Št. 3310-39/2017/3 Ob-3082/17, Stran 2265
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:
– Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17 in 40/17 – popr.), (v nadaljnjem besedilu: Uredba);
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/1199 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne (UL L št. 176 z dne 7. 7. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L št. 129 z dne 19. 5. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1);
– Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1242 z dne 10. julija 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 178 z dne 11. 7. 2017, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU) in
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016)8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja za Slovenijo za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si), objavlja
za operacijo ureditev gozdne infrastrukture iz PRP 2014-2020 za leto 2017
I. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa: | Predmet javnega razpisa je podpora za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. |
Shema državne pomoči: | Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode in naložbe v gozdarski sektor – PRP 2014-2020, vodi se pod identifikacijsko številko SA.44057(2016/XA) |
Razpisana sredstva: | Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 3.000.000 EUR. |
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk ministrstva, in sicer: – 2.250.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU – 750.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije znaša 25 odstotkov. |
Vrsta javnega razpisa: | Zaprti |
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa: | Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge poteka od 23. 10. 2017 do vključno 10. 1. 2018 do 24. ure. |
Obdobje upravičenosti stroškov: | V skladu z 99. členom Uredbe so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe ter so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji možni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 29. 9. 2020. |
Cilj operacije: | Ureditev gozdne infrastrukture z namenom trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. |
Informacije o razpisu: | – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska 160, 1000 Ljubljana Tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si – INFO točke Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) – INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije |
II. Predmet podpore
1. Podpora je v skladu s 66. členom Uredbe namenjena naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: gozdna infrastruktura) ter pripravo gozdnih vlak.
2. Podpora se v skladu s 4. členom Uredbe zagotavlja iz podukrepa Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva, in sicer iz operacije ureditev gozdne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: operacija).
III. Upravičenec
V skladu s 67. členom Uredbe je upravičenec do podpore iz te operacije:
– lastnik gozda, v katerem se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;
– lastnik gozda, ki ima pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč, na katerih se izvede naložba v gozdno infrastrukturo;
– agrarna skupnost v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15; v nadaljnjem besedilu: ZAgrS), če se naložba v gozdno infrastrukturo izvede na zemljiščih, ki so v solastnini oziroma v skupni lastnini članov agrarnih skupnosti.
IV. Pogoji za pridobitev podpore
1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis (v skladu s 100. in 101. členom Uredbe)
1. Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo v skladu z zahtevami iz tega javnega razpisa in na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.
2. Vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe 702/2014/EU pred datumom vložitve vloge na javni razpis ne sme začeti z izvajanjem naložbe. V skladu s 25. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU se za začetek izvajanja naložbe šteje začetek izvajanja projekta ali dejavnosti. Začetek izvajanja projekta ali dejavnosti pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. Pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti.
3. Vlagatelj ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim in petim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZKmet-1C).
4. Če je vlagatelj fizična oseba, mora biti lastnik gozda na ozemlju Republike Slovenije.
5. Vlagatelj mora imeti poravnane vse davčne obveznosti do države.
6. Vlagatelj ne sme imeti neporavnanih nalogov za izterjavo, izdanih s strani Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 1. člena Uredbe 702/2014/EU.
7. Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra.
8. Če je vlagatelj fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem stečaju.
9. Vlagatelj, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v težavah v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU, 15. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter podpoglavjem 2.2 drugega poglavja Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014, str. 1).
10. Vlagatelj ni upravičen do stroška davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če priloži izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV:
– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti identificirano za namene DDV oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen, če ima kmečko gospodinjstvo pravico do odbitka DDV v skladu s predpisi o DDV;
– vlagatelj, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji oziroma drugo kmetijsko dejavnost in je v zvezi s temi dejavnostmi identificiran za namene DDV oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo preko predstavnika kmečkega gospodinjstva izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– vlagatelj, ki po predpisih o DDV nima možnosti pravice do odbitka DDV, lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek, če poda ustrezno izjavo iz Priloge 4 prijavnega obrazca.
11. Vlagatelj mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1).
12. Iz dokumentov, priloženih vlogi na javni razpis, mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije.
13. Vlagatelj za naložbe nad 200.000 eurov priznane vrednosti ob vlogi na javni razpis izkaže zaprtost finančne konstrukcije z izjavo banke.
14. Občina izkaže zaprtost finančne konstrukcije z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja naložbe.
15. Javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis.
16. Nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tem javnem razpisu.
17. Dokumentacija in druga dokazila se morajo glasiti na vlagatelja.
18. Vlagatelj mora v vlogi na javni razpis opredeliti datum vlaganja zahtevka za izplačilo sredstev.
19. Vlagatelj mora glede izpolnjevanja obveznosti iz 5. do 9. točke tega podpoglavja predložiti izjavo iz Priloge 1 prijavnega obrazca.
20. Vlagatelj mora predložiti izjavo o velikosti podjetja iz Priloge 3 prijavnega obrazca skladno z merili iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU.
21. Vlagatelj mora vlogi na javni razpis priložiti izjavo, da pred vložitvijo vloge na javni razpis ni začel z deli v okviru naložbe.
22. Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, mora upravičenec pridobiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. Šteje se, da je pogoj izpolnjen, če je bilo upravičencu najpozneje v treh mesecih po datumu zaprtja javnega razpisa izdano okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.
2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge
Upravičenec mora v skladu z 69. členom Uredbe izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
1. naložba se lahko izvaja na območjih, na katerih dejanska odprtost z gozdnimi prometnicami po izvedeni naložbi ne presega optimalne odprtosti, ki znaša:
a) za gozdne ceste 27,6 m/ha,
b) za gozdne vlake:
– kraški svet 180 m/ha,
– gričevnat svet 150 m/ha,
– alpski svet 130 m/ha;
2. dejanska odprtost iz prejšnje točke mora biti razvidna iz elaborata v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice;
3. če gre za gradnjo gozdne ceste, mora biti izdelan elaborat ničelnic v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja gozdne ceste skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;
4. rekonstrukcija gozdne ceste mora biti skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta;
5. če gre za gradnjo ali pripravo gozdne vlake, mora biti izdelan elaborat vlak v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, pri čemer mora biti gradnja ali priprava gozdne vlake skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;
6. rekonstrukcija gozdne vlake mora biti skladna z omejitvami in pogoji iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta;
7. pridobiti mora overjena soglasja lastnikov gozdov v skladu s sedmim odstavkom 37. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16; v nadaljnjem besedilu: ZG) oziroma odločbe ZGS v skladu z osmim odstavkom 37. člena ZG;
8. predložen mora biti izračun zmanjšanja stroškov gospodarjenja z gozdom za posamezno gozdno cesto ali vlako, ki ga izdela ZGS;
9. pridobljena morajo biti soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic, prostor, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in področje voda;
10. če je upravičenec občina ali združenje občin, mora biti ureditev gozdne infrastrukture del občinskega načrta razvojnih programov;
11. ne glede na šesto točko tega podpoglavja mora biti pridobljeno soglasje agrarne skupnosti v skladu z ZAgrS, če gre za gozdne parcele, ki so v solasti oziroma v skupni lasti članov agrarne skupnosti;
12. do podpore niso upravičene naložbe v gozdove, ki so v lasti ali solasti Republike Slovenije.
V. Upravičeni stroški
1. V skladu s prvim odstavkom 68. člena Uredbe so do podpore v okviru te operacije upravičeni:
– stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče opreme,
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in nakup pripadajoče opreme,
– prispevek upravičenca v naravi v obliki lastnega dela, ki ga neodvisno oceni ZGS v skladu s 97. členom Uredbe in ki ne presega 20 odstotkov upravičene vrednosti naložbe, in
– splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki v skladu z 98. členom Uredbe ne presegajo 10 odstotkov upravičene vrednosti naložbe.
2. V skladu z drugim odstavkom 68. člena Uredbe se višina upravičenih stroškov določi v skladu s 95. členom Uredbe, in sicer:
– za stroške ureditve gozdne infrastrukture se uporablja Seznam upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti – gozdna infrastruktura, ki je Priloga 1 tega javnega razpisa, ki je pripravljen na podlagi kataloga stroškov in najvišjih priznanih vrednosti iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16 in 38/16),
– pri opredelitvi višine upravičenih stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki so določene v katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti iz prejšnje alineje in so za potrebe tega javnega razpisa navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti – gozdna infrastruktura, ki je Priloga 1 tega javnega razpisa. Za stroške, ki so navedeni v Prilogi 1 tega javnega razpisa, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v Prilogi 1 tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz Priloge 1 tega javnega razpisa. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške, kot so navedeni v Prilogi 1 tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe,
– če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se pri določitvi višine upravičenih stroškov upošteva ponudba izbranega izvajalca. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja, kot je priznana vrednost iz Priloge 1 tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz Priloge 1 tega javnega razpisa. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške, kot so navedeni v Prilogi 1 tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca,
– če vrednosti niso določene v Prilogi 1 tega javnega razpisa, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Ponudbe so primerljive, če je upravičenec vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševaje, v katerem je navedel minimalne pogoje, ki jih mora nek izdelek oziroma storitev vsebovati, da bo lahko izbran. Če ponudba ne vsebuje minimalnih pogojev, je upravičenec ne sme izbrati. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno,
– pri izvedbi naložbe upravičenec ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o netržnih pogojih poslovanja.
3. V skladu s 96. členom Uredbe se podpora ne dodeli za:
– naložbe zunaj območja Republike Slovenije,
– stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev,
– DDV, razen če vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis poda izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV,
– obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij,
– upravne takse,
– stroške materiala, opreme ali drugih del v okviru naložbe, ki so bila izvedena pred oddajo vloge na javni razpis, razen splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe.
4. V skladu z 98. členom Uredbe so do podpore upravičeni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložb, med katere spadajo:
– plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev,
– plačila storitev svetovanja v zvezi z okoljsko trajnostjo, vključno s stroški študij izvedljivosti,
– stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije,
– stroški geodetskih in agronomskih del,
– stroški nadzora nad izvedbo gradbenih del,
– stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora,
– stroški informiranja in obveščanja javnosti v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe ter
– stroški sodnega tolmača.
5. V skladu s prvim odstavkom 94. člena Uredbe se sredstva ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
6. V skladu z drugim odstavkom 94. člena Uredbe se podpora po tem javnem razpisu v okviru istih upravičenih stroškov lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določeni z Uredbo 1305/2013/EU in Uredbo 702/2014/EU, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
7. V skladu s tretjim odstavkom 94. člena Uredbe se podpora z upravičenimi stroški po tem javnem razpisu, dodeljena na podlagi Uredbe 702/2013/EU, lahko združuje z vsako drugo podporo iz naslova državnih pomoči, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne upravičene stroške.
VI. Merila za ocenjevanje vlog
1. Vloge, prispele na javni razpis, se ocenjujejo na podlagi meril za izbor iz 71. člena Uredbe, ki se v skladu s tretjim odstavkom 71. člena Uredbe podrobneje določijo v tem javnem razpisu, določena pa so tudi v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel organ upravljanja in je dostopen na spletni strani MKGP: https://www.program-podezelja.si/images/SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/1_PRP_2014-2020/1_6_Merila_za_izbor_operacij/Merila_za_izbor_operacij_4_sprememba.spr_6_3.pdf. Vstopna meja točk znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.
2. Ocenjuje se stanje na dan oddaje vloge. Ocenjevanje vlog temelji na podlagi predložene dokumentacije, in sicer: prijavnega obrazca in ustreznih dokazil ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh zahtevanih ustreznih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se vloga v tem delu oceni z 0 točkami.
3. Če ima vlagatelj stalno prebivališče ali sedež na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 – ZON-C; v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1), se vloga na javni razpis ne glede na merila za izbor, določena v tem poglavju, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 93.a člena Uredbe oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZTNP-1, pri čemer se dodatno pridobljene točke ne upoštevajo pri doseganju vstopne meje točk iz prve točke tega poglavja.
4. Ne glede na določbo prejšnje točke se vloga na javni razpis oceni z dodatnimi desetimi odstotki možnih točk, če je vlagatelj fizična oseba, ki ima stalno prebivališče zunaj območja narodnega parka, v narodnem parku pa je lastnik gozdnih zemljišč.
5. Vloga se oceni na podlagi naslednjih meril:
Merila | Maks. število točk |
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 60 |
Odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami pred naložbo | 20 |
Delež zmanjšanja spravilnih stroškov | 20 |
Število vključenih lastnikov gozdov | 20 |
2. GEOGRAFSKI VIDIK NALOŽBE | 10 |
Stopnja gozdnatosti na ravni občin | 10 |
3. PROIZVODNI (TEHNOLOŠKI) VIDIK NALOŽBE | 10 |
Dolžina in vrsta gozdnih prometnic, s katerimi se upravičenec prijavlja na javni razpis | 10 |
4. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM | 20 |
Ureditev gozdnih prometnic izven območij Natura 2000 | 20 |
Skupaj | 100 |
Vstopna meja točk | 30 |
Ocenitve:
Maksimalno število točk = 100 točk |
I. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE (maksimalno število točk 60) |
1. ODPRTOST GOZDOV Z GOZDNIMI PROMETNICAMI (maksimalno št. točk 20) Navodilo: Upošteva se odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami za območja, kjer se bodo gradile gozdne prometnice, ki je razvidna iz elaborata ZGS. Ocenjuje se stanje pred naložbo. Ločeno se ocenjuje za odprtost z gozdnimi cestami, če se ureja gozdna cesta, ali odprtost z gozdnimi vlakami, če se ureja gozdna vlaka. Če se ureja gozdne ceste in gozdne vlake, se ocenjuje odprtost z gozdnimi cestami. Če se v okviru ene vloge gradi več gozdnih prometnic, se upošteva povprečna stopnja odprtosti, izračunana po pravilu aritmetične sredine: X= x1(m/ha) + x2(m/ha) + x3(m/ha)… / N (število gozdnih prometnic). |
Gozdne ceste 20 – odprtost gozdov znaša v povprečju pod 5 m/ha; 16 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 5 do vključno 9,99 m/ha; 12 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 10 do vključno 14,99 m/ha; 8 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 15 do vključno 19,99 m/ha; 4 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 20 do vključno 27,6 m/ha. |
Gozdne vlake 20 – odprtost gozdov znaša v povprečju pod 50 m/ha; 16 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 50 do vključno 79,99 m/ha; 12 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 80 do vključno 99,99 m/ha; 8 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 100 do vključno 119,99 m/ha; 4 – odprtost gozdov znaša v povprečju od 120 do vključno 153,99 m/ha. |
2. DELEŽ ZMANJŠANJA SPRAVILNIH STROŠKOV (maksimalno število točk 20) Navodilo: Upošteva se delež zmanjšanja spravilnih stroškov, kot je razvidno iz elaborata ZGS: x = (spravilni stroški pred naložbo – spravilni stroški po naložbi) / spravilni stroški pred naložbo X 100 (%). Če se v okviru ene vloge gradi več gozdnih prometnic, se upošteva povprečni delež zmanjšanja spravilnih stroškov, izračunan po pravilu aritmetične sredine: X= x1(%) + x2(%) + x3(%)… / N (število gozdnih prometnic). |
20 – spravilni stroški se v povprečju zmanjšajo za več kot 50 odstotkov; 16 – spravilni stroški se v povprečju zmanjšajo za 40 do vključno 50 odstotkov; 12 – spravilni stroški se v povprečju zmanjšajo za 30 do vključno 39,99 odstotkov; 8 – spravilni stroški se v povprečju zmanjšajo za 20 do vključno 29,99 odstotkov; 4 – spravilni stroški se v povprečju zmanjšajo za manj kot 20 odstotkov. |
3. ŠTEVILO VKLJUČENIH LASTNIKOV GOZDOV (maksimalno število točk 20) Navodilo: Upošteva se število lastnikov gozdov, po čigar parcelah se urejajo gozdne prometnice. Podatek je razviden iz Elaborata ničelnic ali Elaborata vlak, katere pripravi ZGS. |
20 – gozdna prometnica vključuje tri ali več lastnikov gozdnih parcel; 10 – gozdna prometnica vključuje dva lastnika gozdnih parcel; 5 – gozdna prometnica vključuje le enega lastnika gozdnih parcel. |
II. GEOGRAFSKI VIDIK NALOŽBE (maksimalno število točk 10) |
4. STOPNJA GOZDNATOSTI NA RAVNI OBČIN (maksimalno št. točk 10) Navodilo: Upošteva se stopnja gozdnatosti v RS na ravni občine, v kateri se nameravajo graditi gozdne prometnice. Stopnje so razvidne iz Priloge 2 tega javnega razpisa. Če se v okviru ene vloge gradi gozdne prometnice na področju več občin, se upošteva povprečna stopnja gozdnatosti, izračunana po pravilu aritmetične sredine: X= x1(%) + x2(%) + x3(%)… / N (število občin). Če se gozdne prometnice nahajajo na območju dveh ali več občin, se upošteva tista občina, na območju katere bo zgrajen daljši del gozdnih prometnic. |
10 – stopnja gozdnatosti občine znaša v povprečju več kot 65 odstotkov; 8 – stopnja gozdnatosti občine znaša v povprečju od 50 do vključno 65 odstotkov; 6 – stopnja gozdnatosti občine znaša v povprečju od 35 do vključno 49,99 odstotkov; 4 – stopnja gozdnatosti občine znaša v povprečju od 20 do vključno 34,99 odstotkov; 2 – stopnja gozdnatosti občine znaša v povprečju manj kot 20 odstotkov. |
III. PROIZVODNI VIDIK NALOŽBE (maksimalno število točk 10) |
5. DOLŽINA IN VRSTA GOZDNIH PROMETNIC, S KATERIMI SE UPRAVIČENEC PRIJAVLJA NA JAVNI RAZPIS (maksimalno število točk 10) Navodilo: Upošteva se vsota dolžin prometnic, s katerimi se upravičenec prijavlja na razpis na prijavnem obrazcu, pri gozdnih vlakah se skupna dolžina deli z 10. |
10 – upravičenec se prijavlja za prometnice v dolžini nad 800 m; 8 – upravičenec se prijavlja za prometnice v dolžini od 500 do 800 m; 6 – upravičenec se prijavlja za prometnice v dolžini od 200 do manj kot 500 m; 4 – upravičenec se prijavlja za prometnice v dolžini manj kot 200 m. |
IV. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM (maksimalno število točk 20) |
6. UREDITEV GOZDNIH PROMETNIC IZVEN OBMOČIJ NATURA 2000 (maksimalno število točk 20) Navodilo: Upravičenec pridobi dodatne točke, če se gozdne prometnice urejajo izven območij Natura 2000. Če se v okviru ene vloge gradi več gozdnih prometnic, se upošteva večje število gozdnih prometnic, katerih pretežni del se nahaja izven območij Natura 2000. |
20 – polovica ali več dolžin gozdnih prometnic se ureja izven območja Natura 2000. |
VII. Obveznosti upravičenca
1. V skladu s 106. členom Uredbe mora upravičenec do podpore iz te operacije po izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:
– upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, hraniti še najmanj pet let od dneva izplačila sredstev,
– upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem agenciji, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije,
– upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja. Če gre za naložbo, katere upravičena vrednost znaša najmanj 50.000 eurov, mora izpolnjevati zahteve glede označevanja vira financiranja še najmanj pet let po izplačilu sredstev.
2. V skladu s 73. členom Uredbe mora gozdna infrastruktura, ki je predmet podpore v okviru tega javnega razpisa, omogočati spravilo lesa s spravilnimi sredstvi še pet let po izplačilu sredstev.
VIII. Finančne določbe
1. Stopnja javne podpore v okviru te operacije je 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
2. Najmanjši znesek javne podpore v okviru te operacije je 500 eurov na eno vlogo na javni razpis.
3. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.
IX. Vloga in postopek za pridobitev sredstev (v skladu z 91., 92. in 93. členom Uredbe)
1. Sredstva za to operacijo se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena ZKmet-1.
2. Oddaja vlog na ta javni razpis se začne 23. 10. 2017.
3. Vlagatelj lahko na javni razpis vloži le eno vlogo.
4. MKGP na spletnih straneh objavi prijavni obrazec s prilogami, kar predstavlja razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev se objavijo na spletnih straneh MKGP in agencije.
5. Vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
6. Vlagatelj se pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnje točke prijavi pri agenciji.
7. Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz 5. točke tega poglavja agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.
8. Prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis šteje natisnjena vloga z izpisom številke dokumenta, skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.
9. Vlagatelj vloži vlogo na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, v roku, ki je opredeljen v prvem poglavju tega javnega razpisa.
10. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev, oziroma vložišče agencije ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vzorčna oznaka ovojnice je določena v Prilogi 3 tega javnega razpisa.
11. Podrobnejša navodila za izpolnjevanje vloge v elektronski sistem so objavljena na spletni strani MKGP in agencije.
12. Obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, agencija vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
13. Vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
14. Vloga na javni razpis, ki je popolna, se oceni na podlagi meril iz VI. poglavja tega javnega razpisa. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za ta javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.
15. Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na ta javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:
– ekonomski vidik naložbe: 60 odstotkov;
– prispevek k horizontalnim ciljem: 20 odstotkov;
– geografski vidik naložbe: 10 odstotkov;
– proizvodnji (tehnološki) vidik naložbe: 10 odstotkov.
16. Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.
17. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.
18. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vloge za pomoč in zahtevke za izplačilo sredstev iz XI. poglavja tega javnega razpisa, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore in tako ustvarjeni pogoji niso v skladu s cilji te operacije.
X. Obvezni dokazili k vlogi na javni razpis
V skladu s 70. členom Uredbe in sedmim odstavkom 52. člena ZKmet-1 sta obvezni dokazili, brez katerih se vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, naslednji:
– elaborat ničelnic, če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste, iz tretje točke 2. podpoglavja IV. poglavja tega javnega razpisa in
– elaborat vlak, če gre za gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake, iz pete točke 2. podpoglavja IV. poglavja tega javnega razpisa.
XI. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev (v skladu z 72., 102. in 104. členom Uredbe)
1. Upravičenec mora ob oddaji zahtevka za podporo iz te operacije izpolnjevati naslednje pogoje:
a) če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste, mora biti:
– opravljen strokovni pregled s strani ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdne prometnice, in izdelan zapisnik o strokovnem pregledu gozdne ceste,
– opravljen mora biti neodvisen nadzor nad izvedbo gradbenih del s strani pooblaščenega nadzornika in vodena knjiga obračunskih izmer s strani izvajalca gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste;
b) če gre za gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake, mora biti opravljen strokovni prevzem gozdne vlake s strani ZGS, ki izdela prevzemni zapisnik.
2. Sredstva se upravičencem izplačajo na podlagi enega zahtevka za izplačilo sredstev.
3. Zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec, kot to določata tretji in četrti odstavek 92. člena Uredbe, in ga pošlje na agencijo.
4. Pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev mora biti naložba zaključena in plačani vsi računi.
5. Če se naložba oziroma del naložbe uporablja pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev, se mora uporabljati v skladu z namenom, za katerega so bila sredstva dodeljena.
6. Upravičenec mora zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:
– originalne izvode računov, elektronske in e-račune, ki so sestavljeni iz enakih postavk, kot prevzem gozdne vlake, ki ga napravi ZGS,
– izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek,
– dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba),
– če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu,
– izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške,
– potrdilo ZGS o opravljenem lastnem delu – prispevek v naravi, če ga upravičenec uveljavlja,
– zapisnik o strokovnem pregledu gozdne ceste, ki ga izvede ZGS,
– zapisnik o strokovnem prevzemu gozdne vlake, ki ga izvede ZGS,
– izjavo o namenski rabi naložbe oziroma dela naložbe, če se je naložba oziroma del naložbe uporabljal pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev,
– če gre za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste, se predloži popis izvedenih del oziroma končna gradbena situacija, potrjena s strani nadzornega organa, izvajalca in upravičenca, ter popis izkopnih količin po profilih po izvedbi del.
7. Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz XII. poglavja tega javnega razpisa se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca.
8. Če je vrednost stroška naložbe določena v Prilogi 1 tega javnega razpisa, upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v Prilogi 1, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri tržno primerljive ponudbe.
9. Upravičenec vloži zahtevek za izplačilo sredstev najpozneje do datuma, opredeljenega v odločbi o pravici do sredstev.
10. Upravičenec lahko predlaga spremembo datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev, v skladu s 54. členom ZKmet-1. Agencija lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do 29. septembra 2020.
XII. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti (v skladu s 108. in 109. členom Uredbe)
1. Kontrole se izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna agencija.
2. Agencija v skladu s 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU izvaja kontrole na kraju samem.
3. MKGP lahko v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU preverja pravilnost izvajanja te operacije.
4. Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom ZKmet-1C.
5. Določba prejšnje točke se ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena Uredbe.
6. Za izvajanje te operacije se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
7. O višji sili ali izjemnih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
8. Kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen gozdnih prometnic in cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov se ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz 6. točke tega poglavja. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.
9. O višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči agencija in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.
10. V primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, agencija upravičencu izda odločbo v skladu s 57. členom ZKmet-1C.
11. Sankcije in kršitve, skladne s Katalogom kršitev in sankcij, ki je priloga 2 Uredbe, so sledeče:
a) V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZKmet-1C pri namerni vložitvi napačne vloge ali zahtevka, namerni nepravilnosti v skladu s predpisi Unije in kadar upravičenec sredstva uporablja v nasprotju z namenom, za katerega so mu bila dodeljena, ali je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, agencija zahteva vračilo dodeljenih sredstev. V primerih iz prejšnjega stavka, se upravičenca izključi iz prejemanj podpore v okviru te operacije za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto. Če pride do neupravičenega plačila, se v skladu z drugim odstavkom 57. člena ZKmet-1C upravičencu izda odločba, s katero se zahteva vračilo dodeljenih sredstev in določi rok vračila dodeljenih sredstev. Če stranka sredstev ne vrne v roku, določenem s to odločbo, se ji zaračunajo zakonite zamudne obresti.
b) Upravičenec, ki iz neutemeljenega razloga ne omogoči kontrole na kraju samem oziroma ne omogoči dostopa do dokumentacije o naložbi, kot to določa druga alineja 1. točke VII. poglavja tega javnega razpisa, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.
c) Če upravičenec ne odstopi od pravice do sredstev v skladu s 55. členom ZKmet-1, in ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev, se ga izključi iz zadevne operacije za koledarsko leto neizpolnitve obveznosti in naslednje koledarsko leto.
č) Upravičenec, ki uvede bistvene spremembe, določene v 71. členu Uredbe 1303/2013/EU, mora vsa prejeta sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije. Upravičenca se izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa ali podukrepa za koledarsko leto ugotovitve kršitve in naslednje koledarsko leto.
d) Upravičenec, ki ne hrani dokumentacije, kot to določa prva alineja 1. točke VII. poglavja tega javnega razpisa, mora v proračun Republike Slovenije vrniti deset odstotkov izplačanih sredstev.
e) Če upravičenec ne označi naložbe v skladu s tretjo alinejo 1. točke VII. poglavja tega javnega razpisa ali označenosti v skladu s petim odstavkom 106. člena Uredbe ne zagotavlja v obdobju petih let po izplačilu sredstev, se določijo sankcije v naslednjih deležih:
– po prvi ugotovljeni kršitvi dobi upravičenec opozorilo,
– po drugi ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti 20 odstotkov izplačanih sredstev,
– po tretji ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti 50 odstotkov izplačanih sredstev,
– po četrti ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.
f) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 2. točke VII. poglavja tega javnega razpisa, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:
– po prvi kršitvi prejme opozorilo,
– po drugi kršitvi mora vrniti vsa izplačana sredstva, za vsako posamezno prometnico.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
