Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2017 z dne 28. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2017 z dne 28. 12. 2017

Kazalo

3822. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Sv2 – Celjska cesta vzhod, stran 12297.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter na osnovi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MOSG-UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 34. redni seji dne 19. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Sv2 – Celjska cesta vzhod 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Sv2 – Celjska cesta vzhod (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod številko 2015/07, septembra 2017 izdelalo podjetje LM PROJEKTI, Peter Lojen s.p. iz Velenja.
2. člen 
(vsebina OPPN in njegovih prilog) 
OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog:
A1.
TEKSTUALNI DEL Z ODLOKOM
A2.
GRAFIČNI DEL
1
Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
M 1:5000
2
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:500
3
Prikaz vplivov in povezav z sosednjimi območji
M 1:1000
4
Zazidalno ureditvena situacija
5
Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
M 1:500
6
Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
M 1:500
7
Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
M 1:500
8
Prikaz karakterističnih profilov
M 1:500
9
Načrt parcelacije
M 1:500
10
Prometna ureditev
M 1:500
B.
PRILOGE
1
Povzetek za javnost
2
Parcelacija in lastništvo
3
Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve OPPN
4
Smernice nosilcev urejanja prostora
5
Mnenja nosilcev urejanja prostora
6
Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
Z OPPN so predvidene naslednje ureditve:
– odstranitev obstoječih objektov,
– izgradnja objektov za stanovanjsko in poslovno dejavnost,
– izgradnja priključkov na obstoječo prometno infrastrukturo,
– izgradnja druge prometne ter potrebne energetske in komunalne infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(ureditveno območje OPPN) 
(1) Območje predvidenega urejanja obsega zemljiške parcele št. 1045/1 k.o. 850 – Slovenj Gradec, 1123/5, 835/8, 835/5, 835/7, 835/9, 835/1, 839/1, 839/5, 839/2, 838/1, 1135/10, 1135/4 in 1135/1 – del, vse k.o. 853 – Šmartno pri Slovenj Gradcu, vse v Mestni občini Slovenj Gradec.
(2) Sestavni del tega OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest, zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.
(3) Predmet izdelave OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Sv2 – Celjska cesta vzhod.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(umestitev načrtovane ureditve v prostor) 
Predvidena je postavitev dveh objektov etažnosti (K)+P+3. Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno posebno pozornost posvetiti ulični fasadi proti Celjski cesti, ki mora biti enotna za oba objekta. Fasada mora biti zasnovana sodobno.
6. člen 
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) 
(1) Predvidena je gradnja večstanovanjskega objekta VSO1 tlorisnega gabarita 49,67 m x 19,87 m ter večstanovanjskega objekta VSO2, tlorisnega gabarita 50,00 m x 12,00 m. Predviden višinski gabarit znaša (K)+P+3. Tretje nadstropje večstanovanjskega objekta VSO1 se gradi tlorisnega gabarita 48,02 m x 12,00 m. Priporočljiva je izvedba ravne strehe z minimalnim naklonom. Oblikovanje objektov naj bo enostavno, sodobno in prilagojeno predvideni dejavnosti.
(2) Balkoni v lahki – montažni izvedbi se lahko gradijo izven gabarita objekta. Globina balkona je omejena na 1,60 m.
(3) Okolica objektov naj se uredi kot zelenica, proti regionalni cesti je priporočljiva zasaditev listnatega drevja z manjšimi krošnjami, ki ne bodo motilno vplivale na promet na regionalni cesti. Med objekti je predvidena ureditev parkirišč (p1 in p2) za osebna vozila. Na severni strani se uredi notranja manipulativna cesta (c1).
(4) Odmiki od parcelne meje naj bodo za objekte najmanj 4,00 m. Dopusten je tudi manjši odmik v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča, vendar ne manjši, kot je dopustno iz vidika požarne varnosti ali higienskih standardov. Cesta in parkirišče se lahko gradi do parcelne meje.
7. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– storitvena dejavnost,
– poslovna dejavnost,
– gostinska dejavnost.
8. člen 
(vrste dopustnih gradenj in drugih del) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
– gradnja novih objektov;
– redna in investicijska vzdrževalna dela;
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 8. člena tega odloka;
– adaptacije in rekonstrukcije objektov;
– rušitve in nadomestne gradnje;
– dozidave in nadzidave novih objektov do opredeljenih gabaritov iz 7. člena tega odloka;
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil 11. člena tega odloka.
9. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe;
– poslovne stavbe za storitveno in gostinsko dejavnost v povezavi s stanovanjsko dejavnostjo;
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 11. člena tega odloka;
– zelene površine.
10. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) V območju OPPN je v skladu z veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo smiselno kot dopolnitev obstoječe gradnje. Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih in nezahtevnih objektov:
a) Majhna stavba,
b) Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
c) Pomožni objekt v javni rabi,
d) Ograja,
e) Rezervoar,
f) Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
g) Kolesarska pot ali pešpot,
h) Objekt za oglaševanje,
i) Pomožni komunalni objekt,
j) Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(3) Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca posameznega komunalnega voda.
(4) Omejitveni faktor pri izgradnji nezahtevnih objektov je tudi varovalni pas regionalne ceste.
11. člen 
(gradnja gradbenih inženirskih objektov) 
(1) Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (cesta c1, parkirišče p1 in p2, postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(2) Ceste naj bodo asfaltirane, parkirišča so lahko asfaltirana ali kako drugače tlakovana.
12. člen 
(gradbena parcela) 
(1) Vsaka posamezna parcela predstavlja gradbeno parcelo. Funkcionalno zemljišče posameznega objekta je ločena parcela. Objekti se gradijo v okviru določenih gradbenih linij. Enostavne in nezahtevne objekt je dopustno postaviti na parcelno mejo ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(2) Parkirišča, dostopi in zunanja ureditev se lahko izvaja do parcelne meje.
13. člen 
(gradbena linija) 
Gradbene linije so razvidne iz grafičnega načrta »Zazidalno ureditvena situacija«.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
14. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kje je to mogoče. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so posledica lastniških razmerji pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega reda ter so usklajene s posameznimi upravljavci opreme.
(4) Za izgradnjo komunalne ureditve skrbi investitor oziroma lastnik parcele.
15. člen 
(prometno omrežje) 
(1) Območje OPPN se priključuje na državno cesto preko obstoječega cestnega priključka (državna cesta RI št. 227, osek 1423 Kotjle–Slovenj Gradec na stacionaži v km 10,630) na levi strani stacionaže državne ceste. Cestni priključek na državno cesto RI št. 227, odsek 1423 Kotlje–Slovenj Gradec na stacionaži v km 10,630 ni potrebe po levo zavijalnem pasu.
(2) Pri nadaljnjem načrtovanju ureditve v predmetnem območju OPPN-ja naj se uporablja veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na gradnjo, varstvo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste.
(3) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste idr..
(4) Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste na tangirano območje vzdolž državne ceste; morebitne ukrepe za varovanje pred vplivi državne ceste in promet mora zagotoviti investitor posegov (objektov idr.) na območju ob državni cesti.
(5) Posebno pozornost je treba posvetiti odmikom posegov (parkirišč, objektov, zunanje ureditve vzdolž državne ceste, morebitnih zasaditev, ograj, komunalnih vodovidr.) od državne ceste vključno s površinami za pešce, kolesarje idr. Prav tako je treba upoštevati predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in opreme (5,0 m od roba vozišča državne ceste oziroma 2,0 m od zunanjega roba pločnika idr); zagotoviti pregledno bermo in preglednost na območju cestnih priključkov.
(6) Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih.
(7) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju varovalnega pasu državne ceste v nasprotju s predpisi in brez soglasja upravljavca državnih cest ni dovoljeno – morebitne obstoječe tovrstne objekte je treba odstraniti.
(8) Pri načrtovanju komunalnih priključkov za novo ureditveno območje je potrebno upoštevati prisotnost obstoječih komunalnih naprav v cesti ter morebitno prestavitev na stroške investitorja z ustrezno sanacijo ceste. Sestavni del strokovnih podlag mora biti tudi prikaz obstoječih in novih komunalnih naprav, kjer je investitor dolžan zagotoviti sočasno gradnjo vseh naprav v območju ceste.
(9) Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji oziroma upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljati ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice ter za nove cestne priključke, pa pogodbo ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o cestah.
(10) Vse posege v vplivnem območju in v varovalnem pasu državne ceste je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve neposrednega okolja ob prometnicah. Ob opredeljevanju funkcije tangiranega območja prostorskega akta je obvezno upoštevati načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju. Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju. Oceno vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba državne ceste, je treba zagotoviti v okviru priprave prostorskega akta in nadaljnjega načrtovanja. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je možna podrobnejša opredelitev rešitev in pogojev glede funkcije območja (sprejemljiv oziroma nesprejemljiv vpliv). Izvedba protihrupnih ukrepov mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljaldodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri obravnavanih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.
16. člen 
(parkirne in manipulativne površine) 
Parkiranje je zagotovljeno v sklopu skupnih parkirišč p1 in p2 po kriteriju 1 PM/stanovanjsko enoto in 1 PM na poslovno enoto.
17. člen 
(pešci in kolesarji) 
(1) Za pešce in kolesarje se do izdelave celostne rešitve urejanja ločenih poti za pešce in kolesarje za obravnavano območje ne zagotavlja ločenih površin – pločnika ob regionalni cesti. Na podlagi celostne rešitve ločenega prometa za pešce in kolesarje ob regionalni cesti, oziroma na podlagi posodobitve regionalne ceste na tem območju, pa je dopustna izvedba le-teh.
(2) Za kolesarje in pešce velja enak prometni režim kot za vse udeležence v prometu.
18. člen 
(minimalna komunalna oskrba) 
(1) Priključevanja objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora.
(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane objekte je treba prikazati, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba ter priključek na javno cesto.
(3) Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanih objektov na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
(4) Če je v objektih predvideno opravljanje poslovne dejavnosti, se minimalna komunalna oskrba za te objekte določi glede na njihov namen.
19. člen 
(vodovod) 
(1) Na območju OPPN poteka javni vodovod dimenzije PE 110 mm, s katerega je možno oskrbeti predvideno zazidavo s pitno in protipožarno vodo z vodovodnega sistema Slovenj Gradec.
(2) Dimenzijo vodovodnih cevi, kakor tudi mesto priklopa je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve v območju zazidave, skladno s pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 137/04).
(3) Za merjenje porabe vode naj se predvidijo jaški z vodomeri in zasuni izven objektov.
20. člen 
(plinovod) 
(1) V skladu z občinskim »Odlokom o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma plinom na območju mesta Slovenj Gradec z ožjo okolico« se območje priključuje na mestno plinsko distribucijsko omrežje.
(2) Priklop na plinsko distribucijsko omrežje se izvede v bližini zazidave na polietilensko cev PE 110 mm. Tlak plina v omrežju je 1 bar.
(3) Na začetku plinovoda v zazidavo je potrebno predvideti zaporni element ustrezne dimenzije.
(4) Plinski priključki morajo biti projektirani in izvedeni v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02) in so sestavni del projekta plinske instalacije.
(5) Projekt mora vsebovati plinske priključke z avtomatskimi zapornimi ventili (gas stop), projektirane v zemljišča posameznih parcel.
(6) Na fasadi posameznega objekta je potrebno predvideti plinsko omarico iz nerjavečega jekla v sklopu katere morajo biti:
– glavna požarna pipa,
– regulator tlaka 1 bar na 22 mbar,
– plinski filter,
– plinomer.
(7) Elementi morajo biti vgrajeni tako, da je možno njihovo kasnejše vzdrževanje ali zamenjava.
(8) Meritev plina je potrebno predvideti z mehovnim plinomerom.
(9) Strojna dela pri izdelavi plinskega priključka izvaja dobavitelj plina ali od njega pooblaščen izvajalec. Meja izvedbe je požarna pipa.
(10) Pred uporabo plina mora investitor dobavitelju predložiti vso dokumentacijo o izvedbi plinskega priključka ter notranje plinske napeljave in uporabno dovoljenje.
21. člen 
(kanalizacija) 
(1) Predvidena je priključitev fekalnih odplak na javno kanalizacijo (kanal DN 300 mm) v zazidavi, sistema Slovenj Gradec, št. 10112 na območju poselitve Slovenj Gradec. ID aglomeracije 10572.
(2) Meteorne vode iz cestnih površin bodo preko lovilca olj speljane v cestno kanalizacijo.
(3) Meteorne vode od objektov bodo speljane v meteorni kanal z izpustom v reko Mislinjo.
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago na NN zbiralnicah obstoječe transformatorske postaje Celjska (460).
(2) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje, soglasja z priključitev na distribucijsko omrežje in soglasja k projektu.
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju katerega bo izdelan prostorski akt bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
(5) Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo na obravnavanem območju, kar je v skladu s 13. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežji (Uradni list RS, št. 101/10).
(6) Vsi stroški popravil in poškodb, ki bi nastali na el. vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega, bremenijo investitorja predmetnih del, kar je v skladu z 10. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežji (Uradni list RS, št. 101/10).
(7) Izkopi v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, so nedopustni. Z ozirom na to se morajo izkopi omejiti na razdaljo najmanj 2 m od stojnega mesta nadzemnih elektroenergetskih vodov in naprav.
(8) Pri delih v bližini el. vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Zaradi tega je treba omejiti doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno približevanje istih v bližino tokovodnikov na razdaljo manjšo od 3 m.
(9) Vsa dela, ki bodo posegala v obstoječe električne vode in naprave, je potrebno vnesti v gradbeni dnevnik, dela pa morajo biti odobrena s strani pooblaščenega predstavnika Elektro Celje d.d.
23. člen 
(ogrevanje) 
Za posamezni objekt je ogrevanje individualno. Predvideno je ogrevanje na plin, dopustne pa so tudi druge okolju prijazne tehnične rešitve.
24. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Pri načrtovanju zazidav in izgradnje komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati obstoječe TK vode Telekoma Slovenije d.d. Za zaščito oziroma prestavitev le-teh je potrebno izdelati tehnično rešitev ali rešitve obdelati v projektni dokumentaciji.
(2) Pri načrtovanju komunalne infrastrukture za objekte je potrebno predvideti tudi izgradnjo TK priključkov.
(3) Navezava na obstoječe telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije d.d. je možna na kabelski kanalizaciji, ki poteka na južni strani regionalne ceste 1423 v kabelskih jaških št. 100 (Celjska cesta 98), 1010 (Celjska cesta 112), 109 (Celjska cesta 118A) ali KJ 02 (pred RTP).
(4) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del.
(5) Pri načrtovanju objektov predlagamo, da investitor za objekte, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. v primeru kovinske omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24-urni dostop.
25. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Odvoz odpadkov se bo izvajal skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 132/04).
(2) V naselju bo vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro-suho). Pri vsakem objektu bosta nameščena dva zabojnika.
VI. NAČRT PARCELACIJE 
26. člen 
(parcelacija) 
Na območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč tega odloka. Na območju je določenih 5 parcel za gradnjo objektov, parkirišč in dovozne ceste.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
27. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska infrastruktura za posamezno gradbeno parcelo.
(2) Prva etapa predstavlja gradnjo komunalne in energetske infrastrukture zunaj območja OPPN, ki je potrebna za priključevanje posameznega objekta ter prestavitve na območju OPPN.
(3) Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost za priključitev posameznega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1B, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
(4) Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
28. člen 
(splošno) 
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo okolja, ki so z zakonom predvideni. Posegi niso ekološko zahtevni.
29. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se območje OPPN, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je mejna vrednost kazalcev hrupa za dan 60 dBA in za noč 50 dBA. V kolikor bodo s predvidenim posegi presežene maksimalne dovoljene ravni hrupa, se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 1/98, 83/98, 105/00).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni Uredbi.
31. člen 
(varstvo voda) 
(1) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na takšen način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti usklajeno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(3) Odvodnja padavinskih voda iz parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN-858-2).
(4) Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bo doseženo z:
– priključevanjem na javno kanalizacijsko omrežje,
– odvajanjem meteornih vod z manipulativnih, asfaltnih in tlakovanih površin do standardiziranega lovilca olj in maščob, z iztokom v meteorno kanalizacijo,
– odvajanjem meteornih vod s streh in zelenic v meteorno kanalizacijo,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(5) Vsak poseg na ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s 150. členom Zakona o vodah izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
32. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednost, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000).
(2) Na osnovi 105. člena Zakona o ohranjanju narave v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na obravnavanem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.
IX. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN 
33. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na ureditvenem območju OPPN ni kulturnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom, se pa v bližini območja urejanja nahaja enota Šmartno pri Slovenj Gradcu – Rimskodobni vodovod (EŠD 7951).
(2) Na območju OPPN je priporočljivo izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala. V kolikor se predhodne arheološke raziskave ne izvedejo, je potrebno nameniti posebno pozornost zemeljskim delom na obravnavanem območju ter o morebitni najdbi obvestiti Ministrstvo za kulturo.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
34. člen 
(požarna varnost) 
(1) Vsi objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
(2) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
(3) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
35. člen 
(varstvo pred potresi) 
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,10. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebna ojačitev prve plošče.
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI 
36. člen 
(vplivi s sosednjimi območji) 
(1) V času uporabe zemljišča se pričakuje vpliv na obstoječo regionalno cesto, ki se nahaja na jugozahodni strani območja ter na okoliško pozidavo, katere namembnost je pretežno industrijska. Vplivi na okolico ne bodo imeli motilnih posledic.
(2) Z gradnjo komunalne in energetske infrastrukture investitor posega na druga zemljišča tako, da v času gradnje priključkov vpliva na druge parcele, kakor je to prikazano v grafični prilogi.
(3) Drugih vplivov na sosednja območja ni.
37. člen 
(povezave s sosednjimi območji) 
(1) Obravnavano območje je z drugimi območji povezano le na jugozahodni strani preko javne ceste.
(2) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnih prilog.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
38. člen 
(odstopanja) 
Na območju OPPN so dopustna naslednja odstopanja:
– za lego objektov in horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu površin za gradnjo, ki je določena z gradbeno linijo; dopustno je odstopanje do +1,00 m glede na predvidene gabarite, dopustna pa je tudi gradnja manjšega tlorisnega gabarita, kot je predpisano z odlokom, ki pa mora biti v projektni dokumentaciji podrobno obrazloženo,
– za oblikovanje objektov: dopustno je drugačno oblikovanje objektov in streh ob posebni obrazložitvi projektanta, da je takšna rešitev smotrnejša,
– za vertikalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo tudi manjšega vertikalnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah,
– kote pritličja in manipulativnih površin se prilagodijo tehnologiji objekta; prehodi terena med obstoječo infrastrukturo in sosednjimi zemljišči mora biti izveden čim bolj sonaravno;
– dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– glede balkonov in lož; balkoni in lože lahko segajo do 1,40 m izven gabarita objekta, vendar morajo biti izvedeni v lahki – montažni izvedbi,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dopustna glede potekov predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih, hidroloških, geoloških, vodnogospodarskih, lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta predmetnega OPPN,
– dopustno je združevanje gradbenih parcel.
XIII. KONČNE DOLOČBE 
39. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Mestne občine Slovenj Gradec in na Upravni enoti Slovenj Gradec.
40. člen 
(prenehanje uporabe prostorskih ureditvenih pogojev) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Prostorsko ureditvenih pogojev v naseljih Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02 in 91/02) za ureditveno območje OPPN.
41. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
42. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0006/2015
Slovenj Gradec, dne 22. decembra 2017
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Andrej Čas l.r.