Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2017 z dne 28. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2017 z dne 28. 12. 2017

Kazalo

3807. Odlok o ureditvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica, stran 12266.

  
Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17, 59/17), Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 (Uradni list RS, št. 22/14), v skladu s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US) in na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12 in 18/17) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. decembra 2017 sprejel
O D L O K 
o ureditvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica 
I. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
– zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
– območja, katera so predmet odmere nadomestila,
– merila za določitev višine nadomestila,
– zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila.
2. člen 
(gradbena parcela) 
(1) Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče pod stavbo skupaj z zemljiščem, ki ga ta stavba potrebuje za svojo uporabo in je kot taka določena skladno s predpisi in tem odlokom.
(2) Gradbena parcela je tudi parcela objekta, kot je opredeljena z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Nova Gorica.
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ 
3. člen
(zazidana stavbna zemljišča) 
(1) Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih je izdano dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2) Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) in/ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5.
4. člen 
(nezazidana stavbna zemljišča) 
(1) Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2) Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.
(3) Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
(4) Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto.
(5) Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje nezazidana zemljiška parcela kakor tudi del nezazidane zemljiške parcele oziroma več zemljiških parcel istega lastnika in iste namenske rabe, katere oziroma katerih površina po določitvi gradbene parcele je večja ali enaka površini kot jo določa veljavni prostorski akt za parcelo objekta, kjer pa le-ta ni določena, večja ali enaka 500 m2.
(6) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se kot površine nezazidanega stavbnega zemljišča ne upoštevajo površine delov zemljiških parcel, ki ležijo na območjih varovanj in omejitev nosilcev urejanja prostora (varovalni pasovi elektrovodov, plinovodov, javnih cest, priobalni pasovi ipd.) in na katerih državni ali občinski predpisi gradnjo objektov omejujejo oziroma jo ne dovoljujejo.
(7) V kolikor strokovne službe občinske uprave, same ali na zahtevo zavezanca za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo, ugotovijo, da na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč, določenih skladno s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zaradi lege, oblike ali velikosti preostale površine nezazidanega stavbnega zemljišča ni možna gradnja objektov skladno s prostorskim aktom občine, se takšne površine ne upoštevajo kot površine nezazidanega stavbnega zemljišča.
5. člen 
(določitev površine in namena zazidanega stavbnega zemljišča) 
(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi podatka Registra nepremičnin – dejanska raba, ki je vzpostavljena na podlagi veljavne nepremičninske zakonodaje (šifrant dejanske rabe Registra nepremičnin in Katastra stavb).
(3) Če podatek o površini ali dejanski rabi zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi podatkov terenskega ogleda, podatkov iz projektne dokumentacije objekta ali drugih javnih evidenc (poslovni register) ali uradnih obvestil drugih upravnih organov določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ). Na ta način pridobljen podatek se pred odmero posreduje zavezancu v pregled.
(4) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa ne strinja, mora v roku enega meseca, od seznanitve zavezanca s podatki za odmero, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v uradnih evidencah pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(5) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa pravilni.
(6) Celoten postopek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena mora biti zaključen pred izdajo odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo. V nasprotnem primeru se tako določena površina za zazidano stavbno zemljišče upošteva v naslednjem odmernem letu.
(7) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(8) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(9) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo zunanja parkirišča, zunanje manipulativne in prodajne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, gostinske terase in plesišča, površine za kampiranje in odlagališča mineralnih surovin.
(10) Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele.
(11) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, se pri odmeri nadomestila v primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, in predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo spremembo neto tlorisne površine objekta), do tedaj, ko se stavba (ali njeni deli) evidentira v uradnih evidencah iz prvega odstavka tega člena.
6. člen 
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča) 
(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 4. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
7. člen 
(napačni podatki v uradnih evidencah) 
(1) Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za točnost podatkov v uradnih evidencah.
(2) V primeru ugotovitve, da podatki iz uradnih evidenc niso skladni s stanjem v naravi, bo pristojni organ postopal skladno z veljavnimi predpisi.
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA 
8. člen
(območja odmere nadomestila) 
(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi naslednjih kriterijev:
– kvaliteta dostopnosti območja do javnih funkcij (na podlagi določil Občinskega prostorskega načrta),
– kvaliteta dostopnosti do območja,
– reliefne značilnosti območja.
Območja iz tega člena so določena na mejo Registra prostorskih enot (v nadaljevanju: RPE), mejo Urbanističnih načrtov (v nadaljevanju: UN) oziroma je potek meje prikazan na pregledni karti iz drugega odstavka tega člena ter se delijo na:
A. 1. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– naselji Nova Gorica in Pristava
– Z del naselja Rožna Dolina in J del naselja Solkan kot prikazuje pregledna karta.
B. 2. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– naselja Ajševica, Stara Gora in Loke,
– del naselja Rožna Dolina, ki ni zajet v območju 1,
– del naselja Solkan, ki leži znotraj UN Nova Gorica in ni zajet v območju 1,
– deli naselij Kromberk ter Šmaver, ki ležijo znotraj UN Nova Gorica.
C. 3. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– del naselja Šempas, ki leži znotraj UN Šempas,
– deli naselij Dornberk, Zalošče, Budihni, Draga, Brdo, Potok pri Dornberku in Tabor, ki ležijo znotraj UN Dornberk.
D. 4. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo:
– naselji Ozeljan in Šmihel,
– del naselja Grgar, ki leži znotraj UN Grgar,
– del naselja Prvačina, ki leži znotraj UN Prvačina,
– del naselja Branik, ki leži znotraj UN Branik,
– del naselja Preserje, ki leži znotraj UN Preserje,
– del naselja Šempas, ki ni zajet v območju 3,
– J del naselij Osek in Vitovlje kot prikazuje pregledna karta.
E. 5. kakovostno skupino območij, katero predstavlja:
– deli naselij Branik, Preserje in Prvačina, ki niso zajeta v območju 4,
– deli naselij Brdo, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Tabor in Zalošče, ki niso zajeta v območje 3,
– del naselja Čepovan, ki leži v območju UN Čepovan,
– naselje Gradišče nad Prvačino, Pedrovo, Saksid, Spodnja Branica in Steske,
– del naselja Lokve, ki leži v območju UN Lokve,
– del naselja Trnovo, ki leži v območju UN Trnovo,
– del naselja Ravnica kot prikazuje pregledna karta.
F. 6. kakovostno skupino območij, katero predstavlja:
– preostali deli naselij, ki niso zajeta v enem od prejšnjih območij.
(2) Območja iz prejšnjega odstavka tega člena so prikazana na pregledni karti »Pregledna karta območij odmere nadomestila«, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled na sedežu Mestne občine Nova Gorica.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
9. člen 
(splošna merila) 
(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture,
– lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča,
– ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča.
(2) Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva merilo:
– lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča.
10. člen 
(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo) 
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:
Infrastruktura
Opremljenost stavbnega zemljišča
Število točk
električno omrežje
zemljišča, katera je mogoče priključiti
10
javno vodovodno omrežje
zemljišča, katera je mogoče priključiti
10
javno kanalizacijsko omrežje
zemljišča, katera je mogoče priključiti
10
plinovodno ali toplovodno omrežje
zemljišča, katera je mogoče priključiti
10
avtobusna postaja mestnega prometa
vsa zemljišča, ki ležijo v razdalji 200 m od avtobusnega postajališča mestnega prometa
5
avtobusna postaja čezmejnega potniškega prometa
vsa zemljišča, ki ležijo v razdalji 200 m od avtobusnega postajališča čezmejnega prometa
5
11. člen 
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča) 
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove uvrstitve v kakovostno območje ter namena uporabe na naslednji način:
Namen stavbnega zemljišča
Kakovostna skupina območja
stavbe
namen uporabe
1
2
3
4
5
6
STANOVANJSKI NAMEN
Stanovanjske stavbe
11 – stanovanjski namen
50
50
40
30
25
15
Raba garaže
1242 – garaža
50
50
40
30
25
15
Druga nestanovanjska raba
1274 – druga nestanovanjska raba
50
50
40
30
25
15
POSLOVNI NAMEN
Nestanovanjske stavbe
1200000 – nestanovanjski del stavbe, ki je neprimeren za uporabo
380
280
180
130
80
30
Gostinska raba
12111, 1212 – kratkotrajna nastanitev
450
350
250
170
130
55
12112 – gostinstvo
650
450
350
270
180
80
Upravna raba
12201 – javna funkcija
300
200
150
100
50
0
Pisarniška raba
12202 – finančno poslovanje
800
600
500
400
300
200
12203 – pisarna
550
450
350
270
180
80
Trgovska dejavnost
12301 – trgovina
380
280
180
130
80
30
12302 – razstavišče
550
450
350
270
180
80
12303 – bencinski servis
800
600
500
400
300
200
12304 – storitvena dejavnost
650
550
400
250
100
50
Raba prometa in garaže
1241 – promet
600
500
400
320
230
130
1242 – garaža
50
50
40
30
25
15
Industrijska raba in skladišča
1251 – industrija
430
240
180
140
90
40
1252 – skladišče
280
240
170
150
70
25
Raba splošnega družbenega pomena
1261 – družbeni namen
450
350
250
170
130
55
1262 – muzej in knjižnica
250
200
150
120
80
30
1263, 1264, 1265 – izobraževanje, zdravstvo, šport
250
200
150
120
80
30
Druga nestanovanjska raba
1271101 – rastlinjak
350
250
200
150
50
25
1271201 – farma
350
250
200
150
50
25
1271202 – hlev
100
35
30
20
15
10
1272, 1274 – druga nestanovanjska raba
50
50
40
30
25
15
Skupna raba
13 – skupna raba
50
50
40
30
25
15
Gradbeni inženirski objekti
2 – zunanje poslovne površine
250
150
100
75
50
25
12. člen 
(ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča) 
Točke določene skladno z 10. in 11. členom tega odloka se pomnožijo s faktorjem 1,1, če ima stavba s poslovnim namenom v 1. kakovostni skupini območja do vključno eno nadzemno etažo, razen za namen 1242 – garaža.
13. člen 
(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča) 
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:
Namembnost zemljišča
Kakovostna skupina območja
1
2
3
4
5
6
S – območja stanovanj
80
75
55
45
25
0
C – območja centralnih dejavnosti
120
100
80
65
35
0
I – območja proizvodnih dejavnosti
125
95
75
60
30
0
B – posebna območja
125
95
75
60
30
0
ostala območja, kjer je dovoljena gradnja objektov
125
95
75
60
30
0
V. ODMERA NADOMESTILA 
14. člen 
(določitev višine nadomestila) 
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 10., 11. in 12. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 13. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.
15. člen 
(vrednost točke) 
(1) Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom mestnega sveta.
(2) Letna vrednost točke, za odmero nadomestila za naslednje leto, se določi najkasneje do 31. 12. tekočega leta. Če mestni svet za posamezno odmerno leto ne sprejme letne vrednosti točke do 31. 12. tekočega leta, se kot vrednost točke za naslednje odmerno leto šteje vrednost točke, ki velja na dan 31. 12. tekočega leta in ki je revalorizirana z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, za obdobje od septembra predhodnega leta do septembra tekočega leta, po podatkih Statističnega urada RS.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme sklep o revalorizaciji točke župan. Sklep se objavi na spletni strani Mestne občine Nova Gorica.
16. člen 
(zavezanec za plačilo nadomestila) 
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik oziroma upravljavec.
(2) Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje:
a. najemna pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom),
b. v primeru ustanovitve stavbne pravice: izpisek iz Zemljiške knjige ali overjena pogodba o ustanovitvi stavbne pravice,
c. v primeru ustanovitve služnosti stanovanja: izpisek iz Zemljiške knjige ali overjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja,
d. overjena izjava lastnika in uporabnika,
e. druge verodostojne listine, ki dokazujejo uporabnika oziroma upravljavca.
(3) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik, upravljavec ali najemnik.
(4) Dokazila iz drugega odstavka tega člena se dostavijo pristojnemu organu.
17. člen 
(odmera nadomestila) 
(1) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak stavbni del posebej in za vsako vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej.
(2) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.
(3) Pristojni organ posreduje podatke za odmero nadomestila pristojnemu davčnemu organu.
(4) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri pristojni davčni organ z odločbo.
18. člen 
(pritožba) 
(1) Postopek pritožbe se izvede skladno s predpisi o davčnem postopku tako, da je občina aktivno udeležena pri ugotavljanju dejanskega stanja posameznega primera in tekoče seznanjena s potekom postopka.
(2) Če je bila sprememba podatkov v uradnih evidencah izvedena najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se le-ta upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se sprememba upošteva v naslednjem odmernem letu.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA 
19. člen 
(oprostitve plačila nadomestila) 
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS ter za potrebe zaščite in reševanja,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
– stavbne dele ali zunanje poslovne površine, katerih uporabniki so humanitarne organizacije, ki so v sistemu zaščite in reševanja ter organizacije, ki izvajajo požarno varnost, gasilsko dejavnost in druge dejavnosti za zaščito in reševanje,
– stavbne dele in zunanje poslovne površine, ki jih neposredno uporabljajo občinske službe, ali ki jih imajo v upravljanju, skladno s predpisi o stvarnem premoženju države in samoupravne lokalne skupnosti, osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je Mestna občina Nova Gorica,
– stavbne dele ali zunanje poslovne površine, ki jih imajo v lasti, upravljanju, najemu ali v uporabi krajevne skupnosti Mestne občine Nova Gorica izključno za izvajanje predpisanih nalog,
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek, in sicer za dobo pet let. O oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve pritožba na župana Mestne občine Nova Gorica.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
20. člen 
(1) Evidenca o zunanjih poslovnih površinah, ki je bila na novo vzpostavljena na osnovi Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/14), se uporablja kot evidenca zunanjih poslovnih površin za potrebe odmere po tem odloku.
(2) Evidenca o nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki je bila na novo vzpostavljena na podlagi Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/14), se uporablja kot evidenca nezazidanih stavbnih zemljiščih za potrebe odmere po tem odloku.
21. člen 
Ne glede na določbe 15. člena tega odloka se za leto 2018 za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča določi letna vrednost točke v višini 0,0056409 evrov.
22. člen 
(dokončanje postopkov v prehodnem obdobju) 
Postopki odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so se začeli na podlagi Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/14, 105/15) in do uveljavitve tega odloka še niso pravnomočno končani, se končajo po določilih Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/14, 105/15).
23. člen 
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/14, 105/15), uporablja pa se do 31. decembra 2017.
24. člen 
(začetek veljave in uporabe) 
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
(2) Priloga »Pregledna karta območij odmere nadomestila« se objavi na spletni strani občine.
Št. 007-6/2017-2
Nova Gorica, dne 21. decembra 2017
Župan 
Mestne občine Nova Gorica 
Matej Arčon l.r.