Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2017 z dne 28. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2017 z dne 28. 12. 2017

Kazalo

3849. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Turnišče, stran 12353.

  
Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19-982/86), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17) ter na podlagi 19. člena Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 52/99, 9/01, 108/01, 65/01 in 78/03) je Občinski svet Občine Turnišče na 22. redni seji dne 14. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Turnišče 
SPLOŠNA DOLOČILA 
1. člen 
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Turnišče plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila.
OBMOČJE ZA PLAČILO NADOMESTILA 
2. člen 
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Turnišče, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– dostop do zemljišča po javni cesti,
– možnost priključitve na električno energijo,
– možnost priključitve na javni vodovod,
– možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
VRSTE ZEMLJIŠČ, ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO 
3. člen 
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
(2) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah tega odloka.
(3) Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, in novo stanje evidentira na Geodetski upravi, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo.
(4) Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.
ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA 
4. člen 
(1) Zazidana stavbna zemljišča so:
– tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture;
– če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, nima določene gradbene parcele, se do njene določitve smatra, da je pozidano stavbno zemljišče fundus objekta pomnožen z 1,5 kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče;
– za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki Geodetske uprave, ki se nanašajo na stavbe oziroma dele stavb. Osnovo za izračun nadomestila predstavljajo vsi zaprti prostori v stavbi oziroma dela stavbe. Za določitev površine se uporablja standard SIST ISO 9836;
– namen stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na namen stavbe ali dela stavbe;
– kot pozidana stavbna zemljišča so tudi zunanja zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, zunanja parkirišča, športne površine, terase, gostinski vrtovi, površine za kampiranje, deponije različnih materialov in druge odprte površine, na katerih se odvija tržna dejavnost;
(2) Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena, je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov s strani GURS lahko občina uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA 
5. člen 
(1) Nezazidana stavbna zemljišča so:
tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Na njih mora biti zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja, na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih čistilnih naprav.
(2) Da so pogoji o komunalni opremi zagotovljeni se smatra, če:
– je na območju nezazidanega stavbnega zemljišča zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge javne gospodarske infrastrukture vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto,
– je gradnja objektov in omrežij, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih,
– je, ne glede na določbe prejšnjega odstavka, gradnja dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.
(3) Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5, in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture.
(4) Nezazidano stavbno zemljišče je lahko tudi več parcel ali delov parcel, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za gradnjo na osnovi občinskih prostorskih aktov in skupna površina ustreza minimalni površini, ki je potrebna za gradnjo objekta in je opredeljena v ustreznem izvedbenem prostorskem aktu občine.
(5) Ne glede na določbe tega člena, kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če:
– je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo,
– je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo,
– se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.
6. člen 
Obveščanje zavezancev za nezazidano stavbno zemljišče 
(1) Občina obvesti zavezance za plačilo za nezazidana stavbna zemljišča o podatkih za odmero nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih je pridobila iz veljavnih planskih aktov občine z javnim naznanilom, kjer mora biti postavljen rok za pripombe zavezancev, ki ne sme biti krajši od osmih dni po objavi javnega naznanila.
(2) Občina obvesti lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč le v primeru sprememb občinskih prostorskih aktov oziroma, če kakšno zemljišče s sprejemom podrobnejšega prostorskega izvedbenega akta izpolni pogoje za nezazidano stavbno zemljišče.
ZAVEZANCI ZA PLAČILO NUSZ 
7. člen 
Zavezanci za plačilo NUSZ 
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik.
(2) Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta, s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobil lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).
(3) Pravico uporabe lahko fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.
(4) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ne strinja s podatki občine, mora v roku enega meseca od javnega naznanila predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v uradne evidence.
8. člen 
Merila za določitev višine NUSZ so:
– lega stavbnega zemljišča,
– namenska raba zemljišča,
– opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo.
9. člen 
Lega stavbnega zemljišča 
Glede na lego stavbnega zemljišča se območje Občine Turnišče razdeli na
– 1. območje obsega območje naselja Turnišče,
– 2. območje obsega območje naselij Gomilica, Nedelica in Renkovci.
NAMENSKA RABA ZEMLJIŠČ 
10. člen 
(1) Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za objekte in dele stavb z naslednjo dejansko rabo:
Dejanska raba stavbe ali dela stavbe
Šifra dejanske rabe 
Vir: GURS
Število točk
Število točk
Stanovanjske stavbe
1110000 – 112201
30
20
Garaža – samostoječa
1242001 – 1242004
30
20
Hoteli in gostinstvo
1211101 – 121201
90
70
Poslovni prostori javne uprave
1220101
30
20
Banka, pošta, zavarovalnica 
1202001
100
80
Poslovni prostori
1220301
100
40
Trgovski namen
1230101 – 1230201
90
70
Bencinski servis
1230301 – 1230303
90
70
Prostori za storitvene dejavnosti
1230401, 1230404
90
70
Avtopralnica
1230402
60
40
Industrija
1251000 – 1251001, 1251003, 1251004, 1251006 – 1252008
80
60
Elektrarna
1251002
80
60
Ravnanje z odpadki
1251005
80
60
Družbene dejavnosti
1261001 – 1265003 
30
20
Zavetišče in hotel za živali
1274023
60
40
Rastlinjaki
1271101
40
30
Druge poslovne površine iz 4. člena
Glede na dejansko rabo objektov iz tega člena
Glede na dejansko rabo objektov iz tega člena
(2) Za stanovanjske površine in garaže se nadomestilo plačuje od površine delov stavb (neto tlorisne površine) zmanjšane za odprte prostore.
(3) Za poslovne površine se nadomestilo plačuje od površine stavb ali delov stavb.
(4) Za druge poslovne površine se nadomestilo plačuje od utrjenih površin izven stavb.
(5) Vir podatkov za določanje površin je uradna evidenca Geodetske uprave RS na področju nepremičnin (REN – register nepremičnin, kataster stavb in zemljiški kataster).
(6) Če v uradnih zbirkah podatkov GURS ustreznega podatka ni, lahko občina uporabi drugi uraden vir podatkov, s katerim razpolaga ali pa pozove lastnika nepremičnin, da sporoči prave podatke.
(7) Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča se plačuje od površine parcele oziroma dele parcele, ki ustreza pogojem iz 3. člena odloka, ki se nanaša na določanje nezazidanih stavbnih zemljišč.
(8) Za nezazidana stavbna zemljišča se namenska raba določi glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih planskih aktov.
NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA 
11. člen 
Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo po enakem kriteriju kot zazidana stavbna zemljišča iz 10. člena tega odloka.
12. člen 
(1) Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč:
Vrsta
Število točk
Cesta v protiprašni obliki
40
Javni vodovod 
25
Kanalizacija
15
(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, kanalizacijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje upravljavec posamezne infrastrukture.
(3) Pri drugih poslovnih površinah iz 10. člena in nezazidanih stavbnih zemljiščih iz 11. člena se komunalna oprema ne točkuje.
DOLOČITEV VIŠINE NUSZ 
13. člen 
Mesečna višina NUSZ se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo:
– površina stavbnega zemljišča izražena v m2,
– s seštevkom točk glede na namensko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo – razen pri izračunu nadomestila za druge poslovne površine in nezazidana stavbna zemljišča,
– vrednostjo točke.
DOLOČEVANJE VREDNOST VREDNOSTI TOČKE 
14. člen 
(1) Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,00028 EUR.
(2) Vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,00011 EUR.
(3) Vrednost točke se revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje november prejšnjega leta – november tekočega leta po podatkih Statističnega urada RS.
ODMERA NADOMESTILA 
15. člen 
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri za vsak odmerni predmet posebej.
(2) Odločbo za plačilo NUSZ izda ministrstvo, pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila.
(3) Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava.
(4) Plačilo NUSZ zavezanci plačujejo v skladu z Zakonom o davčnem postopku.
(5) Postopek pritožbe na odločbo za plačilo NUSZ se izvede v skladu z Zakonom o davčnem postopku.
OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA 
16. člen 
(1) NUSZ se ne plačuje za:
– zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite,
– objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– sakralne objekte, v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede.
(2) Za oprostitev plačila NUSZ lahko zaprosi:
– za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta;
– oseba, ki prejema socialno podporo;
– občani, katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost;
– oseba, katere objekt je trajno neuporaben zaradi požara, poplave ali druge naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim potrdilom. Oprostitev velja za obdobje, ko objekta ni mogoče uporabljati. To obdobje pa ne sme biti krajše od 3 mesecev.
(3) Odobrene oprostitve začnejo veljati z dnem vložitve popolne vloge. Če je bila vloga za tekoče leto oddana po prejemu odločbe za tekoče leto, se odobrena oprostitev nanaša na naslednje odmerno leto.
(4) Zoper odločbo o oprostitvi je možna pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe na župana Občine Turnišče.
VZDRŽEVANJE PODATKOV ZA NUSZ 
17. člen 
(1) Podatke za odmero NUSZ vzdržuje občinska uprava Občine Turnišče na osnovi uradnih podatkov, ki so potrebni za odmero. Podatke vzdržuje mesečno na osnovi novih podatkov GURS, FURS, centralnega registra prebivalcev – CRP in podatkov, ki jih sporočajo zavezanci.
(2) Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere za NUSZ morajo zavezanci sporočiti Občini Turnišče najkasneje 15 dni od nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28. 2. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu.
KAZENSKE DOLOČBE 
18. člen 
(1) Z denarno kaznijo 200 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,
– ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,
– prijavi napačne podatke.
(2) Z denarno kaznijo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo v višini 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,
– ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,
– prijavi napačne podatke.
PREHODNE DOLOČBE 
19. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je Občinski svet Občine Turnišče sprejel 6. 11. 2003 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 131/03, spremembe odloka Uradni list RS, št. 118/08.
20. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne s 1. 1. 2018.
Št. 007-05/2017
Turnišče, dne 14. decembra 2017
Županja 
Občine Turnišče 
mag. Vesna Jerala Zver l.r.