Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2017 z dne 27. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2017 z dne 27. 12. 2017

Kazalo

3771. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Škrubov vrh za del SEVER 1, stran 11874.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Mozirje na 18. redni seji dne 19. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Škrubov vrh za del SEVER 1 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem podrobnem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15, 77/15 in 105/15) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Škrubov vrh za del SEVER 1 (v nadaljevanju OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje BP projektivni biro Darja Bezovnik Planovšek s.p., Loke pri Mozirju 13, 3330 Mozirje, pod številko projekta 63/17, ki je sestavni del tega odloka.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom,
– območje OPPN,
– umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor,
– pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– druge pogoje in zahteve za izvajalce,
– merila in pogoji za parcelacijo,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritev za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
– končne določbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Mozirje. Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1.0 
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
M 1:1000
2.0 
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:500
3.0 
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:500
4.0
Zazidalno ureditvena situacija
M 1:500
5.0
Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
M 1:500
6.0
Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
M 1:500
7.0 
Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
M 1:500
(3) OPPN ima naslednje priloge:
– prikaz stanja prostora – geodetski načrt,
– strokovne podlage – geološko-geomehansko poročilo
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– povzetek za javnost,
– odločba Ministrstva za okolje in prostor glede celovite presoje vplivov na okolje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM 
3. člen 
(predmet OPPN) 
(1) Predmet OPPN Škrubov vrh za del SEVER 1 je ureditev za gradnjo nove stanovanjske hiše.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– gradnja ene stanovanjske hiše,
– prometna ureditev območja (gradnja dovoznih priključkov in ceste),
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja na njo,
– ureditev pripadajočih zunanjih površin (utrjenih in zelenih površin, pešpoti, zasaditve).
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega parcelo št. 865/56 v k.o. Ljubija. Površina območja meri 1122 m2.
(2) Sestavni del OPPN Škrubov vrh za del SEVER 1 so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.
(3) Preostali del stanovanjskega območja Škrubov vrh, ki se ne ureja znotraj OPPN, ima dostop do območja po občinski javni poti JP 767011, ki bo glavna prometna povezava omenjenega območja in poteka preko parc. št. 865/55, 865/57, 865/52, *91/9, 865/44, 865/45, 865/92 in 865/25 vse k.o. Ljubija. Občinska javna pot JP 767011 se priključuje na državno regionalno cesto R3 695/1458.
(4) Predmet izdelave OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Škrubov vrh za del SEVER 1.
5. člen 
(posegi zunaj območja OPPN) 
Zunaj območja OPPN so zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje OPPN se preko občinske javne poti JP 767011 navezuje na državno regionalno cesto R3 695/1458.
7. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– mirne stanovanjske dejavnosti – stavbe klasifikacije CC- SI 123.
Z novo ureditvijo območje ostaja prvenstveno namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
8. člen 
(vrste dopustnih gradenj in drugih del) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
− gradnje stanovanjskih stavb,
− redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,
− rekonstrukcije objektov,
− rušitev in nadomestne gradnje objektov,
− spremembe namembnosti v okviru dovoljenih objektov in namembnosti,
− gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
− prometne ureditve (gradnja dovoznih priključkov, cest),
− urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin (dvorišča, dostopi, ograje, škarpe, podporni zidovi),
− postavitev sončnih elektrarn na strehah objektov,
− dopustne so postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov.
9. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe;
– stavbe za storitvene dejavnosti;
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 10. člena tega odloka;
– zelene površine.
10. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
V območju OPPN je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
Nezahtevni in enostavni objekti so konstrukcijsko samostojni, lahko so postavljeni tik ob osnovnemu objektu ali samostojno. Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je dovoljena gradnja ravne strehe minimalnega naklona oziroma strehe usklajene z osnovnim objektom.
11. člen 
(gradnja gradbenih inženirskih objektov) 
Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Ceste so asfaltirane, parkirišče asfaltirano ali tlakovano.
Možna je postavitev opornega zidu. Oporni zid naj se ozeleni s plezalkami.
V. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA 
12. člen 
(gradbena parcela) 
Parcela 865/56 k.o. Ljubija predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi funkcionalno zemljišče stanovanjskega objekta, znotraj katerega je določena površina za gradnjo.
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte. Pri določanju razmerja se upošteva zazidana površina.
13. člen 
(gradbena linija) 
Gradbene linije so razvidne iz grafičnega načrta »4.0 Zazidalno ureditvena situacija«.
14. člen 
(pogoji in usmeritve glede lege objektov) 
(1) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz oblike parcele in konfiguracije terena, ki narekuje umestitev objekta podolgovatega tlorisa, orientiranih pravokotno na dovozno cesto.
(2) Na območju OPPN se predvidi gradnja stanovanjske hiše. Ob stanovanjski hiši je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti so konstrukcijsko samostojni, lahko so postavljeni tik ob osnovnem objektu ali samostojno. Minimalni odmik nadstreškov znaša 1,50 m od parcelne meje.
(4) Lega predvidenega objekta je razvidna iz grafičnega načrta »4.0 Zazidalno ureditvena situacija«.
15. člen 
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov) 
(1) Tlorisni gabariti objektov so:
− stanovanjski objekt: 9,82 m x 8,02 m,
− enostavni in nezahtevni objekti.
(2) Kota pritličja predvidenih objektov je postavljena 20 cm nad okoliškim terenom, kote parkirišč ostanejo na obstoječem nivoju.
(3) Tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
16. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Pogoji za arhitekturno oblikovanje so naslednji:
– horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike z razmerjem stranic 1:1,2 – 1:1,5. Na osnovni volumen je dopustno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje horizontalnega gabarita objekta;
– vertikalni gabariti: praviloma je predviden vertikalni gabarit P+M;
– konstrukcija: klasična zidana;
– kolenčni zid: max. 1,30 m;
– streha: v osnovi dvokapnica z napuščem. Pri dvokapnih strehah je naklon strešin 40°, smer slemena vzporedno z daljšo stranico. Kritina naj bo opečna, lahko tudi podobne oblike v rdeči barvi. Dopustna je izvedba, čopov, strešnih oken in strešnih izzidkov;
– fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Fasade so predvidene klasične svetlih barv, lahko so v kombinaciji z lesom ali v celoti obložene z lesom. Oblikovanje objektov naj sledi avtohtonim graditeljskim vzorcem;
– strehe nadstreškov so usklajene z osnovnim objektom oziroma ravne strehe z minimalnim naklonom. Konstrukcija nadstreška lesena ali klasično zidana ali montažna;
– dovoljena je postavitev nadstreškov nad vhodi v objekte.
Natančna oblika, velikost in pozicija objekta se določi s projektno dokumentacijo.
17. člen 
(ureditev zunanjih površin) 
(1) Zunanja ureditev vključno s parkirišči se izvede na koti obstoječega terena.
(2) Uvoz in izvoz bo preko cestnega priključka na občinsko javno pot JP 767011 zagotovljen individualno.
(3) V sklopu gradbene parcele se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti.
(4) Manipulativne površine in parkirišče na gradbeni parceli se asfaltira ali tlakuje. Ob objektu se uredijo tlakovane površine za dostop in bivalno teraso.
(5) Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi in drevesnimi in grmovnimi vrstami. Morebitni podporni zidovi naj se zazelenijo s popenjavkami.
(6) Zunanja ureditev se izvede na koti obstoječega terena – nasipanje in dvig terena ni dovoljeno.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
18. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kje je to mogoče. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so posledica lastniških razmerji pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega reda ter so usklajene s posameznimi upravljavci opreme.
(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(6) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Za izgradnjo komunalne ureditve do predvidenih objektov skrbi investitor oziroma lastnik parcele.
19. člen 
(cestno omrežje, parkiranje) 
(1) Dostop do območja OPPN-ja je iz južne strani iz občinske javne poti št. JP 767011.
(2) V sklopu gradbene parcele predvidene stavbe se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti ob objektu.
(3) Upoštevati je potrebno promet na občinski kategorizirani javni poti JP767011 v povezavi s priključkom stanovanjskega objekta. Prometna ureditev mora biti izvedena tako, da bo skladno s področnimi predpisi rešen varen dvosmerni motorni promet, kolesarski in peš promet ter odvodnjavanje ceste.
(4) Priključek in njegove neposredna okolica ob občinski javni cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
(6) Morebitne ograje ali žive meje ne smejo posegati v polje preglednosti občinskih cest. Ob javni dovozni cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljavca javne ceste.
(7) Priključek na občinsko lokalno cesto mora biti zgrajen v niveleti vozišča občinske javne poti in čimbolj pravokoten.
(8) Meteorne in druge odpadne vode iz parcele in zunanje ureditve objekta ter priključka ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Oranje snega iz javne dovozne ceste ter odlaganje snega ne sme biti ovirano.
(9) Odtekanje vode iz občinske lokalne ceste ne sme biti ovirano. Meteorne ali druge vode s priključka ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati.
20. člen 
(vodovodno omrežje) 
Oskrba s pitno vodo se bo zagotavljala z ureditvijo priključka na zasebni vodovod.
21. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Za čiščenje komunalnih odpadnih vod je predvidena mala komunalna čistilna naprava.
(2) Možnost ponikanja je razvidna iz geološkega poročila.
(3) Padavinske odpadne vode s strehe predvidenega objekta bodo odtekale v zadrževalnik vode (6 m3) z iztokom v ponikovalnico.
Meteorne odpadne vode s parkirišča in utrjenih površin bodo preko lovilca olj in maščob, ki mora biti skladen s standardom SIST EN 858, speljane v zadrževalnik vode (6 m3) z iztokom v ponikovalnico.
Prelivi iz male komunalne čistilne naprave so speljani v ponikovalnico.
(4) Ponikovalnice so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati dimenzioniranje ponikovalnice ter detajl ponikovalnice.
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območju predvidene izgradnje objekta poteka obstoječi NN nadzemni vod, kateri je predviden v sklopu preureditve obstoječega omrežja za odstranitev.
(2) Ob robu obstoječe trase NN nadzemnega voda poteka nov NN podzemni vod (ki je v območju predvidenega uvoza že v zaščitni cevi), kateri bo nadomestil obstoječi NN nadzemni vod. NN podzemni vod je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša min. 1,0 m v obeh smereh. Gradnja kakršnih koli objektov v sklopu zunanje ureditev v varovalnem pasu ni dovoljena.
(3) Energija za napajanje predvidenega objekta je na razpolago v prostostoječi razdelilni omarici PS R, ki je locirana na parc. št. 865/57 k.o. Ljubija. Predmetna omarica se napaja iz transformatorske postaje TP Preseka – NN izvod I:01: Vikendi.
Od obstoječe omarice PS R je že položen NN podzemni el. en. vod 4 x 35 mm2 do roba predvidenega stanovanjskega objekta.
(4) Priključna merilna omarica se predvidi na fasadi objekta na stalno dostopnem mestu.
(5) V fazi nadaljnega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predviden objekt si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje, soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektu.
23. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Za potrebe načrtovanega objekta se predvidi novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. preveri možnost priključitve na obstoječe omrežje. Predvidi se zgraditev kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih naprav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.
(2) Obstoječe trase telekomunikacijskega omrežja je pred gradnjo potrebno zakoličiti, ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije.
24. člen 
(plinovodno omrežje) 
Na območju OPPN ni plinovodnega omrežja.
25. člen 
(ogrevanje in učinkovita raba energije) 
(1) Za posamezni objekt je ogrevanje predvideno individualno. Možna je izvedba individualnih kotlovnic na lesno biomaso, utekočinjen naftni plin in izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja.
V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-l. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-l, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode, na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(2) V primeru, da bodo vrtine za toplotno črpalko voda – voda ali geosondo presegle globino 30 m, si mora investitor pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Za rabo vode po 125. členu ZV-1 pa vodno dovoljenje.
(3) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
26. člen 
(odpadki) 
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje in predajanje odpadkov.
(2) Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi ob dovozni cesti na parceli, namenjeni gradnji.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
27. člen 
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine vpisanih v register nepremičnine kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
28. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Varstvo pred hrupom
Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predviden objekt oziroma njegovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) Varstvo zraka
Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu in preprečevati raznos materialov z gradbišča. Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se kot energetski vir za oskrbo s toploto predvidi lesna biomasa, gradnja objekta se mora izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti usklajeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe) in Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bo doseženo z:
– odvajanjem meteornih odpadnih vod s parkirišč in utrjenih manipulativnih površin do lovilca olj in maščob, ki mora biti skladen s standardom SIST EN 858, preko zadrževalnika, z iztokom v ponikovalnico
– odvajanjem meteornih odpadnih vod s streh, preko zadrževalnika, z iztokom v ponikovalnico
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Vsak poseg na obravnavanem ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(4) Varstvo plodne zemlje in tal
Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
29. člen 
(varstvo gozdov) 
Območje OPPN ne meji na območje gozdov. Z izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z OPPN, ne bo posegov v gozd.
30. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost (Natura 2000, ekološko pomembna območja).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 
31. člen 
(varstvo pred potresom) 
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal (g) 0.15. Glede na zahtevnost predvidenega objekta je priporočljiva ojačitev prve plošče.
32. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Vsi objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
(2) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti:
– morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja,
– dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja,
– ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v 22. in 23. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) in pri tem upoštevati tudi določila:
– 3. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13) – zaradi zagotovitve potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. 
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13) in zahteve od 3. do 12. člena II. in II. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05) – zaradi zagotovitve virov vode za gašenje. 
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13) – zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila. 
(3) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
(4) Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter izvesti potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Zagotoviti je potrebno ustrezne vodne vire za gašenje (hidrantno omrežje).
34. člen 
(erozivna in plazovita ogroženost) 
Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo.
35. člen 
(poplavno območje in podtalnica) 
(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo.
(2) Na podlagi geološkega poročila podtalnice ni pričakovati.
36. člen 
(razlitje nevarnih snovi) 
Na območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
37. člen 
(etapnost) 
Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska infrastruktura za gradbeno parcelo.
Gradnja predvidenega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost za priključitev predvidenega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1B, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje predvidenega objekta.
Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
38. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
− pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
− zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
− sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 
39. člen 
(merila in pogoji za parcelacijo) 
Na območju OPPN je določena gradbena parcela, namenjena gradnji stanovanjske hiše.
XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
40. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
− horizontalni gabariti objekta do ±2.00 m,
− vertikalni gabariti objektov do ±1.00 m,
− dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov do objekta, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
− odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijska omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN ter so usklajene z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev glede oblikovanja objektov potrdi Občina Mozirje.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 
41. člen 
(prenehanje veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), velja na tem območju Občinski prostorski načrt Občine Mozirje in sicer merila in pogoji določeni za območje namenske rabe SS (območje stanovanj).
XIV. KONČNE DOLOČBE 
42. člen 
(vpogled) 
OPPN je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje.
43. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
44. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0008/2017-8
Mozirje, dne 19. decembra 2017
Župan 
Občine Mozirje 
Ivan Suhoveršnik l.r.