Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2017 z dne 22. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2017 z dne 22. 12. 2017

Kazalo

3706. Odlok o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2018, stran 11619.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08, 76/08 – ZLS-O, 79/09 – ZLS-P, 51/10 – ZLS-R, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4 (14/13 pop.), 110/11 – ZDIU12, 101/13 – ZJF-G, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G), 17. in 97. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) in 99. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 21. redni seji dne 18. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2018 
1. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Občino Zagorje ob Savi za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v evrih
I
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
14.178.258
 
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
12.522.749
70
DAVČNI PRIHODKI
10.942.780
700
Davki na dohodek in dobiček
9.701.144
703
Davki na premoženje
983.000
704
Domači davki na blago in storitve
258.636
71
NEDAVČNI PRIHODKI
1.579.969
710
Udeležba na dobičku in dohodki 
od premoženja
1.330.584
711
Takse in pristojbine
8.000
712
Globe in druge denarne kazni
9.000
713
Prihodki od prodaje blaga in storitev
53.314
714
Drugi nedavčni prihodki
179.071
72
KAPITALSKI PRIHODKI
167.900
720
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
101.900
722
Prihodki od prodaje zemljišč 
in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
66.000
73
PREJETE DONACIJE
2.800
730
Prejete donacije iz domačih virov
2.800
74
TRANSFERNI PRIHODKI
1.484.810
740
Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
787.116
 741
 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU
697.694
78
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE
0
787
Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
0
II
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
15.770.507
40
TEKOČI ODHODKI
3.332.610
400
Plače in drugi izdatki zaposlenim
828.030
401
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
139.457
402
Izdatki za blago in storitve
1.676.123
403
Plačila domačih obresti
44.000
409
Sredstva, izločena v rezerve
645.000
41
TEKOČI TRANSFERI
7.852.437
410
Subvencije
142.945
411
Transferi posameznikom 
in gospodinjstvom
3.759.128
412
Transferi neprofitnim organizacijam 
in ustanovam
775.139
413
Drugi tekoči domači transferi
3.175.225
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
4.066.308
420
Nakup in gradnja osnovnih sredstev
4.066.308
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
519.152
431
Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
312.225
432
Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
206.927
III
PRORAČUNSKI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I-II)
–1.592.249
B
RAČUN FINANČNIH TERJATEV 
IN NALOŽB
 
IV
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
 
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 
 8.000
750
Prejeta vračila danih posojil
8.000
751
Prodaja kapitalskih deležev
0
V
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
0
441
Povečanje kapitalskih deležev
0
VI
PREJETA MINUS DANA POSOJILA 
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V)
+8.000
C
RAČUN FINANCIRANJA
 
VII
ZADOLŽEVANJE
 
50
ZADOLŽEVANJE
1.200.000
500
Domače zadolževanje
1.200.000
VIII
ODPLAČILA DOLGA
 
55
ODPLAČILA DOLGA
556.413
550
Odplačila domačega dolga
556.413
IX
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV 
NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII)
–940.662
X
NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII)
643.587
XI
NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX)
1.592.249
XII
Stanje sredstev na računih na dan 31. 12. 2017
940.662
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
3. člen 
(izvrševanje proračuna) 
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
4. člen 
(namenski prihodki in odhodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. taksa za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se porablja za nakup, graditev, obnovo in vzdrževanje premoženja v okviru ravnanja z odpadno vodo;
2. požarna taksa, ki se nameni za nabavo gasilske opreme,
3. turistična taksa, ki se porablja za financiranje aktivnosti za turistično promocijo občine,
4. komunalni prispevek, ki se porablja za gradnjo, obnovo, opremljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture,
5. koncesijska dajatev za kmetijska zemljišča, gozdove in divjad, ki se porablja za sanitarno sečnjo in druga urejanja gozdnih in kmetijskih površin ter skrb za divjad,
6. sorazmerni del nadomestila od prodaje lesa iz državnih gozdov, ki ležijo na področju občine se porablja za vzdrževanje cest,
7. pristojbina za gozdne ceste, ki se porablja za vzdrževanje gozdnih cest,
8. prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja (kapitalski prihodki), ki se porabljajo za nakup, graditev, obnovo in vzdrževanje stvarnega premoženja občine,
9. prihodki od lastne dejavnosti, ki se porabljajo za odhodke povezane s to dejavnostjo,
10. vsi prihodki ožjih delov občine, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, ki so predvideni v finančnih načrtih KS.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznost samo do višine dejanskih prejemkov oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev.
Pravice porabe na proračunskih postavkah, ki zahtevajo namenski izdatek, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Odredbodajalec proračuna je župan ali od njega pooblaščena oseba.
Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske postavke, če s tem ni spremenjena pravica porabe neposrednega proračunskega uporabnika.
Neposredni proračunski uporabniki proračuna Občine Zagorje ob Savi so: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinske uprava z vsemi oddelki (oddelek za splošne zadeve, javne finance, družbene dejavnosti in gospodarstvo, gospodarske javne službe ter okolje in prostor) in vsaka krajevna skupnost.
Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj posameznega neposrednega proračunskega uporabnika v posebnem delu proračuna odloča župan, vendar skupno povečanje oziroma zmanjšanje ne sme presegati 30 % obsega področja proračunske porabe znotraj neposrednega proračunskega uporabnika.
Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme svet krajevne skupnosti. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti, ki v krajevni skupnosti nastopa kot odredbodajalec.
Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti, ki je sestavni del proračuna, brez predhodnega soglasja župana, razen poslov, ki so vezani na odtujitev ali pridobitev nepremičnin v vrednosti nad 5.000 evrov.
O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti odloča predsednik sveta krajevne skupnosti brez omejitev. Predsednik sveta krajevne skupnosti mora o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami seznaniti svet krajevne skupnosti.
Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji.
6. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2019 60 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen 
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) 
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan (v krajevnih skupnostih predsednik sveta krajevne skupnosti), ki lahko spreminja vrednosti projektov v načrtu razvojnih programov.
Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko župan spremeni vrednost projekta iz načrta razvojnih programov za več kot 20 %, če sprememba vrednosti projekta ni višja oziroma nižja od 20.000 evrov glede na vrednost projekta v sprejetem načrtu razvojnih programov in pa uvrsti v načrt razvojnih programov nov projekt, če njegova vrednost ni višja od 30.000 evrov.
Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednosti projektov in vključuje v načrt razvojnih programov nove projekte v okviru razpoložljivih sredstev finančnega načrta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti mora o spremembah načrta razvojnih programov seznaniti svet krajevne skupnosti.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
8. člen 
(splošna proračunska rezervacija) 
Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini 70.000,00 evrov se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katera v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije župan poroča občinskemu svetu z zaključnim računom.
9. člen 
(proračunski skladi) 
Proračunski sklad Občine Zagorje ob Savi je proračunska rezerva.
Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 170.000,00 evrov. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000,00 evrov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presegajo navedeni znesek, odloča na predlog župana občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE 
10. člen 
(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem je sestavni del proračuna in ga sprejme občinski svet hkrati s proračunom. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem skladno z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (z vključenimi menjavami).
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se med izvrševanjem proračuna lahko dopolni ali spremeni.
V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko župan odloči in sklene pravne posle ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost pravnih poslov iz prejšnjega stavka ne sme presegati 20 % skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem.
(2) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan.
Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem, v načrta pa se vključijo načrtovana pridobivanja in razpolaganja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 evrov.
Župan lahko odloči in sklene pravne posle ravnanja s premičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja s premičnim premoženjem, ob smiselni uporabi prejšnjega odstavka tega člena.
(3) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem odloči in sklene pravni posel župan.
11. člen 
(odpis dolgov) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 15.000 evrov.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
12. člen 
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 
V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se lahko občina likvidnostno zadolži znotraj proračunskega leta, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 1.200.000 evrov.
Občina v letu 2018 ne bo izdajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina.
13. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje se v letu 2018 lahko zadolžijo do skupne višine 100.000 evrov. V letu 2018 se lahko zadolži JP Komunala Zagorje d.o.o v višini 100.000 evrov, za obdobje največ pet let, pod pogoji in na način, ki so določeni v Zakonu o financiranju občin.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje v letu 2018 ne smejo izdajati poroštev.
14. člen 
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) 
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2018 ne bo zadolžila.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
15. člen 
(začasno financiranje v letu 2019) 
V obdobju začasnega financiranja Občine Zagorje ob Savi v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
16. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-25/2017
Zagorje ob Savi, dne 18. decembra 2017
 
Župan 
Občine Zagorje ob Savi 
Matjaž Švagan l.r.