen 
(izhodišča prostorskega razvoja) 
Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja OL so:
– skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in s PRS ter s skladnostjo z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja,
– temeljne značilnosti, ki izhajajo iz naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,
– ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine.
9. člen 
(osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja) 
(1) OL je umeščena na jugu Savinjske statistične regije, znotraj Osrednje Celjske subregije. OL meji na severu na občino Prebold, Žalec, Celje in Štore, na vzhodu z občino Šentjur in Dobje, na jugu z občino Radeče in Sevnica in na zahodu z občino Hrastnik. Območje OL obsega 197,5 km2. V 85 naseljih prebiva 13.287 prebivalcev (vir: Statistični urad RS, 1. 7. 2014). Gostota poselitve je 67,3 preb/km2. Občinsko središče je Laško.
(2) Glavna urbanizacija je v dolini Savinje in pritokov, kjer je umeščeno občinsko središče Laško, večja naselja in lokalna središča. V gosteje poseljenih rečnih dolinah v nižjih legah prevladujejo gručasta naselja. Preostali prostor sodi med izrazito podeželsko redko poseljeno območje razpršene poselitve. Na pobočjih je poselitev razpršena, razpotegnjena, nekaj je tudi strnjenih naselij. V višjih hribovitih legah so samotne kmetije in celki.
(3) Območje OL spada v krajine Predalpske regije, podrobneje v južni del Vzhodnoslovenskega predalpskega hribovja. Za območje je značilno razgibano in zaokroženo hribovje, ki je prepleteno z ozkimi dolinami in grapami ter širša ravninska območja. Prostor je prepoznaven tudi po značilni razporeditvi rabe. Ravnine so navadno v kmetijski rabi, obrobje ravnin je drobno mozaično strukturirano in v ekstenzivni kmetijski rabi, postopoma pa prehaja v zaledje gozdnatih pobočij. Območje zajema dele treh krajinskih enot: Kamniško Zasavsko hribovje zahodno od Savinje, Predgorje vzhodno od Savinje in Dolina Save vzdolž južne občinske meje.
(4) Prostorski razvoj v OL se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 1986. Občina je dopolnjevala prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je v vodilnih naseljih izkoriščen tako, da je v teh naseljih relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč.
(5) Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnje stanovanj za lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja objektov za turizem, trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
(6) Prostorske možnosti za razvoj poselitve so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter z območji varstva naravnih vrednot, kulturne dediščine ter vodnih virov. Možnost prostorskega razvoja naselij omejujejo poplavna, plazljiva in erozijska območja. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, dostopnost ter možnost infrastrukturnega urejanja.
10. člen 
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) 
(1) Razvojni interesi države in regije na območju OL so:
– varovanje pred poplavami,
– ohranjanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega daljnovodnega omrežja,
– ohranjanje železniške povezave, njena posodobitev, potreba po izgradnji hitre železnice,
– možnost prostorske umestitev tretje razvojne osi,
– daljinske kolesarske poti.
(2) Lokalni razvojni interesi so:
– varovanje pred poplavami,
– nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča, lokalnih oskrbnih središč in drugih naselij, v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami,
– zagotovitev novih območij oziroma širitev obstoječih za razvoj turizma, gospodarskih dejavnosti in storitev,
– v občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost,
– zagotovitev novih območij oziroma širitev obstoječih za bivanje in za druge razvojne potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne potrebe),
– izgradnja in izboljšava prometnega in kolesarskega omrežja,
– izgradnja in izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja.
11. člen 
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) 
(1) OL je neposredno navezana na Celje, ki je pomembno nacionalno in regionalno prometno vozlišče.
(2) Za OL je ob prometni povezavi sever-jug izrednega pomena izboljšanje prometne dostopnosti predvsem z navezavo, oziroma preko možne variante tretje razvojne osi med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu.
12. člen 
(cilji prostorskega razvoja) 
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so opredeljeni ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja so:
– uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, z zagotavljanjem površin za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo,
– zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, spodbujanje razvoja sonaravnega turizma, zdraviliškega turizma, razvoj turizma tudi na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij,
– usmerjanje poselitve v območja naselij in s sanacijo območij razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij in ohranjanjem kmetijske rabe. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje. Pri širjenju poselitve se upošteva izhodišča varovanja narave (naravne vrednote, območja biotske raznovrstnosti), kulturne dediščine, vodnih virov ter najboljših kmetijskih zemljišč, na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj,
– obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja ter razvoj javnega prometa, obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter uvajanje obnovljivih virov energije,
– umeščanje kolesarskih, peš in drugih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (turističnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
– zagotoviti varovanje okolja, ohranjanje narave in krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti prostora, kvalitete opredeljenih kulturnih krajin in vzdrževan značilni krajinski in poselitveni vzorec,
– ohranjanje in celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja, vključevanje dediščine v družbeni in gospodarski razvoj občine,
– sanacija degradiranih in ogroženih območij, z ustreznimi hidrotehničnimi ukrepi se bodo preventivno urejala erozijska območja in druga nestabilna območja. Zagotovilo se bo urejanje in ohranjanje odtočnega režima in naravne retencijske sposobnosti obvodnega prostora. Z ukrepi in ureditvami reke Savinje se bo zagotovila večja poplavna varnost na območju Laškega in Rimskih Toplic,
– okoljski cilji: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti
13. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) 
(1) V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Laško razvija kot medobčinsko središče skladno z izhodišči SPRS.
(2) V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča.
(3) Kot prednostna območja za poselitev je opredeljeno: občinsko središče Laško, pomembnejše lokalno središče Rimske Toplice in lokalna središča Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most.
(4) Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše površine tudi v ostalih naseljih občine. Poselitev se prednostno razvija v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije ipd.
(5) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo OL usmerjala na območju naselij Laško in Rimske Toplice ter na ostalih lokalnih središčih.
(6) Za razvoj turizma in rekreacije bo OL dopolnjevala obstoječo turistično in rekreacijsko infrastrukturo. Razvoj bo usmerjen v dvig kvalitete ponudbe in spodbujanje trajnostnih oblik turizma. Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj turističnih kmetij. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom:
– medobčinsko in občinsko središče Laško,
– pomembnejše lokalno središče Rimske Toplice,
– lokalna središča Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most,
– zdraviliški in wellness turizem v Laškem in Rimskih Toplicah in ostala turistično rekreacijskega območja.
(7) Predvidi se manjše širitve obstoječih proizvodnih con.
(8) Odprte in zelene površine – glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilni strukturi sta reka Savinja s pritoki in z obvodnim prostorom, vodotok Sava, druge zelene površine in utrjene površine v naseljih.
2.3.2 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
14. člen 
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) 
(1) Na območju OL je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 85 naselij: Belovo, Blatni Vrh, Brezno, Brodnice, Brstnik, Brstovnica, Bukovca, Curnovec, Debro, Doblatina, Dol pri Laškem, Gabrno, Globoko, Govce, Gozdec, Gračnica, Harje, Huda Jama, Jagoče, Jurklošter, Kladje, Klenovo, Konc, Kuretno, Lahomno, Lahomšek, Lahov Graben, Laška vas, Laško, Laziše, Leskovca, Lipni Dol, Lokavec, Lože, Mačkovec, Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina vas, Modrič, Mrzlo Polje, Obrežje pri Zidanem Mostu, Ojstro, Olešče, Padež, Paneče, Plazovje, Polana, Povčeno, Požnica, Radoblje, Reka, Rifengozd, Rimske Toplice, Sedraž, Selo nad Laškim, Senožete, Sevce, Slivno, Spodnja Rečica, Stopce, Strensko, Strmca, Suhadol, Šentrupert, Širje, Škofce, Šmihel, Šmohor, Tevče, Tovsto, Trnov Hrib, Trnovo, Trobni Dol, Trojno, Udmat, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Veliko Širje, Vodiško, Vrh nad Laškim, Zabrež, Zgornja Rečica, Zidani Most in Žigon.
(2) Glede na hierarhijo naselij so naselja v OL:
– medobčinsko središče: Laško /po SPRS/ in občinsko središče Laško,
– pomembnejšo lokalno središče: Rimske Toplice,
– lokalna središča: Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Zgornja Rečica in Zidani Most,
– ostala naselja.
(3) Laško se razvija kot medobčinsko in občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine, kot naselje s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine, varujejo se tudi ostale zvrsti kulturne dediščine, npr. grad Tabor z vplivnim območjem. Pospešuje se turistični in gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta. Realizirajo se nova območja za turizem in stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot.
(4) Razvoj Rimskih Toplic kot pomembnega lokalnega središča temelji na: razvoju Rimskih Toplic kot urbanega naselja s centralnimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi; krepitvi Rimskih Toplic kot naselja s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine, varujejo se tudi ostale zvrsti kulturne dediščine, npr. zdravilišče s parkom); krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale; krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti; uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-zdraviliškega in turistično-rekreativnega področja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer.
(5) Lokalna središča in manjša lokalna središča imajo naslednja izhodišča:
– razvoj Sedraža, Vrha nad Laškim, Jurkloštra, Šentruperta, Zgornje Rečice, Olešč in Laziš temelji na krepitvi oskrbnih in storitvenih funkcij ter potreb bivanja. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij,
– pri urejanju naselij tega tipa ima prednost kvalitetni vidik urejanja naselij. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije.
(6) Ostala naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja, saj so pretežno ruralnega značaja. V njih sta prevladujoča programa bivanje in kmetijstvo. V teh naseljih je bistveno predvsem ohranjanje prebivalstva in možnosti za razvoj dejavnosti, ki so združljive s podeželskim bivalnim okoljem. Tu se ne predvidijo večje širitve območij za gradnjo, vendar se tem naseljem omogoči prostorski razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva.
(7) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom. Na teh lokacijah se turistična funkcija ohranja in ustrezno razvija ob upoštevanju specifičnosti posameznih turističnih dejavnosti in ob upoštevanju prostorskih potencialov in omejitev.
(8) Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila vodilnim naseljem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v OL določene funkcije in sicer na osnovi fizionomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:
– manjše mesto: Laško,
– druga urbana naselja: Zidani Most, Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž, Šentrupert, Vrh nad Laškim,
– podeželsko naselje: Reka, Laziše, Zgornja Rečica.
(9) Glede na funkcije lokalne uprave:
– medobčinsko in občinsko središče / upravno središče: Laško,
– sedež krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Jurklošter, Krajevna skupnost Laško, Krajevna skupnost Marija Gradec, Krajevna skupnost Rečica, Krajevna skupnost Rimske Toplice, Krajevna skupnost Sedraž, Krajevna skupnost Šentrupert, Krajevna skupnost Vrh nad Laškim in Krajevna skupnost Zidani Most.
2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
15. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji) 
(1) OL je umeščena južno od osi V. prometnega in energetskega TEN koridorja. S svojo lego OL predstavlja eno od možnih povezav tretje prometne osi. Nova razvojna os bo omogočala navezovanje tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne prometne evropske smeri.
(2) Osnovno cestno prometno omrežje v občini predstavljata državni cesti G1-5 Celje–Zidani Most–Krško, G2-108 Zidani Most–Hrastnik in regionalne ceste R1-221 Šmarjeta–Hrastnik, R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno, R3-681 Laško–Breze–Šentjur, R3-744 Štore–Svetina–Laško in turistična cesta R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter. Sekundarno cestno prometno omrežje tvorijo lokalne ceste.
(3) Predvidena je gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most–Radeče in deviacija ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče, s čimer se bo izboljšala prometna povezanost OL. Za ta odsek je bil sprejet DPN.
(4) Glavna železniška proga Zidani Most–Celje povezuje občino s celotno Slovenijo ter širše.
(5) Na območju OL je načrtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvorijo državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav. DKP tvorijo hrbtenico kolesarskih povezav v občini, na katero se navezujejo lokalne kolesarske povezave. Obstoječe in nove kolesarske povezave se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, kmetijske poti, gozdne poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.
2.3.4 Druga za občino pomembna območja
16. člen 
(druga pomembna območja) 
Druga pomembna območja v OL so območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (območja Nature 2000 (Posavsko hribovje, Gračnica, Savinja Celje-Zidani Most), ekološko pomembna območja, in naravne vrednote), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, sakralna, stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina), voda in obvodni prostor (Savinja s pritoki, Sava), območja mineralnih surovin (kamnolom apnenca Zidani Most, kamnolom dolomita v Rečici in nova lokacija Pojerje) in območja za obrambo (Malič nad Laškim – izključna in možna izključna raba).
17. člen 
(območja urbanističnega načrta) 
Urbanistični načrt se izdela za Laško in Rimske Toplice.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
18. člen 
(splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture) 
(1) GJI se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovani za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij.
2.4.1 Prometna infrastruktura
19. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Cestno omrežje OL tvorijo:
– glavna cesta G1-5 Celje–Zidani Most–Krško,
– glavna cesta G2-108 Zidani Most–Hrastnik,
– regionalna cesta R1-221 Šmarjeta–Hrastnik,
– regionalna cesta R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno,
– regionalna cesta R3-681 Laško–Breze–Šentjur,
– regionalna cesta R3-744 Štore–Svetina–Laško,
– regionalna cesta (turistična cesta) R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter,
– lokalne ceste in poti.
(2) Na območju OL se načrtuje gradnja državne ceste G2-108 na odseku Hrastnik–Zidani Most in deviacija ceste G1-5.
(3) Preko območja občine se načrtuje ena izmed variant tretje razvojne osi, ki bo dodatno izboljšala prometno povezanost.
(4) Predvidena je rekonstrukcija in ureditve državnih cest:
– glavna cesta G1-5 Celje–Zidani Most–Krško, nov priključek na G1-5 pri Marija Gradcu z navezavo na lokalno cesto in nov priključek na G1-5 v Rimskih Toplicah z navezavo na regionalno cesto,
– regionalna cesta R3-680 Rimske Toplice–Jurklošter–Dežno z izbrano varianto,
– regionalna cesta R3-681 Laško–Breze–Šentjur,
– regionalna cesta (turistična cesta) R3-933 Breg–Lisca–Jurklošter.
(5) Prenovi se tudi druge dele omrežja državnih cest, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredi se križišča oziroma krožišča z navezavami lokalnih cest, rekonstrukcije oziroma novogradnje, ki naj omogočijo ustrezen dostop do obstoječih in novih poselitvenih območij ter do turističnih destinacij.
(6) Po potrebi se prenavlja in dograjuje lokalne ceste in poti. Ob rekonstrukciji in novogradnji lokalnih cest in javnih poti se v sklopu naselij uredijo hodniki za pešce, avtobusna postajališča in javna razsvetljava, ob pomembnejših prometnicah pa tudi kolesarske steze. V naseljih, kjer se bodo izvajali ukrepi za umirjanje prometa, varnost kolesarjev in pešcev, v območjih varstva kulturne dediščine, se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi.
(7) Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
20. člen 
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti) 
(1) OL bo v vseh naseljih in izven poselitvenih območij zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa. Izgrajujejo se državne in občinske kolesarske povezave.
(2) Na območju OL se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se obvezno urejajo tudi kolesarske steze in poti.
(3) Z občinami Savinjske regije OL pripravlja regijski projekt kolesarskih povezav z nazivom »Kolesarske povezave v Savinjski regiji«, na podlagi katerega se bo izvedlo kolesarsko omrežje.
(4) Na območju OL je predvidena ureditev:
– glavne kolesarske povezave Celje–Laško, odsek G17 ob Savinji,
– glavne kolesarske povezave Laško–Zidani Most, odsek G17 ob Savinji,
– glavne kolesarske povezave Hrastnik–Rimske Toplice, odsek G18 ob državni cesti R1-221,
– javne poti za kolesarje Globoko–Jurklošter–Dežno.
(5) V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene kolesarske povezave:
– Laško, Strensko, Rimske Toplice, Laško,
– Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Laziše, Rimske Toplice, Strensko, Laško,
– Laško, Lahomno, Tevče, Mala Breza, Trobni Dol, Blatni Vrh, Marof, Jurklošter, Rimske Toplice, Strensko, Laško,
– Laško, Lahomno, Vrh nad Laškim, Velike Gorelce, Mišji Dol, Jurklošter, Polana, Sele, Lisca, Polana, Paneče, Rimske Toplice, Strensko, Laško,
– Laško, Kuretno, Govce, Zg. Rečica, Huda Jama, Sp. Rečica, Laško,
– Laško, Sp. Rečica, Huda Jama, Zg. Rečica, Šmohor, Slivno, Sp. Rečica, Laško,
– Laško, Jagoče, Svetina, Kanjuce, Šentrupert, Tevče, Marija Gradec, Laško,
– Laško, Jagoče, Pečovnik, Celjska koča, Požnica, Reka, Lahomno, Laško.
(6) Državne kolesarske povezave bodo izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi, obstoječi nasipi ob vodotokih in podobno.
(7) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh glavnih, regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.
(8) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene in v omrežje evropske pešpoti.
(9) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
21. člen 
(železniško omrežje) 
(1) Skozi OL poteka glavna železniška proga Celje–Zidani Most. Predvidena je rekonstrukcija glavne železniške proge I. reda Zidani most–Celje za hitrosti 160 km/h. Na območju Zidanega Mosta je predvidena trasa hitre proge za hitrosti 250 km/h Sežana–Ljubljana–Dobova (trasa v proučevanju).
(2) Uredi se rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izven nivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče. Predvidi se ukinitev nivojskih križanj na lokaciji Trubarjeve ulice v Laškem, na območju naselja Marija Gradec, v Radobljah in na Globokem pri Rimskih Toplicah.
2.4.1.1 Mirujoči promet 
22. člen 
(mirujoči promet) 
(1) V Laškem, Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
(2) Ustrezno število parkirnih mest se izgradi v okviru javnih površin in v stanovanjskih soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.
(3) Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav. Parkirne prostore za avtodome se umešča tudi v območju kampov in v okviru turističnih kmetij ob upoštevanju območij varovanj, vizur in kulturne krajine.
(4) Parkirišča za avtobuse in tovorna vozila, njihovo servisiranje in garažiranje, se ureja izven stanovanjskih območij, in sicer v sklopu območij centralnih dejavnosti, gospodarskih con, ob prometnicah z navezavo na državne ali občinske ceste.
2.4.1.2 Letališče 
23. člen 
(letališče) 
V OL ni letališča.
2.4.1.3 Javni potniški promet 
24. člen 
(javni potniški promet) 
(1) Preko OL po glavni cesti G1-5 poteka proga medkrajevnega avtobusnega prometa Celje–Hrastnik. Le-ta ima 32 avtobusnih postajališč, in sicer na več lokacijah v Celju, Debrem, Laškem, Udmatu, Sevcah, Rimskih Toplicah, Breznu in Hrastniku.
(2) Primestni promet je organiziran znotraj OL z določenimi povezavami na glavno cesto Celje–Hrastnik, hkrati pa je organiziranih tudi nekaj povezav po obrobju OL. Manj pokrita dela sta severozahodni in južni del občine, prvi zaradi manjše poseljenosti in posledično manjše potrebe po javnem potniškem prometu, drugi pa zaradi konfiguracije terena, ki omogoča prehodnost samo v dolini reke Savinje.
(3) Železniška proga preko Zidanega Mosta povezuje Laško in Celje ter širše. Na območju OL je železniška postaja v Laškem, Zidanem Mostu in v Rimskih Toplicah.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo 
25. člen 
(oskrba s pitno vodo) 
(1) OL bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo poseljenih območij v občini.
(2) Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij.
(3) V OL je dolgoročno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja.
(4) Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v OL oziroma posameznih območij ali objektov se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov.
(5) Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovana z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
2.4.2.2 Vodni viri 
26. člen 
(vodni viri) 
Na območju OL so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov:
– Odlok o varstvu vodnih virov na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02),
– Odlok o varstvu vodnih virov “Kozarica” Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 2/90, 15/96),
– Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 43/87, 16/91),
– Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Kala in Dola pri Hrastniku (Uradni Vestnik Zasavja, št. 1/85),
– Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 17/88, 30/94).
(6) V odlokih so določeni poleg območja zajetja naslednji varstveni pasovi:
– najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja,
– ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja,
– širši, III. varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja.
2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode 
27. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) 
(1) Za odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Laškem in Rimskih Toplicah in centralna čistilna naprava z zmogljivostjo 38000 PE v naselju Modrič pri Laškem. Manjše lastne komunalne čistilne naprave so predvidene v lokalnih centrih Zg. Rečica, Sedraž in Belovo - Brezno, Jurklošter, Vrh nad Laškim in Šentrupert.
(2) Dogradijo se obstoječi ter zgradijo novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v širšem osrednjem delu občine, prednostno na območju strnjenih naselij.
(4) Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(5) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod, vendar le ob izdelanem geološko geomehanskem poročilu.
2.4.2.4 Ravnanje z odpadki 
28. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) OL bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki, v katerega bodo vključeni: vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki) in v zbirnem centru. Organiziran bo odvoz odpadkov na Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju, obdelava odpadkov in odlaganje oziroma odstranjevanje.
(2) Jugovzhodno od Laškega je umeščena obstoječa komunalna deponija Modrič, ki je v zapiranju – sanacija.
(3) Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov, pripravi se sanacijske načrte ter izvaja ustrezne omilitvene ukrepe.
2.4.2.5 Oskrba z energijo 
29. člen 
(oskrba z energijo) 
(1) Zasnova oskrbe OL z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.
(2) OL bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija in druge.
2.4.2.6 Elektrika 
30. člen 
(elektrika) 
(1) Elektroenergetsko infrastrukturo na območju OL sestavljajo:
– DV 2x110 kV Laško–Hrastnik–Trbovlje z oznako D-1017,
– DV 110 kV Laško–Podlog z oznako D-1019,
– DV 2x110 kV Selce–Laško z oznako D-1004,
– RTP 110/20 kV Laško,
– za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.
(2) Na območju občine je predvidena rekonstrukcija obstoječega 110 kV daljnovoda: 1 x 110 kV DV Laško–Brestanica.
(3) Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.
(4) OL ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoječi koridorji, zato je potrebno upoštevati:
– elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le-teh,
– na območjih arheološke kulturne dediščine se omrežja praviloma izvajajo nadzemno, če to s tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij arheološke kulturne dediščine; vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani,
– pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila,
– umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute, ter da se zagotavlja ohranjanje lastnosti varovanih objektov in območij kulturne dediščine,
– z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev,
– pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami,
– predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035).
2.4.2.7 Plinovodno omrežje 
31. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Prenosno plinovodno omrežje na območju OL sestavljajo:
– P231B; MRP Laško–MRP Pivovarna; premer 200 mm; 3 bar,
– P232B; od P231B v 0+961 – MP TIM; premer 125 mm; 3 bar,
– P233; Plinovod za Zdravilišče Laško; premer 80 mm; 3 bar,
– R23B; od C10001 do MRP Laško; premer 200 mm, 50 bar.
(2) Oskrba z zemeljskim plinom je izvedena v Laškem.
2.4.2.8 Obnovljivi viri 
32. člen 
(obnovljivi viri) 
(1) Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju OL, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.
(2) Na področju ogrevanja objektov in sanitarne vode se, ob obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode.
(3) Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah.
2.4.2.9 Komunikacijska infrastruktura 
33. člen 
(komunikacijska infrastruktura) 
(1) V OL se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.
(2) V OL so izgrajeni zemeljski MK kabel na relaciji Tremarje–Laško–Rimske Toplice in optični zemeljski kabel na relaciji Jurklošter–Mrzlo polje–Dežno ter 30 kanalni digitalni sistem na relaciji Zidani Most–Trbovlje. Na območju občine so pretvorniki RTV na Strmci, Maliču, Zidanem Mostu in Jurkloštru. Predvidena je širitev komunikacijskega omrežja.
(3) Primarna telefonska centrala se nahaja v Laškem, lokalne centrale pa v Šentrupertu, Jurkloštru, Vrhu nad Laškim, Rimskih Toplicah in v Zidanem Mostu.
(4) Skladno s potrebami se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja.
(5) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine.
2.4.2.10 Druga področja GJI 
34. člen 
(pokopališča) 
V OL je devet pokopališč v naslednjih naseljih: Laško, Rimske Toplice, Jurklošter, Šentrupert, Sedraž, Širje, Zgornja Rečica, Laziše ter Vrh nad Laškim. Predvidi se širitev pokopališča Laško.
2.4.2.11 Grajeno javno dobro 
35. člen 
(ureditev javnih površin v naseljih) 
(1) V občinskem središču in večjih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igrišča) in ohrani značilne mestne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi). Uredijo se kolesarske poti in pešpoti.
(2) V vaških naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«, parki in zasaditve. Ohranjajo se obstoječe zelene površine.
(3) Po naseljih in v mestnih soseskah se uredi otroška igrišča.
36. člen 
(zasnova javnih površin zunaj naselij) 
Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd.) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru.
2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
37. člen
(območja naselij) 
(1) OL je do sprejetja tega odloka svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z veljavnim prostorskim planom iz leta 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij. Ta območja se ohranja in opredeli kot okvirna območja naselij (ON) v tem OPN.
(2) Na območju občine so določena okvirna območja naselij:
– Belovo: BE_1, BE_2
– Blatni Vrh: BL_1, BL_2
– Brezno: BR_1
– Brstovnica: -
– Debro: DE_1, DE_2, DE_3
– Doblatina: DO_1, DO_2
– Dol pri Laškem: DL_1
– Gabrno: GA_1, GA_2
– Globoko: GL_1, GL_2, GL_3, GL_4, GL_5
– Gozdec: GO_1
– Gračnica: GR_1
– Harje: HA_1, HA_2, HA_3
– Huda Jama: HU_1
– Jurklošter: JU_1, JU_2
– Kladje: KL_1
– Konc: KO_1
– Kuretno: KU_1, KU_2
– Lahomšek: LA_1, LA_2, LA_3
– Laško: LAU_1
– Leskovca: LE_1
– Lahov Graben: LG_1
– Lahomno: LH_1, LH_2
– Laška vas: LV_1, LV_2
– Laziše: LZ_1
– Lože: -
– Mala Breza: MB_1, MB_2
– Male Grahovše: MG_1
– Mrzlo Polje: MP_1
– Marija Gradec: MR_1
– Marijina vas: MV_1
– Obrežje pri Zidanem Mostu: OB_1
– Ojstro: OJ_1, OJ_2
– Olešče: OL_1, OL_2, OL_3
– Paneče: PA_1
– Polana: PO_1, PO_2, PO_3, PO_4, PO_5
– Povčeno: PV_1, PV_2
– Radoblje: RA_1
– Reka: -
– Rifengozd: RF_1, RF_2
– Rimske Toplice: RIU_1, RI_1
– Sedraž: SE_1
– Slivno: SI_1
– Selo nad Laškim: SL_1
– Strmca: SM_1
– Strensko: SN_1
– Senožete: SO_1
– Spodnja Rečica: SR_1, SR_2, SR_3
– Stopce: ST_1
– Suhadol: SU_1
– Sevce: SV_1, SV_2
– Šentrupert: ŠE_1, ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5
– Širje: ŠI_1
– Škofce: ŠK_1
– Šmihel: ŠM_1
– Šmohor: ŠO_1, ŠO_2, ŠO_3
– Trobni Dol: TD_1
– Tevče: TE_1, TE_2, TE_3
– Trojno: TJ_1
– Tovsto: TO_1, TO_2
– Trnovo: TR_1, TR_2
– Udmat: UD_1
– Velike Gorelce: VE_1
– Velike Grahovše: VG_1, VG_2, VG_3
– Vrh nad Laškim: VL_1, VL_2
– Vodiško: VO_1
– Veliko Širje: VŠ_1, VŠ_2, VŠ_3
– Zabrež: ZA_1
– Zidani Most: ZM_1, ZM_2, ZM_3
– Zgornja Rečica: ZR_1, ZR_2, ZR_3
– Žigon: ŽI_1
(3) V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.
38. člen 
(razpršena gradnja) 
Na območju OL se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnja z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.
39. člen 
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje) 
(1) Znotraj območja OL je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.
(2) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih:
– Belovo: BE_1
– Blatni Vrh: BL_1
– Doblatina: DO_1, DO_2
– Globoko: GL_3
– Gozdec: GO_1
– Gračnica: GR_1
– Harje: HA_2, HA_3
– Huda Jama: HU_1
– Jurklošter: JU_2
– Konc: KO_1
– Laško: LAU_1
– Leskovca: LE_1
– Lahomno: LH_1, LH_2
– Laška vas: LV_1, LV_2
– Laziše: LZ_1
– Mala Breza: MB_1, MB_2
– Male Grahovše: MG_1
– Mrzlo Polje: MP_1
– Marija Gradec: MR_1
– Marijina vas: MV_1
– Obrežje pri Zidanem Mostu: OB_1
– Olešče:OL_1, OL_2
– Paneče: PA_1
– Polana: PO_1, PO_2, PO_4, PO_5
– Povčeno: PV_2
– Rifengozd: RF_1, RF_2
– Rimske Toplice: RIU_1, RI_1
– Sedraž: SE_1
– Slivno: SI_1
– Selo nad Laškim: SL_1
– Strmca: SM_1
– Strensko: SN_1
– Senožete: SO_1
– Spodnja Rečica: SR_1, SR_3
– Stopce: ST_1
– Sevce: SV_1, SV_2
– Šentrupert: ŠE_1, ŠE_2, ŠE_3, ŠE_4, ŠE_5
– Širje: ŠI_1
– Škofce: ŠK_1
– Šmohor: ŠO_3
– Trobni Dol: TD_1
– Tevče: TE_1
– Trojno: TJ_1
– Trnovo: TR_1, TR_2
– Udmat: UD_1
– Velike Grahovše: VG_2, VG_3
– Vrh nad Laškim: VL_1, VL_2
– Vodiško: VO_1
– Veliko Širje: VŠ_2, VŠ_3
– Zabrež: ZA_1
– Zgornja Rečica: ZR_1
– Žigon: ŽI_1
40. člen 
(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje) 
(1) Na območju naselja Šmohor se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON ŠO_1.
(2) Za vsa nova naselja se izdela OPPN.
41. člen 
(ostala območja razpršene gradnje) 
Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu.
2.6 Okvirna območja razpršene poselitve
42. člen
(okvirna območja razpršene poselitve) 
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju v severnem in južnem delu OL. Območja razpršene poselitve na območju OL so vsa tista območja, ki niso zajeta v opredeljena območja naselij in so v primerjavi z njimi manj intenzivno poseljena. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju OL so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem:
– samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja,
– lovske, gozdarske koče, planinski domovi,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.).
(2) V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.
2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2.7.1 Notranji razvoj naselja
43. člen 
(notranji razvoj naselij) 
(1) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.
(2) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno:
– ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora,
– ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora,
– ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
2.7.2 Prenova naselij
44. člen 
(prenova naselij) 
(1) Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.
(2) Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(3) Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra.
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(6) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.
(7) Naselja, katerih deli so opredeljeni za delno prenovo so:
– Harje: HA_1
– Jurklošter: JU_1
– Kladje: KL_1
– Laško: LAU_1
– Laška vas: LV_1
– Laziše: LZ_1
– Male Grahovše: MG_1
– Polana: PO_1, PO_2
– Rimske Toplice: RIU_1
– Sedraž: SE_1
– Slivno: SI_1
– Selo nad Laškim: SL_1
– Šentrupert: ŠE_1
– Velike Grahovše: VG_1, VG_2, VG_3
– Vrh nad Laškim: VL_1
– Zabrež: ZA_1
– Zidani Most: ZM_2, ZM_3
– Žigon: ŽI_1
2.7.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave
45. člen 
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) 
(1) Prostorske možnosti za razvoj bo OL zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.
(2) OL načrtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.
(3) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju, tudi kot posamična stavbna zemljišča.
(4) Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(5) V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(6) Počitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.
2.7.4 Razvoj dejavnosti po naseljih
46. člen 
(razvoj dejavnosti po naseljih) 
(1) V naselja se lahko umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti).
(4) OL bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma. V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na področju kulture (občinska knjižnica, kulturni dom, muzej). Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču in po potrebi v pomembnejših središčih.
(5) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.
(6) V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja), družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji, kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
2.7.5 Sanacija razpršene gradnje
47. člen 
(sanacija razpršene gradnje) 
(1) Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja.
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.
(3) Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
2.7.6 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
48. člen 
(ohranjanje območij razpršene poselitve) 
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(2) Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za obravnavano EUP.
49. člen 
(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij) 
(1) Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in:
– ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,
– ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),
– ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),
– za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,
– za namen športa in rekreacije,
– za rabo naravnih dobrin,
– za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.
(2) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogoča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.
(3) V izvedbenem delu OPN se opredelijo območja ureditev izven naselij, skladno z opredeljenimi kriteriji za načrtovanje na najboljših kmetijskih zemljiščih.
2.7.6.1 Urbanistično oblikovanje naselij 
50. člen 
(urbanistično oblikovanje naselij) 
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave.
(2) Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvočju z obstoječimi.
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine.
2.7.6.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt 
51. člen 
(urbanistični načrti) 
Za Laško in Rimske Toplice se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
52. člen 
(zasnova razvoja naselja Laško) 
(1) Koncept razvoja naselja:
– naselje se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot občinsko središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja,
– varuje se naselbinsko jedro naselja in značilne vedute v naselju. Poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje (trgi, peš površine, parki …). Novi posegi morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju naselbinskega jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi. Pomemben prostorski poudarek v naselju je grad Tabor z vplivnim območjem. Nova gradnja v vplivnem območju gradu in v brežini nad trgom zaradi varovanja vedut, zelenih površin in osnovne prostorske zasnove naselja ni sprejemljiva,
– strukturo drobnega merila sestavljajo pretežno enodružinski stanovanjski objekti in v manjšem obsegu druge dejavnosti, umeščena je v vseh delih naselja. Vsa nova zazidava na pobočjih in vedutno izpostavljenih legah mora biti prilagojena terenskim razmeram. Obvezen je nizek višinski gabarit, slemena objektov pa vzporedna z daljšo stranico objekta in plastnicami terena. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo bistveno gabaritov obstoječe pozidave. V stanovanjskih območjih bo nižji gabarit, višji se predvidi v območjih centralnih dejavnosti. Pri zgostitvah obstoječe pozidave morajo biti posamične dopolnilne gradnje gabaritno in oblikovno vklopljene v dani prostor,
– pri posegih na prostih površinah in širitvah naselja je obvezno spoštovati osnovni koncept predlaganega razvoja, funkcije in namembnost opredeljenih območij ter zagotoviti dobro prometno povezanost med temi območji za avtomobilski, kolesarski in peš promet,
– prioritetno se uredi privlačnejše vstopne dele v naselje iz severne in južne smeri z ureditvijo zelenih površin in zasaditvijo ob glavni cesti ter z oblikovno privlačno in gabaritno usklajeno predvideno zazidavo,
– predvidi se sanacija degradiranih površin, namenjenih proizvodnim dejavnostim in razvijanje kvalitetnejšega prostora znotraj obstoječe in predvidene stanovanjske gradnje ter krepitev in povezovanje centralnih dejavnosti,
– vzdolž levega brega Savinje se umesti samostojno kolesarsko stezo ter na ključnih lokacijah umesti terminale za kolesa (mestno jedro, avtobusna in železniška postaja),
– pred posegi se varuje obvodni prostor Savinje in pritokov in retencijske površine za ev. razlitje vode iz vidika varstva pred poplavami, predvidijo se protipoplavni ukrepi.
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:
– skozi naselje poteka glavna cesta G1-5. Nanjo se priključujeta regionalni cesti, v smeri proti Štoram R3-733 in v smeri proti Šentjurju R3-681,
– načrtovana je varianta 3. razvojne osi zahodno od Laškega, trasa je v preučevanju (povezava med avtocesto A1 Maribor–Ljubljana in A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu),
– glavna cesta G1-5, ki poteka skozi naselje, bi bila z izgradnjo 3. razvojne osi razbremenjena tranzitnega prometa. V južnem delu Laškega je predvidena nova cestna povezava z umestitvijo novega mostu čez Savinjo z navezavo na lokalne ceste,
– s širitvijo poselitve se bodo izgrajevale dovozne ceste ter izvajale sanacije na obstoječem omrežju. Lokalno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno se omrežje cest opremi s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami,
– pri površinah za mirujoči promet je potrebno zagotoviti ustrezen obseg in obliko površin,
– javni avtobusni promet poteka kot medkrajevni promet in kot primestni promet znotraj Občine Laško,
– v naselju je železniška postaja. Dolgoročno je predvidena posodobitev oziroma rekonstrukcija daljinske železniške povezave mednarodnega pomena za hitrosti do 160 km/h.
(3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja:
– osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na vseh enotah in območjih kulturne dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe,
– ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij, višinski gabariti naj ne presegajo bistveno gabaritov obstoječe pozidave. V stanovanjskih območjih bo nižji gabarit, višji se predvidi v območjih centralnih dejavnosti.
(4) Koncept zelenega sistema naselja:
– ohranja se obstoječe zelene in parkovne površine v mestu, vključno s posameznimi zelenicami. Ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v severnem delu Laškega v navezavi s športnimi in rekreacijskimi površinami na obeh bregovih Savinje, ki so med seboj povezane z mostovi. Večje zelene površine se namenijo na levem bregu Savinje v navezavi na kompleks Thermane in območje rekreacije. V urbanem območju je premalo otroških igrišč z različno vsebino, predvidi se umeščanje le-teh,
– vzpostavijo in ohranijo se zeleni pasovi ob Savinji (parkovne in druge zelene površine) ter zeleni tamponi na stiku med območji proizvodnih dejavnosti ter območji stanovanj in centralnih dejavnosti. Pomembne so tudi druge manjše zelene, parkovne površine, ki pomembno členijo mestni prostor in jih je treba varovati pred pozidavo,
– predvidi se vzpostavitev zelenega sistema, povezovalnih poti, promenadnih ulic, vključevanja reke Savinje s pritoki, cest, obstoječih novih stanovanjskih območij ter pravilnim umeščanjem dejavnosti. Večji poudarek in pomen dobi peš in kolesarska povezava ob Savinji. Predvidi se dodatna ureditev za kolesarske steze in zasaditev drevoredov, zlasti ob javnih ulicah in glavni cesti. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet,
– na obrežnem pasu Savinje naj se ohrani ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst ponovno vzpostavi zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost,
– vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika, itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev,
– v turistične namene se reka Savinja, ki ima z vidika varstva narave status naravne vrednote in območja Natura 2000, predstavi kot prepoznaven naravni dejavnik v prostoru.
(5) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
– ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno,
– odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju,
– hrupu so izpostavljena predvsem območja ob glavni cesti in ob železnici. Na območju, kjer se stikata stanovanjska pozidava in proizvodne dejavnosti se predvidijo območja urejenih zelenih površin – zeleni pas z gosto zasaditvijo.
(6) Lokalni energetski koncept:
– na območju UN je izgrajeno javno plinovodno omrežje (prenosno in distribucijsko). V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.
(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo:
– obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektro omrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova omrežja.
(8) Koncept podrobnejše namenske rabe prostora:
– območja za stanovanja so umeščena pretežno v severozahodnem in jugovzhodnem delu UN, stanovanjska pozidava je strnjena v starem mestnem jedru, v Spodnji Rečici, Debru, Marija Gradcu, Rožniku in Podhumu z lego na pobočjih in reliefno razgibanem terenu. Večstanovanjski objekti so umeščeni v Debru in v jugozahodnem delu UN ob Rimski cesti ob vstopu v Laško z južne strani. Prostostoječe enodružinske stanovanjske hiše se nizajo v višje ležečih delih Debra, Spodnje Rečice ter v Podhumu in pod Rožnikom. Možnost za enodružinsko gradnjo se predvidi na območjih pod Rožnikom, jugovzhodno od marijagraškega ovinka, zahodno od Debra in manjše zapolnitve v Spodnji Rečici ter v Jagočah,
– centralne dejavnosti so skoncentrirane v starem mestnem jedru in v okviru oskrbnih centrov stanovanjskih sosesk. Večji kompleks trgovske dejavnosti je umeščen med glavno cesto in Savinjo južno od bencinskega servisa. Na območju Debra v navezavi na športno dvorano umeščena osnovna šola z igrišči ter površinami za širitev. Ob severnem vstopnem delu v Laško se predvidijo površine za nove centralne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti so skoncentrirane na območju obstoječih proizvodnih kompleksov v dolini vodotoka Rečice, v Spodnji Rečici, Podšmihelu in Laškem. Po obsegu velik kompleks predstavlja območje pivovarne pred marijagraškim ovinkom neposredno ob Savinji,
– območje za turizem – kompleks zdravilišča obsega območje severno in južno od izliva Rečice v Savinjo, umeščen neposredno med glavno cesto in Savinjo. Druga območja so opredeljena v okviru manjših nastanitvenih objektov. Na levem bregu Savinje se predvidijo nove površine namenjene za zdraviliški turizem,
– zelene površine obsegajo površine za oddih in rekreacijo na območju šolskega kompleksa v Debru, park ob Zdravilišču in informacijskem centru, druge urejene površine in površine za pokopališče južno od Sv. Krištofa. Ob levem bregu Savinje ter južno in zahodno od Debra se predvidijo nove zelene površine – površine za oddih, rekreacijo in šport.
53. člen 
(zasnova razvoja naselja Rimske Toplice) 
(1) Koncept razvoja naselja:
– naselje se z zapolnitvijo enklav razvija ob glavni osi, ki povezuje Šmarjeto, Ogeče in kompleks Toplic,
– razvoj naselja se usmerjanja v turistične in zdraviliške dejavnosti. Krepi se predvsem notranji razvoj naselja.
(2) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:
– znotraj naselja se umesti nova osrednja prometna komunikacija. Podaljša se Aškerčeva cesta do priključka z Zdraviliško cesto. V Šmarjeti se zgradi nov most čez Savinjo. Pri železniški postaji se izgradi nov most, stari most se odstrani,
– cestne povezave se uredijo tako, da bodo zagotavljale prometno varnost, preglednost in dostopnost. Prednostne so ureditve priključkov do obstoječega bazenskega kompleksa, zdraviliškega kompleksa Toplic, priključek v naselje Rimske Toplice iz regionalne ceste, dovoz do vile Savinjski dvor ter dostop do vasi Senožete. Morebitna rekonstrukcija ceste na območju varovanega vrtno arhitekturnega spomenika Rimske Toplice – Zdraviliški park (EŠD 7906) ne sme negativno vplivati na varovane lastnosti parka, njegovo zasnovo in grajene ter naravne elemente,
– v bližini obstoječega bazenskega kompleksa se uredi avtobusna postaja, vzdolž nove cestne povezave skozi naselje pa se uredijo postajališča za mestni javni prevoz. Ob regionalni cesti se v Šmarjeti ali ob priključku v naselje Rimske Toplice zgradi bencinski servis.
(3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– v ožjem območju centralnih dejavnosti, turizma in proizvodnih dejavnosti naj se glede na tehnološke zahteve umeščajo objekti kompleksnih ali sestavljenih zasnov. S tlorisno členitvijo ali členjenim oblikovanjem fasade in razgibanim oblikovanjem streh naj se prilagajajo prostorskim in arhitekturnim značilnostim lokacije,
– Aškerčeva cesta se preuredi v promenado v smeri SZ proti JV, kot dvosmerna cesta z dvostranskim bočnim parkiranjem, zelenim pasom z drevoredom, kolesarsko stezo ter pločnikom. Med objekti se uredijo manjši trgi. Nasproti gasilskega doma se oblikuje večji osrednji trg. Ob promenadi so predvideni poslovno servisni objekti ter objekti, kot so mestni hotel, mestna kavarna in slaščičarna, pošta, banka in drugi,
– jugovzhodno od osnovne šole je predvidena širitev osnovnošolskega kompleksa za potrebe izgradnje telovadnice, pri čemer se ne smejo zmanjšati zunanje odprte površine, športna igrišča in zelenice,
– območje južno od Aškerčeve ceste je namenjeno trgovskim in servisnim dejavnostim. V pritličjih obstoječih stanovanjskih blokov je možna umestitev storitvenih dejavnosti. Na mestu obstoječega parkirišča se zgradi več etažna poslovna garažna hiša, z izkoristkom konfiguracije terena,
– območje Zdraviliške ceste v izteku promenade, zahodno od osnovne šole, je namenjeno oskrbovanim stanovanjem za starejše občane. Objekti naj se prilagajajo arhitekturnim značilnostim območja in konfiguraciji terena. Umeščeni naj bodo tako, da ne zakrivajo pogledov na cerkev Lurd ali ustvarjajo nove dominante v prostoru. Obvezna je vključitev kovačnice v kompleks,
– severno od območja za starejše občane je območje za poslovno storitvene in stanovanjske dejavnosti. Parterji objektov se namenijo poslovno storitvenim dejavnostim, višja nadstropja stanovanjskim. Za njimi se zgradijo enostanovanjski objekti,
– severno in južno od predvidene regulacije potoka Ična se uredi območje za obrtno servisne dejavnosti, ostale površine se namenijo stanovanjski dejavnosti z dopolnilno vsebino,
– v območju starega jedra Šmarjete se razvija dejavnost gostinstva in nudenja prenočišč za mlade družine in mladino. Poslovne dejavnosti se razvijajo v parterjih obstoječih stanovanjskih objektov. Uredi se osrednji cerkveni trg okoli župnijske cerkve sv. Marjete z ureditvijo tlakovanih površin, vodnjaka, skulptur ter informacijskih plošč. Po preselitvi dejavnosti zdravstvenega doma se obstoječi objekt zdravstvenega doma nameni za nastanitvene dejavnosti,
– vzhodno od Šmarjete se ob Savinji že nahajajo športna igrišča. Na tej lokaciji se razvije turistično športno rekreacijski kompleks (odprta igrišča, brez objektov), ki lahko omogoča tudi storitev kampiranja. Ob Savinji se uredi pešpot z dostopi do vode in počivališči,
– v območju obstoječega bazenskega kompleksa ob Savinji je možna gradnja manjšega prenočitvenega objekta ter umestitev novega poslovno garažnega objekta ob priključku na glavno cesto,
– območje toplic predstavlja zaključeno območje na jugu mesta in je sestavni del zelenega obroča mesta. V območju so možne rekonstrukcije in gradnje novih objektov za zdraviliško, gostinsko in turistično dejavnost,
– v območjih prenove obeh jeder naselij Šmarjeta in Ogeče se zagotavlja omejen razvoj znotraj obstoječih prostorskih okvirjev. Upošteva in ohranja se značilne strukture vaškega naselja, kot so cestna mreža, strnjena pozidava, gabariti, ki ne presegajo P+1+M, notranja dvorišča in arhitekturna tipologija vaške naselbine, ki se postopno razvija v mestno v obliki obcestne pozidave, usmeritev fasad na ulico in širših dostopov,
– širitve naselja niso predvidene. Razvoj naselja naj se usmeri v zgostitev notranje strukture,
– za vse posege v območju zdraviliškega parka je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje.
(4) Koncept zelenega sistema naselja
– ohranja se obstoječi zeleni obroč mesta v obliki gozdnega roba, obstoječo vegetacijo znotraj naselja ter zelene površine ob potokih in reki Savinji. Prioritetno se vsi evidentirani viri termalne vode, kjer to dopuščajo prostorske možnosti ali narava izkoriščanja vode, uredijo kot javne urejene površine v obliki parka ali trga,
– na obrežnem pasu Savinje naj se ohrani ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst ponovno vzpostavi zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost,
– vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika, itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste pa se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev,
– v turistične namene se reka Savinja, ki ima z vidika varstva narave status naravne vrednote in območja Natura 2000 predstavi kot prepoznaven naravni dejavnik v prostoru.
(5) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja
– za varstvo pred poplavami Šmarjete je potrebna regulacija potoka Ična ob regionalni cesti Hrastnik–Rimske Toplice ter skozi naselje Šmarjeta.
(6) Lokalni energetski koncept
– učinkovita raba energije naj se izvaja skladno z Lokalnim energetskim konceptom, ki je bil izdelan za celotno območje občine (Lokalni energetski koncept, Eco-consulting, marec 2008),
– geološka zgradba izkazuje velik potencial za izkoriščanje geotermalne energije.
(7) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
– oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj in z gradnjo novih s pripadajočim srednje in nizko napetostnim omrežjem. Obstoječe TP se prestavijo, če ovirajo možnost razvoja območja. Vsi obstoječi in predvideni novi vodi se kablirajo na celotnem območju UN,
– vse novogradnje se priključijo na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje,
– kanalizacijski sistem na območju Rimskih Toplic se segmentno povezuje in dograjuje na območjih, kjer kanalizacije še ni. Meteorne vode se odvajajo ločeno v površinske vodotoke ali ponikovalnice. Novi objekti se priključujejo na obstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje. V primeru nezadostnih kapacitet se omrežje dogradi oziroma rekonstruira,
– na območju novo zgrajenih objektov, kjer še ni zgrajenega razvoda kabelsko razdelilnega sistema, se dogradi v podzemni izvedbi iz obstoječega kabelsko razdelilnega sistema ter v skladu z napredkom tehnike.
(8) Koncept podrobnejše namenske rabe prostora
– širitve naselja, notranji razvoj naselja in prenove območij se bodo urejali na podlagi občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki se sprejmejo posebej za vsako enoto urejanja prostora, kjer je to predvideno,
– PIP na območju UN Rimske Toplice so oblikovani skupno za tiste enote, ki imajo enako namensko rabo prostora v različnih delih naselja Rimske Toplice.
2.8 Usmeritve za razvoj v krajini
2.8.1 Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire
54. člen 
(usmeritve za razvoj v krajini) 
(1) Usmeritve so izdelane za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote in biotska raznovrstnost, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine. Razvoj dejavnosti v krajini, ki so vezane na naravne vire se načrtujejo na tistih območjih, kjer za razvoj najbolj ugodni pogoji. Dejavnosti v krajini se načrtujejo na način, da se z razvojem ohranja obstoječe krajinske značilnosti in krajinsko topologijo, da se zagotavlja trajno izkoriščanje naravnih virov in naravnih dobrin, da se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin, s čimer se ohranjanja kmetijska raba oziroma kmetijska proizvodnja in z njo povezana kulturna krajina ter da se ob sočasnem gospodarskem razvoju in razvoju poselitve zagotavlja vzdržna raba prostorskih potencialov.
(2) Na celotnem območju OL se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine).
(3) Cilji prostorskega razvoja krajine so:
– ohraniti prepoznavnost kulturnih in naravnih kakovosti krajine,
– izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
– zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
2.8.1.1 Zasnova kmetijstva 
55. člen 
(zasnova kmetijstva) 
(1) Strateški cilji razvoja kmetijstva so: vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske pridelave, zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.
(2) OL bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:
– spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč (živinoreja, sadjarstvo, ekološka in integrirana pridelava hrane),
– ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah,
– spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja,
– spodbujanje razvoja čebelarstva,
– usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(3) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(5) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo na najboljša kmetijska zemljišča le, ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer se jih naj prizadene v čim manjši možni meri. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Na območjih, ki imajo status naravne vrednote ali so pomembna z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti naj se agromelioracije in druge zemljiške operacije izvaja ob upoštevanju varstvenih usmeritev, s katerimi se bo zagotavljalo ohranjanje njihovih lastnosti.
(6) Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.
2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov 
56. člen 
(zasnova gozdarstva) 
(1) Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno-proizvodnih gozdov še varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, pri katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.
(2) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami potrebno uskladiti in pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
(3) Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke in gozdne koridorje.
(4) OL bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.
(5) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti odmik, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba.
(6) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(7) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.
(8) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami 
57. člen 
(upravljanje z vodami) 
(1) Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.
(2) Vode se načeloma izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.
(3) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:
– varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,
– varovanje podzemnih vod,
– zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov,
– načrtovanje protipoplavnih ukrepov na Savinji s pritoki in ostalih vodotokih.
(4) Za poplavno ogrožena območja v OL so izdelane karte razredov poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so razvidni iz Prikaza stanja prostora. Za Savo na območju Občine Laško velja opozorilna karta poplav, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora.
(5) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Savinja, Sava) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (Rečica, Lahomnica, Gračnica, Ična in ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.
(6) Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.
(7) Obstoječe naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo.
(8) Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje bregov voda 1. reda, in pet metrov od meje bregov voda 2. reda.
(9) Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, obrežno vegetacijo ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu.
2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije 
58. člen 
(turizem in rekreacija) 
(1) Razvija se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekte za potrebe turizma se umešča pretežno v območja naselij.
(2) Prednostna območja za turizem in rekreacijo so:
– turistične in prostočasne dejavnosti se načrtujejo na območju turistično pomembnih naselij, zlasti na območju občinskega središča naselja Laško ter na obstoječih turističnih območjih.
– turistična razvojna jedra so: Laško (oznaka 1 na karti IV/2), Rimske Toplice (2), Sedraž (3), Trobni Dol (4), Jurklošter (5), Širje pri Zidanem Mostu (6), Rečica (7).
– zdraviliški in kongresni turizem se bo razvijal na območjih zdravilišč v Laškem – Zdravilišče Laško (8) in v Rimskih Toplicah – Zdravilišče Rimske Toplice (9).
– druga območja za turizem, šport in rekreacijo:
– ribnik Marof (10), 
– turistično rekreacijsko območje Trobni dol (11), 
– turistično rekreacijsko območje Lisca (12), 
– turistično rekreacijsko območje planinski dom Šmohor (13), 
– turistično rekreacijsko območje Šmohor (14), 
– turistično rekreacijsko območje Laško – Rečica (15), 
– turistično rekreacijsko območje Rimske Toplice – ob Savinji (16), 
– vila Savinjski dvor (17), 
– konjeniški center Laško (18), 
– planinska postojanka Pri Knapu pod Babo (19). 
(3) Za povezovanje omenjenih območij se načrtujejo sprehajalne in kolesarske poti, znotraj posameznih območij pa tudi tematske in učne poti. Na celotnem območju občine se urejajo tematske poti za kolesarjenje in pohodništvo. Pri načrtovanju poti se upoštevajo turistično in rekreacijsko pomembna območja ter kulturne in naravne vrednote v občini.
(4) Naravne kakovosti prostora so največje na južnem delu občine (Kozjansko z dolino Gračnice, Kopitnik, Lisca in Veliko Kozje), kjer so možnosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo.
(5) Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi,
– v območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture,
– razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih in naravovarstveno občutljivejših območjih,
– naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave,
– rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine ter večje gradbene posege, se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje in ob obstoječi poselitvi ter izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
(6) Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(7) Izkorišča se obstoječe historične objekte za preureditev v nastanitvene in druge turistične objekte (profana stavbna dediščina).
2.8.1.5 Mineralne surovine 
59. člen 
(mineralne surovine) 
(1) Na območju OL so naslednja območja pridobivalnega prostora:
– kamnoloma apnenca Zidani Most,
– kamnolom dolomita v Rečici,
– lokacija Pojerje – novo območje.
(2) V OL se nahajata dva kamnoloma, kamnolom v Zidanem mostu in kamnolom v Rečici, za katera je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine.
(3) Kamnolom apnenca Zidani Most se nahaja na desnem bregu reke Savinje in obsega 19,5 ha. Zagotovi se postopno sanacijo območja na podlagi predhodno izdelanega IPA. Za Kamnolom apnenca Zidani Most je podana rudarska pravica za izkoriščanje apnenca in laporja za industrijske namene.
(4) Kamnolom dolomita v Rečici se nahaja v Rečici, v bližini ureditvenega območja za proizvodne dejavnosti. Za kamnolom Rečica je podana rudarska pravica za izkoriščanje dolomita za industrijske namene in tehničnega kamna – dolomita. Za kamnolom je obvezna izdelava IPA.
(5) Za bivše območje Rudnika rjavega premoga Laško je izdana odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 313-12/97E-JV, z dne 14. 1. 1998 za trajno prenehanje izkoriščanja rudnika, raziskovalni in pridobivalni prostor rudnika Laško je izbrisan iz evidence katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov. Poškodovane nadzemne površine so pretežno že sanirane in se bodo urejevale na podlagi veljavnega ureditvenega načrta za sanacijo tega območja.
(6) Za izkoriščanje lokacije Pojerje, ki se nahaja v bližini Blatnega vrha, se zagotovi eksploatacija ter sprotna oziroma končna sanacija z rekultivacijo ob upoštevanju okoljskih, naravovarstvenih ciljev in ostalih vplivov na okolje na osnovi IPA.
(7) Na območjih mineralnih surovin je potrebno izvajati izkoriščanje s sprotno sanacijo. Ureditev novih pridobivalnih prostorov je možna ob zagotovitvi predhodnih ustreznih preveritev in utemeljitev (ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov ter sprotna oziroma končna sanacija z rekultivacijo).
2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
60. člen 
(ohranjanje prepoznavnosti) 
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
(3) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo OL zagotavljala na celotnem območju, predvsem pa na območjih prepoznavnosti ohranjanja narave ter na varovanih območjih kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene.
61. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju OL se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino, kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (kulturna krajina, arheološka, naselbinska, vrtnoarhitekturna, stavbna, memorialna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine, se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.
(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(5) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem.
(6) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki se v največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(7) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(8) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
62. člen 
(ohranjanje narave) 
Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem območju OL, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja poseben status:
– naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti,
– pričakovane naravne vrednote: karbonati (na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot),
– biotska raznovrstnost – varujejo se prosto živeče ogrožene in zavarovane vrste in habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače),
– ekološko pomembna območja (na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši),
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000).
2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
63. člen 
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) 
(1) Na območju OL so območja potencialnih naravnih nesreč, kot ogrožena območja: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na teh območjih je treba omogočati varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini in dolvodno ob Savinji se dolgoročno rešuje v okviru državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti. Poplavna območja v OL so v obvodnem prostoru Savinje in Save s pritoki. Za reko Savo na območju Občine Laško velja opozorilna karta poplav, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora. Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti so v skladu z izdelano študijo predvideni ukrepi, pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Osrednji del občine spada v območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov, vzhodni in del zahodnega dela občine pa spada v območje običajnih protierozijskih ukrepov. Na erozijskih območjih je treba izvajati ureditve v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja prostora po evidenci OL. Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(5) Območja za zaščito in reševanje na območju OL so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
2.8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
64. člen 
(območja in objekti za potrebe obrambe) 
(1) V OL so za potrebe obrambe opredeljena naslednja območja:
– Malič nad Laškim kot območje izključne, možne izključne ter omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe,
– širše območje Lisce kot območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe,
– širše območje Mrzlice kot območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe.
(2) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe predstavljajo varstveni režim v prostoru in so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.
(4) Območja omejene in nadzorovane rabe tudi predstavljajo varstveni režim v prostoru, obsegajo pa območja, na katerih so nujne omejitve iz varstvenih in tehničnih vzrokov.
(5) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
(6) Na območju OL se upošteva območje možne izključne rabe Malič nad Laškim in kontaktno območje z Mestno občno Celje, Zagrad (Pečovnik), kjer sega meja nadzorovane rabe do meje OL.
(7) Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi (v miru za usposabljanje) se jih lahko uporabi za obrambne potrebe.
(8) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.
(9) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
65. člen 
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) 
(1) Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoječih dejavnosti.
(2) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.
(3) Stavbna zemljišča so določena na podlagi opredeljenih stavbnih v veljavnem planskem aktu OL in območij predvidenih za širitev stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacijo območij na podlagi strokovnih podlag.
(4) Namenska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč je določena na podlagi planskega akta OL, pri čemer je meja med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči določena na podlagi dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, upoštevajoč podatke o varovalnih gozdovih in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(5) Vodna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu OL ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(6) Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu OL in ob upoštevanju dejanskega stanja, uradnih evidenc in strokovnih podlag.
2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
66. člen 
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) 
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje OL, razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3 IZVEDBENI DEL 
3.1 Enote urejanja prostora
67. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Celotno območje OL se deli na enote urejanja prostora (EUP). Te so opredeljene skladno z namensko rabo prostora. Obsegajo posamezna naselja, dele naselij, druga zaključena območja ter celotno območje odprtega prostora.
(2) Označevanje EUP:
– EUP so za območja naselij označene z dvočrkovno oznako posameznega naselja, ki izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot (RPE) in zaporedne številke enote (npr. BE-1),
– EUP za odprti prostor so označene z oznako OP in zaporedno številko (npr. OP-1),
– EUP za območja, ki se urejajo z državnimi prostorskimi načrti, so označena z oznako DPN in zaporedno številko (npr. DPN-1, DPN-2).
(3) Za posamezne EUP je v prilogi 2 določen način urejanja posegov v prostor, ki je lahko:
– urejanje s splošnimi PIP določenimi v tem OPN (69. do 115. člen odloka),
– urejanje s predvidenimi OPPN, za katere so določeni PIP, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN ali
– urejanje z veljavnimi IPA z navedbo IPA na območjih, kjer ostanejo v veljavi (ZN, UN, LN, OLN, OPPN, DPA) in se urejajo v celoti skladno s temi IPA,
– podrobnejša namenska raba prostora, glede na katero so določeni PIP za tipologijo zazidave, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druga dela, dopustni objekti in pogoji glede velikosti in oblikovanja (priloga 1),
– podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo.
(4) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
3.2 Območja namenske rabe prostora
68. člen 
(namenska raba prostora) 
(1) Območje OL se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja voda,
– območja drugih zemljišč.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.
(3) Vrste namenskih rab na območju OL določa naslednja preglednica:
Območja osnovne namenske rabe
Območja podrobnejše namenske rabe
Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje znotraj urbanističnih načrtov naselij
Oznaka
Opis
Oznaka
Opis
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S
OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
SS
Stanovanjske površine,
ki so namenjen bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
SB
Stanovanjske površine za posebne namene,
ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin).
SK
Površine podeželskega naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
SP
Površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek.
C
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, 
ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti,
kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.
CD
Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj.
I
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, 
ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
IP
Površine za industrijo,
ki so namenjene industrijskim dejavnostim.
IG
Gospodarske cone,
ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
IK
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo,
ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali.
B
POSEBNA OBMOČJA, 
ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
BT
Površine za turizem,
ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
BC
Športni centri 
so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam
Z
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, 
ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
ZS
Površine za oddih, rekreacijo in šport,
ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem.
ZP
Parki 
kot urejena območja odprtega prostora v naselju.
ZD
Druge urejene zelene površine,
kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
ZK
Pokopališča,
ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.
P
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN, 
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
PC
Površine cest
Površine železnic
E
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, 
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.
O
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
A
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE 
kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
RAZPRŠENA GRADNJA,
kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G
GOZDNA ZEMLJIŠČA,
kot so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.
OBMOČJA VODA
V
OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
VC
Celinske vode
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN, 
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin.
LN
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
f
OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora.
69. člen 
(razpršena gradnja) 
(1) V EUP z namensko rabo G, K1 in K2 so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje kot stavbišča, ki so v grafičnem delu OPN prikazana kot fundus objekta, na podlagi podatkov iz katastra stavb. Če stavbišče obstoječega zakonito izgrajenega objekta ni vrisano v grafičnem delu OPN, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(2) Za zakonito izgrajene objekte, kot tudi zemljišča, na katerih stojijo, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (funkcionalno zemljišče, gradbena parcela), objektom izgrajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti obstoječega stavbišča z dodano površino 1,5 površine stavbišča.
3.3 Dopustna izraba prostora
70. člen 
(dopustna izraba prostora) 
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji, opredeljen je v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.
(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in pomožni objekti.
(3) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se faktor zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti in lahko odstopa od predpisanih.
3.4 Prostorski izvedbeni pogoji
71. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji) 
(1) PIP, ki jih določa ta odlok, so:
– splošni PIP, ki veljajo na celotnem območju OL, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA in določajo pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, lege objektov, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in varovanja zdravja (69. do 115. člen in priloga 1),
– podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo (priloga 2),
– PIP na območju predvidenih OPPN, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN (priloga 2).
(2) Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.
3.4.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti in gradnje, lege, velikosti, oblikovanja objektov, zunanje ureditve, parcelacije in javnih natečajev 
72. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih namenskih rabah in je opredeljena v prilogi 1. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti, nekatera poimenovanja v tem odloku združujejo več kategorij iz predpisa. V primeru, ko določena dejavnost znotraj dopustne dejavnosti ni dopustna, je to v prilogi 1 posebej opredeljeno. Dejavnosti v tem odloku so poimenovane po naslednjem sistemu:
Dejavnosti, navedene v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti
Poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku
A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
kmetijstvo
B rudarstvo
rudarstvo
C predelovalne dejavnosti
predelovalne dejavnosti
D oskrba z električno energijo, plinom in paro
oskrba z energijo
E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
oskrba z vodo in saniranje okolja
F gradbeništvo
gradbeništvo
G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
trgovina
H promet in skladiščenje
promet in skladiščenje
I gostinstvo
gostinstvo
J informacijske in komunikacijske storitve 
K finančne in zavarovalniške dejavnosti 
L poslovanje z nepremičninami 
M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 
N druge raznovrstne poslovne dejavnosti
intelektualne dejavnosti
O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti
dejavnosti javne uprave
P izobraževanje
vzgoja in izobraževanje
Q zdravstvo in socialno varstvo
zdravstvo in socialno varstvo
R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
S druge dejavnosti 
T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnje za lastno rabo 
U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
druge dejavnosti
73. člen 
(dopustne gradnje in druga dela) 
(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA in na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture,
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov in naprav prometnega omrežja,
– ureditev in gradnja poti za pešce,
– ureditev in gradnja kolesarskih povezav,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda.
(2) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustne naslednje gradnje in druga dela:
a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov
b) gradnje:
– gradnje novih objektov v okviru dopustnih objektov določenih v prilogi 1,
– dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov,
– rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,
– odstranitve objektov,
– odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt,
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3.
c) sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja.
(3) Dozidavaobjekta lahko obsega do največ 75 % obstoječe BTP objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje.
(4) Nadzidava objektov je dopustna do največje dopustne etažnosti, opredeljene v prilogi 1. Nadzidave večstanovanjskih objektov v območjih namenske rabe prostora SSv niso dopustne, razen če je v IPA opredeljeno drugače.
(5) Spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja. Obstoječih objektov, katerih dejavnost ni skladna z opredeljeno dopustno dejavnostjo v EUP, ni dovoljeno povečevati.
(6) Sprememba namembnosti gospodarsko bivalnih objektov v stanovanjske stavbe je dopustna samo na območjih stanovanj SS, SK, SP in A.
(7) Za posege na zakonito izgrajenih objektih oziroma na njihovih parcelah, namenjenih gradnji, je potrebno vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti že izdano gradbeno dovoljenje, ali v primeru stavbe zgrajene pred 31. decembrom 1966 dokazilo o starosti stavbe, skladno z veljavno zakonodajo.
(8) Gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
74. člen 
(dopustne gradnje na območju razpršene gradnje) 
(1) Na zakonito izgrajenih objektih izven stavbnih zemljišč oziroma na zemljišču, namenjenem gradnji za zakonito izgrajene objekte (razpršena gradnja), so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov
b) gradnje
– dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov, do največ 50 % obstoječe BTP objekta,
– rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,
– odstranitve objektov,
– odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do največ 50 % BTP,
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3.
(2) Novi objekti na mestu poprej odstranjenega zakonito izgrajenega objekta na območju razpršene gradnje so praviloma dopustni na isti lokaciji, izjemoma je dopusten večji zamik, ki se utemelji v projektni dokumentaciji, in sicer:
– kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča (utemeljiti z geološkim mnenjem),
– kadar gre za izboljšanje prometne varnosti (utemeljeno s pogoji upravljavca),
– kadar je objekt na območju posebnih varstvenih režimov (utemeljeno s pogoji nosilca urejanja prostora),
– kadar gradnja na istem mestu ni mogoča iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni, kar mora biti utemeljeno z elaboratom).
(3) Območja razpršene gradnje so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Obstoječe spremljajoče dejavnosti s pridobljenimi upravnimi dovoljenji se ohranjajo v obstoječem obsegu.
(4) Sprememba namembnosti iz nestanovanjskih v stanovanjske stavbe na območjih razpršene gradnje ni dopustna.
(5) Gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
75. člen 
(dopustni objekti) 
Vrste dopustnih objektov so opredeljene v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.
76. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi 3 po posameznih namenskih rabah, njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP v prilogi 2 drugače opredeljeno.
(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.
(3) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, na kateri je že izgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ.
(4) Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj), nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.
(5) Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag in pozitivnem mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor, ki ga izda k lokaciji in oblikovanju.
(6) Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 40 m2 BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar pri Čebelarski zvezi Slovenije. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.
(7) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:
– uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost,
– staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte kot nezahtevne objekte (razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov) na kmetijskem zemljišču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:
– najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali 
– najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade,
– objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov,
– gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah,
– pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor,
– pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.
77. člen 
(lega objektov) 
(1) Lege novozgrajenih objektov morajo slediti gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
(2) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.
(3) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(4) Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena (daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
78. člen 
(odmiki) 
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
– novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta,
– medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje,
– odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m,
– odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m.
(2) Odmiki med objekti:
– odmiki med objekti so praviloma enaki višini kapi višjega objekta razen, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1.5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje),
– odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.
(3) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča oziroma je potrebno v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov.
(4) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov sosednjih parcel ni potrebno.
(5) Odmiki od javnih cest:
– gradnja v varovanem pasu javne ceste se lahko dovoli le na podlagi pisnega soglasja upravljavca le-te,
– minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste se glede na kategorijo javne ceste določi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto ceste,
– minimalen odmik novih objektov od občinskih cest izven strnjenih naselij mora znašati vsaj 8,00 m od roba vozišča, v naseljih pa vsaj 3,50 m od roba pločnika. V kolikor pločnik v naselju še ni izgrajen, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1.50 m od roba vozišča, temu pa je v primeru nezadostne širine obstoječega vozišča potrebno dodati še koridor za predvideno razširitev vozišča. Odstopanje od predhodno navedenih minimalnih odmikov od občinskih cest je možno le v soglasju z upravljavcem občinske ceste. V naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine, se dopustni odmiki od občinskih cest smiselno prilagodijo le-tem,
– minimalen odmik novih parkirnih in manipulacijskih površin od občinskih cest mora znašati vsaj 1,5 m od roba vozišča,
– za postavitev ograj ob javnih cestah je predhodno potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev, ki določijo dopustne odmike od javnih cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev,
– med voziščem javne ceste in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med voziščem javne ceste in ograjo ali zapornico, ki zapira pot vozilom do parkirnih ali garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(6) Odmiki od železniške proge:
– predvidene ceste morajo biti oddaljene najmanj 8.00 m od osi skrajnega železniškega tira,
– objekti do skrajne višine objekta 15.00 m morajo biti oddaljeni najmanj 12.00 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15.00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0.5 m k najmanjši oddaljenosti 12.00 m od osi skrajnega tira.
(7) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(8) Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
79. člen 
(velikosti objektov) 
(1) Podrobnejši tlorisni in vertikalni gabariti objektov so opredeljeni v prilogi 1.
(2) Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost oziroma z drugimi veljavnimi predpisi.
(3) Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
(4) Pri določanju višine objektov je treba, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v EUP tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe EUP. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so EUP, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.
(5) Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni izdelavi geološko geomehanskega elaborata.
(6) Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih zagotovi pritličen gabarit.
(7) Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
80. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Podrobnejši pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v prilogi 1.
(2) Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti.
(3) Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami terena oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
(4) Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Gradnja stolpičev, šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki se izvedejo v ravnini strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. Kritina naj bo drobne strukture, barva se prilagaja prevladujoči barvi naselja oziroma skladno s pogoji varovanj.
(5) Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki. Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade.
(6) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(7) Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
(8) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
(9) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
(10) Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni.
(11) Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– obnova fasade mora potekati za celoten objekt hkrati, ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali),
– dopustna je zamenjava oken, vrat in senčil v enaki velikosti, obliki in barvi kot obstoječa,
– zasteklitve balkonov in namestitev klimatskih naprav so možne na enoten način za celoten objekt.
(12) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(13) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
81. člen 
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru EUP. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli, namenjeni gradnji. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na parceli, namenjeni gradnji, taka streha bolj primerna. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.
82. člen 
(oblikovanje odprtih in zelenih površin) 
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo.
(2) Preoblikovanje terena se prednostno izvaja z brežinami, le v primeru, ko to ni mogoče ob upoštevanju geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje.
(3) Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so v naseljih dopustne do 1.60 m, razen v primerih varovalnih in igriščnih ograj.
(4) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(5) Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in v primeru ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe, pristojne za gozdarstvo.
(6) Okolica objektov naj bo urejena skladno z okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst kot so lipe, gabri, bori … Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber), žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (ciprese), niso zaželene.
(7) Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
(8) Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti.
(9) Pri gradnji večstanovanjskih objektov je na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin na stanovanje, od tega:
– 5 m2 za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov,
– 7,5 m2 za igro mlajših otrok (4.0 m2 igralne površine, 3.5 m2 zelene površine),
– 2,5 m2 za počitek stanovalcev.
V kolikor so površine za igro mlajših otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek.
(10) Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin:
– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi, praviloma obojestranski ob zadostnem razpoložljivem prostoru,
– parkirišča na nivoju terena se enakomerno zasadijo z enim drevesom na vsaka štiri parkirna mesta.
(11) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
83. člen 
(velikost parcel namenjenih gradnji) 
(1) Velikost parcel, namenjenih gradnji, se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Parcela, namenjena gradnji, je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(3) Pri določanju velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),
– sanitarno-tehnične zahteve,
– požarno-varnostne predpise.
(4) Obliko parcele, namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve (A), je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
(5) Za enostanovanjske prostostoječe objekte je velikost parcele namenjene gradnji največ 800 m2. Omejitev ne velja za območja naselbinske dediščine ter območja urbanističnih načrtov.
(6) Za območja višje gostote in območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se parcelacija določi glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.
84. člen 
(javni natečaj in variantne rešitve) 
Obveznost pridobitve strokovnih rešitev z javnim natečajem ali pridobitve najmanj dveh ali več variantnih rešitev za prostorske ureditve je določena v posebnih PIP za posamezne EUP. Za prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi, ki urejajo javne natečaje.
3.4.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 
85. člen 
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vod.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(3) Kjer stavbna zemljišča niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na drugačen način, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z mnenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.
(4) V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma ob sočasni gradnji v skladu z urbanistično pogodbo.
86. člen 
(gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra) 
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati in graditi v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
(3) Poteki posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture morajo biti medsebojno usklajeni, praviloma naj potekajo v skupnih koridorjih, kjer je to tehnično izvedljivo. Potekajo naj po javnih površinah razen, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov to ni mogoče. Kadar potekajo po zelenicah, se umestijo na način, da ni prizadeta zasaditev zelenic.
(4) Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
(5) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi in posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca gospodarske javne infrastrukture. Upravljavec poda tudi pogoje za priključitev objektov.
(6) V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
87. člen 
(varovana območja gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture je dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
(2) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
Vrsta prometne infrastrukture
Širina varovalnega pasu (m)
Glavna cesta
25
Regionalna cesta
15
Lokalna cesta
10
Javna pot
5
Javna pot za kolesarje
3
(3) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(4) Varovalni pasovi elektroenergetskega omrežja znašajo, merjeno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje, na vsako stran:
Nazivna napetost
Širina varovalnega pasu (m)
nadzemni DV in RTP 400 kV in 220 kV
40
podzemni 400 kV
10
nadzemni DV in RTP 110 in 35 kV 
15
podzemni 110 kV in 35 kV
3
nadzemni 1 kV do 20 kV
10
podzemni 1 kV do 20 kV
1
RP in TP 0.4 kV 
2
Gradnja in opravljanje dejavnosti v varovalnem pasu elektroenergetskega omrežja in objektov, je dovoljena skladno s predpisi, ki urejajo področje pogojev in omejitev gradenj v območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij.
(5) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina in distribucijskega plina znaša, merjeno od njegove osi na vsako stran:
Vrsta plinovodnega omrežja 
Širina varovalnega pasu (m)
prenosni plinovod nad 16 bar
65
prenosni plinovod do vključno 16 bar
65
distribucijski plinovod od 5 bar do vključno 16 bar
5
distribucijski plinovod do 5 bar
5
V varovalnem pasu plinovodnega omrežja se smejo graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.
(6) Varovalni pas vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, telekomunikacijskih vodov, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje, merjen od osi, znaša za podzemne objekte 3 m.
(7) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja opredeljeni v drugih predpisih, različni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
88. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(2) Upoštevati je potrebno pogoje in določila:
– veljavnih predpisov s področja varnosti cestnega prometa, ki se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti,
– novi priključki za posamezne objekte izven naselja praviloma niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na kategorizirano javno cesto in z njo na regionalno cesto. Novi priključki na regionalno cesto morajo biti locirani po možnosti v oseh obstoječih priključkov na nasprotni strani,
– ceste naj se priključujejo čim bolj pravokotno. Slepo zaključene nove ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil,
– ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča. Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah konstrukcij prometnic,
– za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Parcela se v primeru neustrezne širine lokalne ceste ustrezno zmanjša za zagotovitev ustrezne širine vozišča. Pogoje poda upravljavec občinske ceste. Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možne izgradnje dovozov do parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in gozda,
– v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost. Gozdne ceste morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo gozdarstvo,
– omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se navezuje na javne površine (obvodne površine, zelene površine, parki, igrišča …) in se opremi z javno razsvetljavo, drevoredi (glede na profil ceste) in drugo urbano opremo skladno z določili odloka.
(3) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto ter glede na prometne obremenitve praviloma tudi kolesarska steza 2 x 1.50 m in hodnik za pešce širine 1.50 m.
(4) Na območju Občine Laško se pojavljajo črne točke za dvoživke. Na teh odsekih se v primeru načrtovanja rekonstrukcij cest ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo prehodi in zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk.
89. člen 
(železniško omrežje) 
(1) Na območju površin železnic je dopustno vzdrževanje in rekonstrukcija glavne železniške proge Celje–Zidani Most, zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami in avtomatizacija nivojskih prehodov.
(2) Uredi se rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izven nivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče.
90. člen 
(zračni promet) 
V OL ni letališča.
91. člen 
(parkirne površine) 
(1) Pri gradnjah novih objektov ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na parceli namenjeni gradnji posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Pri večstanovanjskih objektih je potrebno čim več parkirnih površin zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(4) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po pogojih tega odloka za saditev.
(5) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3.5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(6) Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Namembnost objekta 
Število PM
enostanovanjske stavbe
2 PM
dvostanovanjske stavbe, dvojčki
2 PM / stanovanje
večstanovanjske stavbe 
1,5 PM / stanovanje
stanovanjske stavbe v starih delih mesta
0,5 PM / stanovanje, najmanj 1 PM
počitniške hiše
1 PM
domovi za starejše
1 PM / 5 postelj + 50 % za obiskovalce
oskrbovana stanovanja 
0,8 PM / stanovanje + 20 % za obiskovalce
vrtci, šole
2 PM / oddelek
športna igrišča 
1 PM / 200 m2 BTP, od tega 20 % PM za avtobuse
zdravstveni domovi
1 PM na 25 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM
trgovine, velike trgovske hiše
1 PM / 50 m2 BTP, vendar ne manj kot 4 PM
butiki, specializirane trgovine
1 PM / 30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM
gostinski lokal
1 PM / 10 sedežev
gostinske stavbe s prenočišči 
1 PM / 5 sob
obrtni in industrijski obrati 
1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena
skladišča
1 PM / 150 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena
poslovni prostori s strankami
1 PM / 30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM
poslovni prostori brez strank
1 PM / 2 zaposlena
pokopališča
1 PM / 600 m2
Za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst objektov. Odstopanje od navedenega števila parkirnih mest je dopustno, če se odstopanje utemelji v projektni dokumentaciji, vendar le s soglasjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora.
(7) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe. Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopni brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno zagotoviti parkiranje na drugih površinah. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
92. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in:
– vodni vir oskrbuje območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem,
– je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode na dan.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zagotoviti skladno z vodnim dovoljenjem lasten vir vode v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji Pravilnika o pitni vodi, praviloma za več objektov skupaj, sicer gradnja ni mogoča.
(2) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
(4) Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Na območjih, kjer ni zagotovljena zadostna količina požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode.
93. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) 
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča, kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(3) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Obvezna je vodotesna izvedba.
(4) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Po priključitvi se obstoječe greznice opustijo, očistijo in dezinficirajo.
(5) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male komunalne čistilne naprave in neprepustne greznice. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Male komunalne čistilne naprave morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Praviloma morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. Čistilna naprava mora imeti urejen ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca.
(6) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Čiste padavinske vode in zaledne vode se odvaja preko peskolovov v površinske odvodnike ali ponikalnice skladno z geološkim mnenjem, onesnažene padavinske vode iz utrjenih površin se očisti na lovilcih olj. Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(7) Tehnološke vode se pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očisti do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi.
(8) Odpadne vode iz gospodarskih poslopij (gnojnico ali gnojevko) se odvaja v vodotesne jame na izpraznjevanje in ne v javno kanalizacijsko omrežje.
(9) Kot omilitveni ukrep je potrebno v naseljih brez kanalizacijskega omrežja urediti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz objektov v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V aglomeracijah, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z individualnimi ali skupinskimi manjšimi čistilnimi napravami. Vse ureditve v območju novih stavbnih zemljišč je možno vzpostaviti le v primeru, če so zemljišča ustrezno komunalno opremljena. Po izgradnji kanalizacije se objekte priključi na kanalizacijsko omrežje.
(10) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren omogoča ponikanje, je treba območja za ponikanje umestiti na raščenem terenu parcele namenjene gradnji objekta.
94. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafo postaj. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil nove trafo postaje s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(2) Nizko in srednje napetostno omrežje ter priključke se zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, zlasti v območjih kulturnih spomenikov in zavarovanih območij narave in njihovih vizurah ter na območju strnjene poselitve. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena izven naselij in v primerih, ko gradnja podzemnih vodov ni možna zaradi terenskih razmer. Pri načrtovanju nadzemnih daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. V območjih evidentirane arheološke kulturne dediščine se trase elektroenergetskega omrežja v največji možni meri umakne izven zavarovanih območij.
(3) Gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov in vodov elektroenergetskega omrežja so dopustne, če ne povzročajo čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) V primeru posodobitve ali rekonstrukcije visokonapetostnih daljnovodov se na območju strnjene poselitve praviloma po sklenjenem dogovoru med občino in pristojnimi ministrstvi zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
(5) V varovalnem pasu daljnovodov, kablovodov in RTP je dovoljeno graditi objekte, katere dovoljuje področna zakonodaja.
(6) Za priključitev objektov na elektroenergetsko distribucijsko omrežje je pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
95. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati preprečiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je potrebno varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(3) Dopustna je gradnja novega plinovodnega omrežja, obnova, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj.
(4) Dopustna je gradnja plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
(5) Gradnja novega in posodabljanje obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja s pripadajočimi objekti se bo izvajala skladno z lokalnim energetskim konceptom, prostorskimi akti in razvojnimi načrti operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
96. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Nova omrežja javne razsvetljave v naselju morajo biti podzemna. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi svetilkami tipske oblike. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve, značilne za določeno okolje.
(2) Upošteva se ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Na obstoječih osvetljenih javnih površinah je obstoječe sijalke potrebno zamenjati z varčnimi. Obstoječe svetilke se preoblikuje v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje in poslabšanje ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja.
(3) V kolikor se na območjih naselij načrtuje ureditev javne razsvetljave površin oziroma razsvetljave objektov, se kot omilitveni ukrep:
– načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice,
– uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru,
– v drugem delu noči (24.00–5.00) ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno (pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop),
– upošteva določila predpisov, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja,
– kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se vgradijo varčne žarnice v svetilke.
97. člen 
(ogrevanje in obnovljivi viri energije) 
(1) Oskrba občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in Lokalnega energetskega koncepta. Načrtuje se zmanjšanje porabe energije ter prehod na pridobivanje energije iz ekoloških in obnovljivih virov energije. Skladno z Lokalnim energetskim konceptom OL so v občini možnosti energetske izrabe naslednjih virov: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija, vetrna energija in vodna energija.
(2) Ogrevanje objektov se predvidi z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja. Pri načrtovanju energetskih sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti soproizvodnjo toplotne in električne energije ter izrabi obnovljivih virov energije.
(3) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo oziroma sanacijo:
– plusenergijskih stavb,
– nizkoenergijskih stavb,
– pasivnih stavb,
– solarnih sistemov za ogrevanje,
– toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode,
– fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca,
– sistemov soproizvodnje električne energije in toplote.
(4) Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje se predvidi ogrevanje iz skupne kotlovnice. Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. V nasprotnem primeru morajo biti vkopani. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
(5) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike in pripravo tople vode na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in ob upoštevanju veljavnih varstvenih režimov.
98. člen 
(komunikacijsko omrežje) 
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki komunikacijskega omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije (bazne postaje) je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– dopustno jih je umeščati na območja in objekte namenjene proizvodnji, trgovini, komunalni in prometni dejavnosti (zunaj stanovanjskih območij),
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, ohranjanje narave, okolje in kulturno dediščino,
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora,
– na zavarovanih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine se objektov in naprav mobilne telefonije ne postavlja,
– oblikovanje objektov mobilne telefonije se prilagodi prevladujočim urbanim in krajinskim značilnostim prostora (npr. barve, oblika stebrov in anten).
(3) Kabelsko razdelilni sistem mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka drugo komunikacijsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CTV od ostalih komunalnih vodov.
99. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih znotraj parcele, namenjene gradnji. Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.
(2) Za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih v naselju, locira zbiralnice nenevarnih frakcij (ekološki otoki). Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
(3) Organski odpadki naj se zbirajo in kompostirajo na ustreznih individualnih kompostih ali na urejeni kompostarni oziroma naj se ustrezno drugače ponovno uporabijo.
(4) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti praviloma urejena znotraj ograje.
(5) Gradbene odpadke se oddaja v zbirni center za odlaganje tovrstnih odpadkov.
(6) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojno komunalno podjetje. Komunalne odpadke se odvaža na centralno deponijo RCERO Celje. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in občinske predpise, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
3.4.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave 
100. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd..
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v odloku.
(11) Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(12) Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13) V primeru, da se pri posamezni enoti kulturne dediščine varuje tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
(14) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(15) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(16) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(17) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(18) V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
(19) Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(20) Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(21) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(22) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(23) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(24) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(25) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(26) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(27) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(28) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(29) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(30) Za zmanjšanje vplivov posegov na kulturno dediščino se izvedejo omilitveni ukrepi, navedeni v prilogi 2 in naslednji omilitveni ukrepi:
– za vse posege v zemeljske plasti je potrebno izvajati arheološko dokumentiranje ob gradnji. Glede na najdbe lahko dokumentiranje preide v zaščitno arheološko izkopavanje. Pri urejanju navedenih območij naj se posegom v evidentirana arheološka območja izogiba v celoti oziroma v največji možni meri. Posegi v zemeljske plasti naj bodo globinsko in tlorisno minimalizirani. V območju arheološkega najdišča, pri urejanju območij, se v zemeljske plasti ne sme posegati na način, ki lahko poškoduje najdišče in izvaja takšno rabo tal, ki lahko najdišču škoduje. Vzpostavi se stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli, kjer je pričakovati arheološke najdbe. V času gradnje mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi se med gradnjo lahko poškodovali, primerno zaščititi.
101. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Posegi in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. V območju, ki je enako tlorisu obsega krošnje dreves, se ne izvajajo izkopi in gradbena dela; v to območje se ne posega z gradbeno mehanizacijo ter ne deponira materiala,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje,
– na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(4) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo se naj posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(5) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih ali živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so, zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(6) Pri izvajanju in načrtovanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(7) Za zmanjšanje vplivov posegov v naravo se izvedejo naslednji omilitveni ukrepi:
– v cerkvah in ostalih objektih (kjer bi se morebitni netopirji lahko evidentirali), se obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci del naj se obrnejo na ZRSVN, OE Celje oziroma strokovnjaka za netopirje,
– pri urejanju okolice cerkva in ostalih objektov (kjer bi se morebitni netopirji evidentirali), se delo prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd,
– na ekološko pomembnih območjih naj se površine, ki so zaradi zemeljskih del razgaljene čim prej zatravi z mešanico semen avtohtonih trav oziroma ozeleni z avtohtono vegetacijo (drevesa, grmičevje), travnikov se ne gnoji z mineralnimi gnojili, omeji naj se uporaba pesticidov, za morebitne zasaditve se uporablja le avtohtono rastlinje. Na nepozidanih površinah se ohranjajo posamična drevesa (predvsem sadno drevje) in travnate površine. Znotraj meje območja urejanja se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju (tja se ne posega s ciljem vzpostavitve gozdnega roba). Kosi naj se enkrat do dvakrat letno.
– krčitve gozda naj se izvedejo le tam, kjer gre za zaokroževanje kmetijskih površin na račun krčitve in tam, kjer krčitev gozda zagotavlja obstoječim stavbnim območjem v neposredni bližini možnost kmetovanja.
(8) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status in je treba izvesti presojo sprejemljivosti, se ta izvede v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja.
(9) Za vse posege na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva.
(10) Pri posegih v prostor in izvajanju drugih ukrepov na območju ohranjanja narave se upoštevajo veljavna zakonodaja in predpisi.
3.4.1.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin 
102. člen 
(splošno) 
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne, če so njeni vplivi v mejah dopustnih vrednosti, dovoljenih s predpisi. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
(2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.
(3) Pri načrtovanju posegov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
103. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Objekti se priključijo na skupno kotlovnico ali plinovod, kjer je to mogoče.
(3) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe se predvidi za zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja, povezavo z javnim potniškim prometom in kolesarskimi potmi. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje.
104. člen 
(varovanje tal in plodne zemlje) 
(1) Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
(2) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo. Rodovitni del tal se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin ali pa uporaba zemljine pri parkovnih ureditvah. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
(3) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi v tla.
(4) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
105. člen 
(varovanje vodnih virov) 
(1) Območja varovanj vodnih virov, zavarovana z odloki, so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne vode se upošteva določila odlokov o varovanju vodnih virov oziroma predpisov, ki urejajo varovanje vodnih virov.
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti soglasje pristojnega urada za urejanje voda.
(4) Znotraj širših vodovarstvenih pasov vodnih virov je gradnja dovoljena ob pogoju, da so priključeni na javno kanalizacijo, zaključeno s čistilno napravo zadovoljive proste kapacitete ali na malo komunalno čistilno napravo. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov OL in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo. Potrebno je upoštevati veljavne odloke o zavarovanju virov pitne vode, predvsem kar se tiče gnojenja tal. Spreminjanje namembnosti gozdnih površin, sečnja in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo ni dovoljena.
106. člen 
(urejanje voda) 
(1) Vodna in priobalna zemljišča so določena s posebnimi predpisi s področja varovanja voda. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah. Meja priobalnih zemljišč znaša 15 m oziroma 40 m zunaj naselja od meje vodnega zemljišča na vodotokih I. reda (Savinja, Sava) in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih II. reda (ostali vodotoki). Za vsako gradnjo na vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni urad za urejanje voda.
(3) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(4) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotokov morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(5) Dopustna dela in druge prostorske ureditve na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali območje biotske raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).
(6) Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija, na delih brežine, kjer je bila odstranjena, pa se z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije ponovno vzpostavi pestra vrstna in višinska strukturiranost obvodnega pasu.
(7) Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinije, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.
107. člen 
(kmetijska zemljišča) 
(1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko načrtujejo dopustni objekti, navedeni v prilogi 1 tega odloka ter nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, navedeni v prilogi 3 tega odloka.
(2) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
(3) Pri poseganju v tla je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov in širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
(4) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje in jih namenjati za pridelavo zdrave, lokalno pridelane hrane.
108. člen 
(gozdovi) 
(1) Na območju gozdov so dopustni posegi skladno s prilogo 1 tega odloka.
(2) Varovalni gozdovi so določeni s predpisi s področja gozdarstva in so prikazani v Prikazu stanja prostora. V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni, če je iz presoje vpliva objekta na okolje razvidno, da obstoja možnost ogrožanja ekoloških funkcij gozda. Za posege v varovalni gozd je potrebno pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za gozdarstvo ter soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove.
(3) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(4) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(5) Krčitev gozda zunaj načrtovanih stavbnih zemljišč in površin, namenjenih za gradnjo, ni dopustna. V primeru poseganja v gozd je potrebna sanacija novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(6) Dostop do gozda se mora ohranjati neoviran. Na celotnem območju občine se zagotovi nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah; predvsem to velja za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij. Dostopi in dovozi do gozda se ohranijo oziroma se v primeru ukinitve nadomestijo z novimi. Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, se dimenzionirajo na 10 t osne obremenitve, uredijo se ustrezna obračališča, izogibališča, prostori za skladiščenje lesa ipd.
(7) Ograditev gozda ni dopustna, razen v izjemnih primerih, za kar je treba pridobiti dovoljenje pristojne enote Zavoda za gozdove.
(8) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje najmanjše odmike:
– gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,
– drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(9) V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove, razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(10) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
(11) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor, vključno s krčitvami gozda za kmetijske namene, se pridobi soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove, ne glede na namensko rabo, določeno s tem odlokom.
3.4.1.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva vojnih in prikritih vojnih grobišč 
109. člen 
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč) 
Na območju OL se nahajajo vojna in prikrita vojna grobišča, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora. Na teh območjih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
3.4.1.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe 
110. člen 
(zaščita pred poplavami) 
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Vsi omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred ali najkasneje sočasno z načrtovanimi posegi. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nove karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. Vsi protipoplavni ukrepi na vodotokih, morajo biti načrtovani in izvedeni na način, da ne poslabšajo stanja narave. Čas izvedbe ukrepov se prilagodi življenjskim ciklom rib (ureditvena dela naj se ne odvijajo v času drstitve). Ureditev mora biti čim bolj sonaravna (npr. kamnita zložba), izvede se na način, da ne bo prihajalo do erozije bregov. Gole brežine je potrebno (kjer je to možno) čim prej ozeleniti z avtohtonim rastlinjem. Dinamika vodnega toka naj se ne spreminja, zagotovljen naj bo zvezni vodni tok, ki omogoča neoviran prehod vodnim organizmom. Kjer poseg v brežine in strugo vodotoka ni nujno potreben, naj se ga ne izvaja. Ohranja naj se zveznost avtohtone obrežne vegetacije. V primeru posegov v strugo vodotoka naj se ta uredi tako, da bo končno stanje čim bolj enako izvornemu. Naplavine se čisti po potrebi. Čas čiščenja (poseg v vodotok) naj se prilagodi življenjskim ciklom rib (dela naj se ne izvajajo v času drstitve) in navadnega koščaka, kjer je evidentiran (dela naj se ne izvajajo v času parjenja – oktober in november).
(7) Začasni omilitveni ukrepi se določijo za vsako EUP, kjer je predvidena širitev, razen za EUP ali del enote, ki sega v razred visoke poplavne nevarnosti. Za vsako tako EUP je potrebna dodatna hidrološko-hidravlična presoja, ki natančno določa potrebne ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti glede na lokacije in gabarite morebitnih objektov in dejavnosti, ki se bodo v objektih izvajale.
– EUP: LAU-59, LAU-39, Laško – območje med cesto v Debro in Celjsko cesto. Ob upoštevanju izvedbe protipoplavnih zidov je za prihodnje stanje območje največ v razredu preostale poplavne nevarnosti. Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predlagane oziroma druge ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, skladno z veljavnimi predpisi, glede na gabarite objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,
– EUP: LAU-63, LAU-64, LAU-58, LAU-57, LAU-56, LAU-62, LAU-55 (del), Laško – območje med Celjsko cesto in železniško progo. Ob upoštevanju izvedbe protipoplavnih zidov (ali drugih ukrepov) je za prihodnje stanje območje največ v razredu preostale poplavne nevarnosti. Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predlagane (oziroma druge) ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, skladno z veljavnimi prepisi in uredbami, glede na gabarite objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,
– EUP: LAU-40, Laško – območje med Badovničevo ulico in potjo na Šmohor. Območje je v sedanjem stanju izven razredov poplavne nevarnosti, prav tako je tudi za prihodnje stanje. Zaradi bližine dosega poplavne vode je potrebno ob gradnji paziti, da se ne poslabša poplavna varnost okoliškega terena,
– EUP: LAU-75, LAU-55 (del), Laško – območje med Savinjo in cesto Pod Gradom (naproti Thermana parka Laško). Območje LAU-75 je v sedanjem stanju v majhnem zahodnem robnem delu v vseh razredih poplavne nevarnosti, večji del pa je izven razredov poplavne nevarnosti. Območje LAU-55 (del) je v sedanjem stanju večinoma v velikem razredu poplavne nevarnosti, v manjšem delu pa v ostalih razredih poplavne nevarnosti, del pa tudi izven razredov poplavne nevarnosti. Zaradi bližine dosega poplavne vode je potrebno ob gradnji paziti, da se ne poslabša poplavna varnost okoliškega terena. Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predlagane (oziroma druge) ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, skladno z veljavnimi prepisi in uredbami, glede na gabarite objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,
– EUP: LAU-73, LAU-67, Laško – območje med Jagočami in Savinjo. Območje je v sedanjem stanju v vseh razredih poplavne nevarnosti, manjši del pa je izven razredov poplavne nevarnosti. Zaradi bližine dosega poplavne vode je potrebno ob gradnji paziti, da se ne poslabša poplavna varnost okoliškega terena. Pred pričetkom gradnje je potrebno skladno z veljavnimi predpisi izvesti ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, če so le-ti potrebni glede na lokacije in gabarite morebitnih objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,
– EUP: SM-2, UD-1, Udmat. Večinoma so območja za poselitev izven dosega poplavnih vod, razen nekaterih, ki so blizu oziroma v dosegu možnih poplav. Za ureditev se predvideva regulacija ovinka, ki bo povzročil majhen spust gladin na tem lokalnem območju. Ko bo ta ukrep izveden, bo gradnja na vsem območju mogoča. V nasprotnem primeru je pred gradnjo potrebno zagotoviti nadvišanje na poplavno varno koto in ob gradnji ne poslabšati obstoječih pretočnih razmer Savinje,
– EUP: SV-2, SV-5, Sevce. Pred začetkom gradnje je predlagan dvig kote terena (kjer bi bili novi objekti v dosegu poplav) na poplavno varno koto (pri stacionaži km 9+300 je kota Q100 213.48 mnv). Dvig terena na tem odseku bi povzročil lokalen dvig gladine za 3 cm,
– EUP: RIU-3, RIU-4(del), RIU-5(del), RIU-6, RIU-9(del), RIU-10, Rimske Toplice – Šmarjeta. Za bencinski servis in stavbo kampa se izvede nasutje, ki bo ščitilo tudi naselje Šmarjeta pred 100-letnimi poplavami. Ostale ureditve se uredijo na obstoječem terenu in so prilagojene poplavnemu režimu območja, tako da se ne zmanjšuje retenzijskih površin. V čim večji meri se ohranja naravna konfiguracija terena in obstoječe zasaditve ob Savinji. Kota Q100 je v profilu P111 (km 8+293) 211.47 mnv. Zaradi nasipanja se lahko pričakuje lokalen dvig gladine za 5–6 cm,
– EUP: RIU-19, RIU-20 in delno OP
Pri izvedbi prestavitve ceste je potrebno sprejeti vse potrebne ukrepe, da ne bo prihajalo do onesnaženja Savinje. Vsi posegi v bližino struge naj se izvajajo s kopne in ne vodne strani. V strugo Savinje naj se posega le po potrebi, ko ni drugih možnih tehničnih rešitev. Potrebno je preprečiti vsakršno odlaganje odpadkov v strugo. Lokacije začasnega odlaganja odpadkov naj se umesti stran od struge, da se prepreči morebitno onesnaženje. Vse površine, ki se nahajajo v višjeležečih kotah od kote Q100 letne povratne dobe je potrebno urediti z gravitacijsko odvodnjo. Le-ta naj bo ločena od odvodnega sistema območja, ki se nahaja pod koto protipoplavnega varovalnega zidu in katerega odvodnjo je potrebno reševati z izvedbo meteorne kanalizacije in črpališča. Obratovanje črpališča se predvideva v trenutku, ko zaradi gladine visoke vode ne bo možno gravitacijsko odvajati padavinskih voda. Morebitne lovilce olj v cestnem telesu naj se redno čisti. Vsi odvodni kanali naj bodo opremljeni s povratno zaporo.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, ki izhajajo iz vodnogospodarskih študij za območje Rimskih Toplic, ki so:
– odstranitev obstoječega mostu, 
– nadvišanje obstoječih cest, 
– izgradnja nasipov, 
– izgradnja visokovodnih zidov, 
– izvedba dovozne rampe in 
– ureditev odvodnje zalednih voda, 
– vsi omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred ali najkasneje sočasno z načrtovanimi posegi, 
– Z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti območja obravnave je potrebno obstoječi most preko Savinje odstraniti, saj s svojo konstrukcijo povzroča zajezbe in slabo hidravlično stanje vodotoka. Vsi objekti, ki se nahajajo v neposredni bližini novo načrtovanega mostu, morajo biti poplavno varni tako, da se v okviru novega mostu načrtuje takšne protipoplavne ukrepe, ki bodo zmanjšali poplavno ogroženost teh objektov – ukrepi so predstavljeni v prejšnjem omilitvenem ukrepu. Svetli profil mostu mora zagotavljati prevajanje nivo poplavnih voda Q100. Vsi elementi mostu morajo biti utrjeni in v prostor umeščeni tako, da bodo odporni na erozijsko delovanje Savinje, 
– Novi most preko Savinje naj se načrtuje in izvede tako, da izvedba ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda. Pri temeljenju podpor premostitvene konstrukcije je potrebno upoštevati erozijsko delovanje vodotoka in stebre ustrezno utrditi. Pri tem naj se v okolici stebra ohrani naravno strugo (brez dodatnega utrjevanja, v kolikor to ni potrebno), 
– Pri poseganju v brežine pri gradnji mostu preko Savinje je potrebno brežine vodotoka po končanih delih zatraviti in zasaditi z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Zavarovanje brežin v območju premostitve mora biti v čim večji možni meri načrtovano z uporabo naravnih materialov, kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja. Na delih zavarovanj, ki se vgrajujejo na betonsko podlago, mora biti načrtovana izvedba s poglobljenimi fugami, oziroma tako, da beton ne bo viden.
– EUP: ZM-8, Obrežje pri Zidanem Mostu. Predvideno območje širitve proizvodnih dejavnosti je ravno na robu dosega poplavne vode. V kolikor bo predvidena gradnja izven dosega poplavne vode in ob gradnji ne bo prišlo do poslabšanja pretočnih razmer Savinje, bo gradnja mogoča brez dodatnih omilitvenih ukrepov. Kota Q100 je tu približno 199,3 mnv.
(8) Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(9) Za vsak poseg na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
111. člen 
(potresna ogroženost) 
Območje občine spada med območja s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po EMS. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti. Pri projektiranju objektov se upošteva:
– v pretežnem delu občine VII. stopnja potresne ogroženosti po EMS, upošteva se projektni pospešek tal, ki znaša 0.150 g,
– v vzhodnem delu občine VIII. stopnja potresne ogroženosti po EMS., upošteva se projektni pospešek tal, ki znaša 0.175 g.
112. člen 
(erozijska in plazljiva območja) 
(1) Celotno območje občine je erozijsko ogroženo zaradi izredno razgibanega reliefa, strmih pobočij ter pestre geološke zgradbe. Na pretežnem delu območja občine veljajo običajni protierozijski ukrepi in zahtevni zaščitni ukrepi v nekaj manjših območjih v severovzhodnem in jugozahodnem delu občine (opozorilna karta erozije, geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(2) Plazljiva območja so prikazana na karti Prikaz stanja prostora (aktivni plazovi) in tudi na karti verjetnosti pojavljanja plazov (karta verjetnosti pojavljanja plazov, geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). Na plazljivih območjih se upošteva:
– gradnja objektov na aktivno plazljivih območjih ni dopustna,
– gradnja objektov na že saniranih plazovih je dopustna le izjemoma v primeru, da se z geološko geomehanskim elaboratom preveri vpliv novih posegov na že sanirano stanje plazu ter prilagodi mikrolokacijo predvidenega objekta,
– na plazljivem območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
– prepovedano je: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišč.
(3) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so opozorilna. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena, izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe za vse posege na območju Občine Laško.
113. člen 
(zaščita pred požarom) 
(1) Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
114. člen 
(obramba) 
(1) Na območju OL se upošteva območje:
– Malič nad Laškim kot območje izključne, možne izključne ter omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe,
– širše območje Lisce kot območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe, ki sega do meje z Občino Sevnica,
– širše območje Mrzlice kot območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe, ki sega do meje z Občino Žalec.
(2) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitve objektov) in druge ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(3) Na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe posegi ne smejo onemogočiti uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(4) V območjih omejene in nadzorovane rabe prostora (vplivnih območjih telekomunikacijske in informacijske infrastrukture za potrebe obrambe ob območjih z antenskimi stebri ali stolpi) je v oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi treba za vsako novogradnjo visoko nad 18 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(5) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegli dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
115. člen 
(zaščita in reševanje) 
(1) V naseljih z več kot 5000 prebivalcev je za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi potrebna ojačitev prve plošče, kot dopolnilna zaščita.
(2) Zaklonišča se gradijo v objektih, določenih s predpisi.
3.4.1.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja 
116. člen 
(arhitektonske ovire) 
Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah se zagotovi dostop brez arhitekturnih ovir.
117. člen 
(varovanje kakovosti zraka) 
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko povzročali večje onesnaženje zraka od dovoljenih nivojev, niso dovoljeni. Viri, ki presegajo dovoljene nivoje onesnaževanja zraka, se morajo sanirati ali odstraniti.
(3) Pri ogrevanju objektov, pripravi tople vode in tehnoloških procesih je treba zmanjšati izpust onesnaževanja z uporabo obnovljivih in čistih virov energije. Objekti se morajo priključiti na skupne kotlovnice tam, kjer je to mogoče. Ukrepi za varovanje kakovosti zraka so opredeljeni v 97. (z uporabo skupnih kotlovnic na lesno biomaso v strnjenih delih naselja) in 103. členu tega odloka in v poglavju 3.4.1.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin, tega odloka.
(4) Dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati stavb z varovalnimi prostori.
(5) Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Pri umeščanju novih objektov, ki so vir vonjav in pri povečanju kapacitet obstoječih se s strokovno študijo opredeli vplivno območje objekta in zagotovi primerna oddaljenost od prej navedenih območij. Pri reji živali,skladiščenju in prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečujejo obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
118. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena III. stopnja varstva pred hrupom. Izjeme so:
a) II. stopnja varstva pred hrupom:
– na območju stanovanj: stanovanjske površine za posebne namene (SB) in površine počitniških hiš (SP), na območju stanovanjskih površin, in sicer: LAU-5, LAU-8, RIU-8, RIU-13, RIU-14 in RIU-16,
– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
– na posebnem območju: površine za turizem (BT).
b) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah:
– na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo (IP), gospodarske cone (IG), površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),
– na območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice (PŽ), ostale prometne površine (PO),
– na območju energetske infrastrukture, vse površine (E),
– na območju okoljske infrastrukture, vse površine (O),
– na območju za potrebe obrambe (f),
– na območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN),
– na območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G) razen na mirnem območju na prostem.
(2) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bodo povzročali čezmejne obremenitve okolja s hrupom za območje varstva pred hrupom, v katero spada skladno z drugim odstavkom tega člena.
(3) Izvedba protihrupne zaščite na območjih gradnje in obratovanja je obveznost povzročiteljev vira hrupa.
(4) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno upoštevati:
– zagotovi se uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem),
– hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer,
– lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti projektirane na način, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri izpostavljenih stanovanjskih objektih.
119. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem – EMS) 
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju so:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju,
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(3) Vir elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(4) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(5) Minimalni potrebni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov elektromagnetnega sevanja je potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne napetosti in so:
– za daljnovod 400 kV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 220 kV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 110 kV je odmik min. 11 m (oblike sod) in 14 m (oblike portal in donau) od osi daljnovoda na vsako stran.
120. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja.
(1) Za osvetlitev se uporabijo svetila v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja namestitve novih obcestnih svetilk zunaj strnjenih naselij naj se omeji na minimum. Uporablja se svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % ter morajo biti razporejene tako, da bosta jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.
(2) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Priloge 1, Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, kar je potrebno preveriti z meritvami.
(3) Vsa obstoječa svetila, na prostem in porabo električne energije je treba uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje.
121. člen 
(osončenje) 
(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno osončenje bivalnih prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom.
(2) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) se zagotovi minimalno zahtevano osončenje. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– na dan 21. 12. – najmanj 1 uro,
– na dan 21. 3. in na dan 21. 9. – najmanj 3 ure.
122. člen 
(spremljanje stanja) 
OL skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za kazalce, navedene v okoljskem poročilu, in sicer:
Kazalci za spremljanje stanja
Spremljanje stanja
VODE
vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja
Spremljanje stanja se izvaja v sklopu monitoringa kakovosti površinskih vodotokov. Rezultate se lahko aplicira na kakovost Savinje skozi celotno območje OL. Ugotovitve monitoringa je potrebno vpeljati na rabo površin v občini, predvsem pa spremljati stanje kakovosti obeh vodotokov glede na dinamiko opremljanja poselitvenih območij s kanalizacijskim omrežjem. Slednje spremlja OL.
poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov 
Celotni nižinski del in naselja ob Savinji ter njenih pritokih so poplavno ogrožena. V načrtu je izvedba številnih protipoplavnih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti naselij v občini. Na poplavno varnost bodo vplivali tudi načrtovani ukrepi na območju Zgornje Savinjske doline. Občina na podlagi opredeljenih razredov poplavne nevarnosti spremlja poplavne razmere po načrtovani izvedbi vseh ukrepov. Spremljanje stanja izvedbe protipoplavnih ukrepov izvaja občina, ki spremlja tudi razvoj poselitve v potencialno poplavno ogroženih območjih.
pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in ustreznim odvajanjem odpadnih komunalnih vod na čistilne naprave
Spremljanje stanja naj se vrši preko vzpostavljanja komunalne infrastrukture v občini, katere investitor je občina, in sicer preko javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda, ki spremlja število gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje. Odvajanje odpadnih komunalnih voda naj se izvaja skladno z Operativnim programom. Ureditev novih območij naj bo vezana na izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki se bo zaključilo na čistilni napravi. Občina naj spremlja pokritost naselij s kanalizacijskim omrežjem in proste kapacitete čistilnih naprav na letni ravni. Skladno s tem naj se načrtuje dinamika širitve poselitvenih območij.
delež prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo
Vodovodno omrežje je vzpostavljeno v vseh naseljih v občini. Poselitev naj se načrtuje tako, da je nove objekte možno priključiti na vodovodno omrežje. Občina naj na letni ravni spremlja stanje glede stanja vodovodnega omrežja in vodooskrbe v tistih naseljih, kjer slednje še ni ustrezno rešeno. Poselitev teh območij naj se načrtuje skladno z dinamiko zagotavljanja ustrezne oskrbe s pitno vodo. Gre predvsem za hribovita območja. Spremljanje stanja naj občina vrši skupaj z javno komunalno službo.
kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi
V splošnem je kemijsko stanje podzemne vode vodnega telesa Spodnji del Savinje do Sotle dobro z srednjo stopnjo zaupanja. Občina naj v okviru izvajanja OPN spremlja vrsto in količino posegov glede na namensko rabo, ki so predvideni znotraj vodovarstvenih pasov virov pitne vode, ki so določeni in zavarovani z odloki. Občina izvaja spremljanje stanja tudi preko gradnje kanalizacijskega omrežja v naseljih znotraj širšega pasu virov pitne vode, ki je pogoj za dopustnost gradnje z OPN načrtovanih posegov. Monitoring kakovosti za parametre pitne vode je povezan z letnim spremljanjem stanja kakovosti vodnega telesa.
ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE
število konfliktnih območij, kjer se stikajo stanovanja in proizvodne dejavnosti
Kazalec naj občina spremlja in uresničuje predvsem preko prostorskega načrtovanja in umeščanja namenske rabe v prostor. Stanje naj se spremlja ob izvajanju OPN, in sicer za vsa območja proizvodnih dejavnosti.
število zavezancev za prve meritve emisij v zrak 
Spremljanje stanja emisij je potrebno za vse nove obrate ter naprave, ki so viri emisij v ozračje in so skladno s predpisi dolžni izvajati emisijski monitoring snovi v ozračje. Izvedba prvih meritev emisij v zrak ter izvajanje obratovalnega monitoringa je potreben za tiste snovi, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje.
delež objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo obnovljive in čiste vire energije ter skupne kotlovnice
Občina naj spremlja stanje predvsem z aktivno politiko pospeševanja rabe obnovljivih virov energije. Spremljanje stanja se vrši na letni ravni preko izvajanja lokalnega energetskega koncepta.
Število večjih virov vonjav na območju OPN
Občina spremlja stanje števila virov vonjav na območju OPN.
OBREMENJEVANJE OKOLJA S HRUPOM
PLDP po posameznih cestnih odsekih in širitve stanovanjskih območij v bližini obremenjenih prometnic. 
Ocena obstoječe ravni hrupa zaradi prometa pred umestitvijo novih stanovanjskih območij v prostor.
konfliktna območja na stikih stanovanjskih in industrijskih dejavnosti.
Občina preveri obstoječe monitoringe hrupa zavezancev v obstoječih industrijskih conah v občini. Po potrebi naroči izvedbo dodatnih meritev ravni hrupa zaradi obstoječih in predvidenih dejavnosti.
Stopnje varstva pred hrupom
Občina do prvih sprememb OPN na osnovi študije določi stopnje varstva pred hrupom namenski rabi prostora na območju poselitve za II., III., in IV. območje in določi meje teh območij.
OBREMENJEVANJE OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
število objektov z varovanimi prostori in površine namenjene bivanju v varovalnem koridorju daljnovodov
Spremljanje stanja med izvajanjem OPN je potrebno v zvezi s številom objektov z varovanimi stanovanji in stanovanjskimi objekti ter širitvami površin, namenjenih bivanju. Spremlja naj se stanje ob načrtovanih nadgradnjah visokonapetostnega omrežja v občini. Obstoječe stanje naj se ob morebitnih posodobitvah elektro omrežja sanira. Izbrane kazalce naj spremlja občina, in sicer po potrebi enkrat letno.
RAVNANJE Z ODPADKI
razvitost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov in ustreznost končnega odlaganja odpadkov
Za vključenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov mora poskrbeti občina skupaj z javno službo za odvoz komunalnih odpadkov. Delež vključenosti in evidenco spremlja javna komunalna služba. Spremljanje stanja vrši javna komunalna služba za ravnanje z odpadki na podlagi letnih poročil o prevzetih in odloženih količinah ločeno zbranih odpadkov. Spremljanje stanja naj se izvaja na letni ravni.
3.4.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
123. člen 
(podrobnejši PIP) 
Podrobnejši PIP so opredeljeni za določene EUP in veljajo poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo. Podrobnejši PIP so opredeljeni v prilogi 2.
3.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
124. člen 
(splošni pogoji za urejanje na območjih predvidenih OPPN) 
(1) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, so določeni PIP, ki veljajo do njegovega sprejema in usmeritve za izdelavo OPPN in so opredeljeni v prilogi 2.
(2) Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se praviloma pripravi po en OPPN, lahko pa tudi več OPPN ob zagotovilu, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo). Lahko se izdela en OPPN na več EUP skupaj.
125. člen 
(pogoji za pripravo OPPN, ki niso določeni s tem odlokom) 
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se izdela OPPN, pa le-ta s tem OPN še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 6 stanovanj,
– kamp nad 0,50 ha,
– umestitev cest in ostale GJI, kadar le-ta predstavlja javni interes.
126. člen 
(dopustni posegi na območjih predvidenih OPPN) 
(1) Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so do izdelave OPPN dopustni naslednji posegi, če ni drugače opredeljeno v prilogi 2:
– vzdrževanje objektov:
– redno vzdrževanje, 
– vzdrževalna dela v javno korist. 
– gradnje skladno z opredelitvijo po območjih podrobnejše namenske rabe:
– dozidave obstoječih objektov, 
– nadzidave objektov dopustnih gabaritov za vrsto obstoječega objekta, 
– rekonstrukcije objektov, 
– odstranitve objektov in novogradnja iste namembnosti na mestu odstranjenega objekta. 
– gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo dopolnilne objekte k že izgrajenemu objektu na parceli namenjeni gradnji skladno z opredelitvijo po posameznih namenskih rabah.
– sprememba namembnosti:
– spremembe namembnosti so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo območja namenske rabe ali EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja. 
– gospodarska javna infrastruktura:
– redno vzdrževanje, obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov komunale, energetike, prometa in zvez in drugo. 
3.4.4 Stopnja natančnosti mej, odstopanja
127. člen 
(stopnja natančnosti mej, dopustna odstopanja) 
(1) Meje EUP in NRP so določene na zemljiško katastrskem prikazu. Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskem prikazu na območju obravnavane meje.
(2) Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja prostora (GJI, varstveni režimi ipd.), ki so pretežno določeni na podlagi topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril. Njihova položajna natančnost je različna in se praviloma razlikuje od položajne natančnosti zemljiškega katastra.
(3) V OPN so površine cest in vodotokov prikazane po parcelah zemljiškega katastrskega prikaza in na posameznih območjih zgolj kot prikaz GJI v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. Te površine so po veljavni zakonodaji opredeljene kot javno dobro za zagotavljanje javnega interesa. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine cest, potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi in s tem onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Praviloma je potrebno izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se položajno nenatančen podatek nedvoumno locira v prostoru. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora, s katero se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primeru nejasnosti določb tega odloka se pri izdaji dovoljenja za gradnjo upošteva mnenje pristojne strokovne službe občine oziroma obvezna razlaga odloka.
4 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
128. člen 
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov) 
(1) Na območjih za katere veljajo sprejeti IPA, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo. Te EUP so razvidne iz priloge 2.
(2) IPA, ki po sprejetju OPN ostanejo v veljavi, so:
Državni prostorski načrti: 
– Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most–Radeče in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče (Uradni list RS, št. 76/12).
Zazidalni načrti: 
– Odlok o zazidalnem načrtu Rimske Toplice S4 (Uradni list SRS, št. 43/90, Uradni list RS, 25/00, 60/02, 24/06, št. 99/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko izgradnjo v Rimskih Toplicah (Uradni list SRS, št. 5/71),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje Taborje II (Uradni list RS, št. 20/91, 4/10),
– Odlok o zazidalnem načrtu individualne gradnje Kenda KS 9/2 Laško (Uradni list RS, št. 9/91),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah dela zazidalnega načrta KS 2 Debro (Uradni list RS, št. 67/93, 25/97, 25/00, 23/07),
– Odlok o zazidalnem načrtu za proizvodno obrtno dejavnost Rečica KP 2/1 (Uradni list RS, št. 20/94, 19/14),
– Odlok o zazidalnem načrtu območja Laško, desni breg KC – 1a (Uradni list SRS, št. 29/81, Uradni list RS, št. 25/00, 3/13),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta KS 3 in KC 2/1 (Uradni list RS, št. 25/97),
– Odlok o zazidalnem načrtu RTP Laško (Uradni list RS, št. 13/98).
Ureditveni načrti: 
– Odlok o ureditvenem načrtu za pokopališče Laško (Uradni list RS, št. 98/01),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje sanacije rudnika Laško – kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 1/93),
– Odlok o ureditvenem načrtu Zdravilišče Laško (KR1 – del), spremembe in dopolnitve odloka (Uradni list RS, št. 55/93, 76/00, 86/04),
– Odlok o ureditvenem načrtu Komunala Laško (Uradni list RS, št. 26/92),
– Odlok o ureditvenem načrtu starega mestnega jedra Laško (Uradni list RS, št. 26/92, 40/02, 83/13),
– Odlok o ureditvenem načrtu za parkirišče tovornih vozil KP 4 (Uradni list RS, št. 98/01, 27/17),
– Odlok o ureditvenem načrtu Marija Gradec KS 7/1 in del KS 7 južni del z Lahomnico (Uradni list RS, št. 50/98),
– Odlok o ureditvenem načrtu za industrijski obrat predelave in trženja mesa s transportom – parkirnimi površinami za tovornjake v Sevcah (Uradni list RS, št. 18/03).
Občinski lokacijski načrti: 
– Odlok o lokacijskem načrtu ureditve reke Savinje na odseku: ovinek Marija Gradec – vključno z ovinkom Udmat (Uradni list RS, št. 105/02, 28/15),
– Odlok o lokacijskem načrtu za kolektor Laško–čistilna naprava–Rimske Toplice (Uradni list RS, št. 116/02, 35/06),
– Odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Laško (Uradni list RS, št. 116/02),
– Odlok o lokacijskem načrtu Belovo (Uradni list RS, št. 122/04, 96/08),
– Odlok o lokacijskem načrtu za Trgovski center Izbira Laško (Uradni list RS, št. 47/05),
– Odlok o lokacijskem načrtu za zdraviliško turistični kompleks Rimske Toplice (Uradni list RS, št. 122/06).
Občinski podrobni prostorski načrti: 
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu kartuzija Jurklošter (Uradni list RS, št. 18/11),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kabliranje daljnovoda 2x20 kV Jurklošter, Podhum ter TP Pokopališče (nadomestna) in električni vodi (Uradni list RS, št. 65/10),
– Odlok o OPPN za del stanovanjskega območja KS3 Rečica-Debro (Uradni list RS, št. 97/15).
129. člen 
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih prostorskih aktov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati prostorski planski akt za območje Občine Laško, to je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Uradni list SRS, št. 46/87 in 44/88, Uradni list RS, št. 26/93, 86/01 in 98/02).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati naslednji IPA za območje Občine Laško:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/02, 45/03, 60/05, 103/05, 104/06, 51/07, 2/08, 107/08, 33/09, 57/09, 54/11, 80/11, 35/13, 43/13, 83/13, 94/13, 51/15, 12/17),
– Odlok o PUP za sanacijo degradiranega prostora v Občini Laško (Uradni list RS, št. 45/94).
130. člen 
(dokončanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja) 
(1) Vsi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih IPA.
(2) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov se le-ti smiselno upoštevajo.
131. člen 
(vpogled in hramba) 
OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Laško. Arhivski izvod se hrani tudi na Upravni enoti Laško in ministrstvu, pristojnem za urejanje prostora.
132. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-14/2006
Laško, dne 20. decembra 2017
Župan 
Občine Laško 
Franc Zdolšek l.r.