Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2017 z dne 20. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2017 z dne 20. 12. 2017

Kazalo

3532. Poslovnik Sodnega sveta, stran 11162.

  
Sodni svet Republike Slovenije je na podlagi 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena Zakona o Sodnem svetu na 109. seji 7. decembra 2017 sprejel
P O S L O V N I K 
Sodnega sveta 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Predmet 
S tem poslovnikom se podrobneje ureja način dela in organizacija Sodnega sveta, sklicevanje in potek sej, sprejemanje in izvrševanje odločitev, način varovanja podatkov, sodelovanje z drugimi organi, obveščanje javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.
2. člen 
Položaj in namen delovanja 
Sodni svet je samostojen in neodvisen z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) določen državni organ, ki v okviru svojih pristojnosti ter v skladu z Ustavo, zakoni in poslovnikom Sodnega sveta (v nadaljevanju poslovnik) skrbi za neodvisnost in samostojnost sodne veje oblasti, kakovost dela sodišč in sodnikov ter krepitev ugleda sodstva.
Pri uresničevanju svoje vloge in nalog deluje nepristransko ter ob tem upošteva in opozarja na pravna, etična in strokovna načela in pravila, ki omogočajo, spodbujajo in zagotavljajo kakovostno delo sodišč in sodnikov ter ugled sodstva.
3. člen 
Sodelovanje z drugimi subjekti 
Za zagotovitev uresničevanja svojih nalog v skladu s cilji iz 2. člena Sodni svet sodeluje z državnimi organi in drugimi subjekti v Republiki Sloveniji ter navezuje stike s sodnimi sveti ter drugimi organi in organizacijami iz drugih držav, pa tudi z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju sodstva oziroma imajo enak ali podoben namen delovanja kot Sodni svet.
4. člen 
Slovnična oblika 
Moška slovnična oblika izrazov, ki se nanašajo na osebe, je v besedilu uporabljena kot nevtralni izraz za moške in ženske.
II. ORGANIZACIJA 
1. poglavje Zunanja podoba
5. člen 
Sedež in pečat 
Sedež Sodnega sveta je v Ljubljani.
Sodni svet ima pečat okrogle oblike, v katerem je na sredini grb Republike Slovenije, nad njim in okrog njega napis »Republika Slovenija«, pod njim pa napis »Sodni svet«.
2. poglavje Položaj članov
6. člen 
Člani 
Funkcija člana Sodnega sveta (v nadaljevanju član) je častna in se opravlja nepoklicno.
Člana, ki sodeluje pri delu Sodnega sveta, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju.
Člani imajo položaj ter z njim povezane pravice in obveznosti, določene z Ustavo, zakoni, poslovnikom in drugimi akti Sodnega sveta.
7. člen 
Predsednik in podpredsednik 
Predsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju predsednik) poleg opravljanja funkcije člana predstavlja in zastopa Sodni svet ter vodi in organizira njegovo delo na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Sodnega sveta, ter varuje njegov položaj, kot ga opredeljujejo Ustava, zakoni in poslovnik.
V ta namen opravlja zlasti naslednje naloge:
– sklicuje in vodi seje,
– predlaga dnevne rede sej,
– nadzira izvrševanje nalog in sprejetih odločitev Sodnega sveta ter daje generalnemu sekretarju in strokovni službi Sodnega sveta napotke, navodila in odredbe v zvezi z delovanjem Sodnega sveta,
– podpisuje odločbe, sklepe, dopise in zapisnike ter druge dokumente Sodnega sveta, če ni s poslovnikom določeno drugače,
– obvešča javnost o stališčih Sodnega sveta,
– zastopa in predstavlja Sodni svet pred državnimi organi in drugimi subjekti v Republiki Sloveniji, organi in organizacijami iz drugih držav ter pred mednarodnimi organizacijami.
Za primer predčasnega prenehanja predsedniške funkcije in v odsotnosti predsednika opravlja vse naloge, opredeljene v prvem in drugem odstavku tega člena, podpredsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju podpredsednik).
Predsednik lahko za opravo posameznih nalog, opredeljenih v prvem in drugem odstavku tega člena, pooblasti podpredsednika, člana ali generalnega sekretarja Sodnega sveta (v nadaljevanju generalni sekretar).
3. poglavje Notranja organizacija
8. člen 
Generalni sekretar 
Generalni sekretar v sodelovanju s predsednikom organizira delo Sodnega sveta ter vodi delo strokovne službe.
Za svoje delo je odgovoren predsedniku in članom.
Generalni sekretar opravlja zlasti naslednje naloge:
– pripravlja gradiva za seje in skrbi za tehnično izvedbo sej,
– pripravlja poročila, osnutke odločitev, mnenj, priporočil, smernic in dopisov iz pristojnosti Sodnega sveta,
– skrbi za izvajanje sprejetih odločitev Sodnega sveta,
– skrbi za izvajanje poslovnika,
– skrbi za urejanje spletne strani Sodnega sveta ter javno objavo odločitev, stališč in dokumentov Sodnega sveta,
– izdaja navodila in odredbe strokovni službi,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in poslovnikom, ter po navodilih predsednika in v skladu s sklepi Sodnega sveta.
V času odsotnosti generalnega sekretarja za opravljanje nalog, navedenih v prvem in tretjem odstavku tega člena, nadomešča delavec strokovne službe, ki je sodnik in ki ga določi generalni sekretar.
9. člen 
Strokovna služba 
Strokovna služba po navodilih predsednika in generalnega sekretarja zagotavlja administrativno in strokovno podporo Sodnemu svetu in njegovim delovnim telesom.
Podrobnejšo organizacijo, število delovnih mest z opisi in pogoji za njihovo zasedbo ter naloge strokovne službe določi Sodni svet z aktom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest.
10. člen 
Položaj osebja strokovne službe 
Delavci v strokovni službi ne smejo javno izražati svojega mnenja o vprašanjih, ki so predmet zadeve, ki je v postopku obravnave pred Sodnim svetom.
4. poglavje Delovna telesa
11. člen 
Delovne skupine 
Za predhodno obravnavo posameznih strokovnih in organizacijskih vprašanj v zadevah iz pristojnosti Sodnega sveta ter pripravo poročil in predlogov za seje ima Sodni svet delovne skupine, ki jih ustanovi s posebnim sklepom, s katerim se določijo njihove pristojnosti, delovno področje, način njihovega dela in sestava.
O gradivu, ki ga obravnava na podlagi sklepa Sodnega sveta, izda delovna skupina poročilo s predlogom odločitve Sodnega sveta.
12. člen 
Komisija za etiko in integriteto 
Komisija za etiko in integriteto (v nadaljevanju komisija) je samostojno delovno telo Sodnega sveta, ki v okviru svojih pristojnosti prispeva h krepitvi profesionalne etične zavesti sodnikov in ugleda sodstva.
Pri izvajanju svojega poslanstva komisija upošteva in opozarja na etična načela Kodeksa sodniške etike in druga etična načela, ki omogočajo, spodbujajo in zagotavljajo kakovostno delo sodišč in sodnikov ter ugled sodstva.
Komisija redno seznanja Sodni svet o svojem delu in sprejetih odločitvah.
Predsednik in člani komisije morajo o svojih nastopih v javnosti v zvezi z delom in stališči komisije ter o obveščanju javnosti o delu in stališčih komisije predhodno seznaniti predsednika Sodnega sveta.
Komisija podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
13. člen 
Tajnik komisije 
Tajnika komisije imenuje Sodni svet.
Tajnik komisije je dodeljeni sodnik.
Tajnik komisije opravlja zlasti naslednje naloge:
– pripravlja gradiva za seje in skrbi za tehnično izvedbo sej,
– pripravlja poročila, osnutke odločitev, mnenj, priporočil, smernic, mnenj in dopisov iz pristojnosti komisije,
– skrbi za izvajanje poslovnika komisije,
– skrbi za izvajanje sprejetih sklepov komisije,
– skrbi za objavo odločitev in stališč komisije,
– ter izvaja druga dela in naloge po navodilih predsednika komisije in v skladu s sklepi komisije.
V primeru, ko je tajnik odsoten, generalni sekretar za opravljanje posameznih nalog, navedenih v tretjem odstavku tega člena, pooblasti drugega delavca strokovne službe.
14. člen 
Disciplinski organi 
Kot posebno delovno telo Sodnega sveta delujejo tudi disciplinski organi: disciplinski tožilec in njegov namestnik ter disciplinsko sodišče, ki so pristojni za izvedbo disciplinskih postopkov zoper sodnike.
Disciplinski organi delujejo po postopku, ki je predpisan z zakonom.
Pri svojem delu so disciplinski organi neodvisni.
Namestnika predsednika disciplinskega sodišča se za nadomeščanje predsednika v njegovi odsotnosti določata izmenično, upoštevaje abecedni red začetnic njunih priimkov.
15. člen 
Izločitev predsednika disciplinskega sodišča 
O izločitvi predsednika disciplinskega sodišča odloča Sodni svet.
16. člen 
Tajnik disciplinskih organov 
Tajnika disciplinskih organov imenuje Sodni svet.
Tajnik disciplinskih organov je dodeljeni sodnik.
Tajnik opravlja zlasti naslednje naloge:
– pripravlja poročila in osnutke odločitev v disciplinskih postopkih,
– skrbi za pravočasnost procesnih dejanj v disciplinskih postopkih ter
– izvaja druga dela in naloge po navodilih predsednika disciplinskega sodišča.
V primeru, ko je tajnik odsoten, generalni sekretar za opravljanje posameznih nalog, navedenih v tretjem odstavku tega člena, pooblasti drugega delavca strokovne službe.
III. POSLOVANJE 
1. poglavje Seje
17. člen 
Seje 
Sodni svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah in dopisnih sejah.
18. člen 
Javnost sej 
Seje Sodnega sveta so zaprte za javnost.
Zaradi interesov izvajanja nalog Sodnega sveta ter krepitve transparentnosti in pravne države lahko Sodni svet odloči, da sejo ali del seje odpre za javnost.
Predlog za javno obravnavo posameznih točk dnevnega reda ali celotne seje lahko poda vsak član pisno pred sejo ali ustno na seji.
V primeru, da Sodni svet odloči, da je seja ali njen del javen, se seja oziroma del seje, za katero je bila sprejeta odločitev o tem, prekine in se zadeve uvrstijo na dnevni red prve naslednje možne seje.
O javnosti seje se javnost vnaprej obvesti z objavo dnevnih redov na spletni strani Sodnega sveta, lahko pa tudi na drug primeren način po odredbi predsednika (npr. izjava za javnost).
19. člen 
Navzočnost na sejah in varovanje podatkov 
Na sejah so lahko navzoči člani, generalni sekretar in zapisnikar, z dovoljenjem predsednika ali generalnega sekretarja pa tudi zaposleni v strokovni službi.
Po odredbi predsednika so k posameznim točkam dnevnega reda lahko vabljene tudi druge osebe.
Člani in drugi navzoči na seji so dolžni varovati tajnost in zaupnost vseh osebnih in drugih podatkov, do katerih javnost nima dostopa v skladu z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja.
Na javni seji oziroma na delu seje, ki je po odločitvi Sodnega sveta odprta za javnost, smejo biti navzoče polnoletne osebe. Predsedujoči lahko zaradi vzdrževanja reda na javni seji odredi, da vsi ali posamezni udeleženci, ki so navzoči kot predstavniki javnosti, sejo za določen čas zapustijo.
Snemanje in fotografiranje s strani udeležencev med javno sejo ni dovoljeno.
20. člen 
Navzočnost ministra in predsednika vrhovnega sodišča 
Minister za pravosodje in predsednik vrhovnega sodišča se lahko na povabilo Sodnega sveta udeležita seje in imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti kadar Sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo sodišča in sodniško službo, sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali obravnava predlog proračuna za sodstvo.
Če se minister za pravosodje ali predsednik vrhovnega sodišča seje ne moreta udeležiti, lahko za udeležbo na seji pooblastita državnega sekretarja oziroma podpredsednika vrhovnega sodišča.
V postopku izbire in imenovanja predsednikov sodišč imata minister za pravosodje in predsednik vrhovnega sodišča pravico sodelovati pri razpravi in postavljati vprašanja, zato ju Sodni svet vedno vabi na sejo.
21. člen 
Sklicevanje sej 
Seje Sodnega sveta sklicuje predsednik.
Na obrazloženo zahtevo člana je predsednik dolžan sklicati sejo najkasneje v 14 dneh od prejema zahteve.
V zadevah iz prvega odstavka 20. člena poslovnika predsednik skliče sejo tudi na predlog ministra za pravosodje ali predsednika vrhovnega sodišča, razen če Sodni svet odloči, da seja ni potrebna.
Sklici sej so javni in se pred sejo, skupaj z dnevnim redom, objavijo na spletni strani Sodnega sveta in intranetni strani sodišč.
Seje Sodnega sveta so praviloma ob četrtkih na sedežu Sodnega sveta. Predsednik lahko predlaga, da se seja skliče na kakšen drug dan v tednu ali v drugem kraju.
22. člen 
Dnevni red 
Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje dostavljen članom vsaj sedem dni pred sejo.
Izjemoma se lahko na dnevni red uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom.
Vsak član lahko predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red seje ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji.
23. člen 
Razlaga poslovnika na seji 
Na sejah razlaga postopkovne določbe poslovnika predsedujoči.
Na predlog člana lahko Sodni svet sprejme drugačno razlago.
24. člen 
Vodenje in potek seje 
Predsednik vodi sejo in skrbi za njen nemoten potek.
Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.
Po ugotovitvi sklepčnosti Sodni svet odloča o predlaganem dnevnem redu in predlaganih spremembah (razširitvi oziroma umiku posameznih točk z dnevnega reda).
Kot prva točka dnevnega reda se pregleda uresničevanje sklepov prejšnjih sej. Sledi obravnava ostalih točk potrjenega dnevnega reda.
Med sejo lahko predsednik iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red obravnavanja posameznih točk dnevnega reda.
Sodni svet lahko na predlog predsednika ali člana odloči, da se iz utemeljenih razlogov posamezna točka umakne z dnevnega reda.
25. člen 
Predstavitev točk dnevnega reda in razprava 
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se začne s kratko predstavitvijo zadeve, če je po mnenju predsednika to nujno. Predsednik lahko za predstavitev zadeve določi poročevalca izmed članov, generalnega sekretarja ali delavca strokovne službe.
V razpravi daje predsednik besedo članom, generalnemu sekretarju in vabljenim osebam po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi, pri čemer imajo prednost predsednik in člani.
Razpravljajoči sme govoriti le o vprašanjih, ki se nanašajo na obravnavano točko dnevnega reda. Če se tega ne drži, mu lahko predsednik po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član ugovarja. O ugovoru odloča Sodni svet takoj in brez razprave.
Sodni svet lahko na predlog predsednika ali člana omeji čas razprave pri posamezni točki.
Predsednik sklene razpravo, ko ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi.
26. člen 
Glasovanje 
Če narava obravnavane zadeve to zahteva, predsednik po sklenjeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlaga sklep, o katerem se glasuje.
Glasovanje je lahko predhodno ali dokončno, o čemer odloča predsedujoči pred glasovanjem. Pri dokončnem glasovanju član ni vezan na odločitev, ki jo je izrazil ob predhodnem glasovanju.
27. člen 
Zapisnik 
O sprejetih odločitvah na seji se vodi zapisnik.
Za vodenje zapisnika skrbi delavec strokovne službe, ki ga določi generalni sekretar.
Zapisnik obsega podatke o kraju, datumu in zaporedni številki seje; uri pričetka in zaključka seje; imenih navzočih in odsotnih članov ter trajanju njihove prisotnosti na seji (uri prihoda in odhoda); imenih drugih navzočih na seji; navedbo, kdo je vodil sejo; sprejeti dnevni red seje; stališča, mnenja in sklepe, ki jih je Sodni svet sprejel k posameznim točkam dnevnega reda; število glasov za in proti sprejeti odločitvi, na zahtevo člana pa tudi poimenska navedba o tem, kako je glasoval.
Posamičnih mnenj pri obravnavi in glasovanju se ne zapisuje, razen če to zahteva član, ki je mnenje podal. V zapisnik se vnese njegovo mnenje in kratki razlogi zanj.
Pri zapisniku sprejetih sklepov lahko generalni sekretar izvrši redakcijske popravke.
Zapisnik podpiše predsednik oziroma tisti, ki je na podlagi pooblastila namesto njega vodil sejo.
Zapisnik se objavi na spletni strani Sodnega sveta in intranetni strani sodišč po tem, ko ga Sodni svet na dopisni seji potrdi, praviloma najkasneje v naslednjih treh delovnih dneh, in na način, da se spoštujejo predpisi, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov.
Dopisna seja za potrditev zapisnika se izvede praviloma najkasneje v treh delovnih dneh po seji. Na njej se glasuje samo o potrditvi zapisnika. O dopisni seji za potrditev zapisnika se ne vodi zapisnika. V ostalem se glede dopisne seje za potrditev zapisnika uporabljajo določbe 28. člena poslovnika.
28. člen 
Dopisna seja 
V primerih, ko seje ni mogoče sklicati pravočasno, lahko Sodni svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti na dopisni seji. Odločitev, sprejeta na dopisni seji, ima enako pravno veljavo kot odločitev, sprejeta na seji.
Dopisno sejo skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. V izjemnih primerih, ko predsednik in podpredsednik nista dosegljiva, lahko dopisno sejo na predlog generalnega sekretarja skliče tudi član.
O sklicu dopisne seje se člani obvestijo na primeren način (npr. po telefonu ali fax-u; prek elektronske pošte; po kratkih sporočilih mobilne telefonije). V sklicu se navede, zakaj se sklicuje dopisna seja ter kako in do kdaj se lahko člani izjavijo o gradivu in predlogih ter glasujejo za sprejem predlogov ali proti njim. Rok za pošiljanje stališč in mnenj ter podajo glasov za ali proti predlogom se lahko določi za vsako točko dnevnega reda posebej.
Za operativno izvedbo dopisne seje je odgovoren generalni sekretar. Predlogi, o katerih se odloča na dopisni seji, in spremljevalno gradivo se članom posredujejo v pisni obliki (bodisi po sredstvih elektronskega komuniciranja bodisi v fizični obliki prek pošte) ali po telefonu.
Člani najprej glasujejo o tem, ali se strinjajo s sklicem dopisne seje, nato pa o predlaganih sklepih. Če se najmanj trije člani ne strinjajo s sklicem dopisne seje, se šteje, da je bilo gradivo umaknjeno z dnevnega reda dopisne seje. Če seja ni prekinjena, so sklepi sprejeti, če za njih glasuje potrebna večina.
Po koncu dopisne seje se člane na primeren način (npr. po telefonu ali fax-u; prek elektronske pošte; po kratkih sporočilih mobilne telefonije) obvesti o rezultatu glasovanja in sprejetih odločitvah.
O dopisni seji se sestavi zapisnik, ki se potrdi na prvi naslednji seji. Za zapisnik dopisne seje se smiselno uporabljajo določbe 27. člena poslovnika.
2. poglavje Sejnine in drugi stroški
29. člen 
Sejnine in drugi stroški 
Člani Sodnega sveta in njegovih delovnih teles imajo v zvezi z udeležbo na sejah in v delovnih telesih pravico do sejnine in povračila materialnih stroškov, ki so povezani z njihovim delom.
Za udeležbo na seji, ki traja do tri ure, pripada članom Sodnega sveta in članom Komisije za etiko in integriteto sejnina v neto znesku 90,00 €, predsedniku Sodnega sveta in predsedniku Komisije za etiko in integriteto oziroma osebam, ki namesto njiju vodijo sejo, pa v neto znesku 120,00 €. Za vsako nadaljnjo začeto uro seje pripada članu sejnina v neto znesku 60,00 €, predsedniku Sodnega sveta in predsedniku Komisije za etiko in integriteto oziroma osebam, ki namesto njiju vodijo sejo, pa sejnina v neto znesku 80,00 €.
Za udeležbo v posameznem disciplinskem postopku pripada predsedniku disciplinskega sodišča in disciplinskemu tožilcu sejnina v pavšalnem enkratnem neto znesku 120,00 €, drugim članom disciplinskega sodišča pa v neto znesku 90,00 €.
Sejnine članom Sodnega sveta se izplačuje dvakrat mesečno. Sejnine članom Komisije za etiko in integriteto se izplačuje enkrat mesečno. Sejnine članom disciplinskih organov se izplačuje za vsak končani postopek po dokončnosti izdane odločbe.
Člani Sodnega sveta in njegovih delovnih teles imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z udeležbo na sejah in v disciplinskih postopkih (dnevnice ter stroški prevoza in parkirnine) v skladu z veljavno zakonodajo.
Glede pravice do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza in parkirnin, stroški prenočevanja) se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravico do povračila stroškov za službena potovanja sodnikom, za zaposlene v strokovni službi Sodnega sveta pa določbe predpisov, ki urejajo pravico do povračila stroškov za službena potovanja javnih uslužbencev.
3. poglavje Podpisovanje aktov in pisanj
30. člen 
Podpisovanje aktov 
Splošne in posamične akte, predlagalne akte in stališča podpisuje predsednik oziroma tisti, ki je na podlagi pooblastila vodil sejo namesto predsednika, na kateri je bil akt sprejet.
Vse druge akte, sklepe in pogodbe podpisuje predsednik.
31. člen 
Podpisovanje pisanj 
Pisanja Sodnega sveta v zadevah iz njegove pristojnosti (npr. dopisi, vabila, odgovori na zahteve za izdajo informacij javnega značaja) podpisuje predsednik.
Za podpisovanje posameznih dopisov izvedbene in administrativne narave je pristojen generalni sekretar, ki lahko za to pooblasti tudi delavca strokovne službe.
4. poglavje Statistično spremljanje dela
32. člen 
Statistično poročilo 
Strokovna služba mesečno vodi statistično poročilo o delu Sodnega sveta.
Generalni sekretar izda navodilo za pripravo in obliko statističnih poročil.
IV. ODLOČANJE 
33. člen 
Akti 
Sodni svet ureja splošna vprašanja iz svojih pristojnosti s pravilniki in drugimi splošnimi akti, v skladu z zakonom in poslovnikom.
Sodni svet odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih z odločbami in sklepi.
Sodni svet sprejema ocene in mnenja v obliki stališč.
Sodni svet pri izvajanju svojih pristojnosti in nalog na državne organe in druge subjekte naslavlja ustrezne pobude, predloge, zahteve in druge predlagalne akte.
34. člen 
Sprejemanje odločitev 
Sodni svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj osem članov.
Sodni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov, če zakon ali poslovnik ne določata drugače.
Sodni svet lahko odloči, da bo določeno glasovanje tajno.
Člani pri odločanju niso vezani na kakršna koli navodila.
35. člen 
Odločanje z dvotretjinsko večino 
Sodni svet odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov v naslednjih zadevah:
– predlogih za izvolitev sodnikov,
– imenovanjih in napredovanjih sodnikov,
– imenovanjih in razrešitvah predsednikov in podpredsednikov sodišč,
– imenovanjih in razrešitvah disciplinskih organov,
– imenovanjih članov Komisije za etiko in integriteto,
– izvolitvi predsednika in podpredsednika Sodnega sveta,
– ugotovitvi o neprimernosti člana za nadaljnje opravljanje funkcije člana Sodnega sveta,
– uvrstitvah v plačni razred,
– pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika,
– pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred,
– predlogih za razrešitev sodnikov,
– potrditvah ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi,
– sprejemu meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto,
– sprejemu meril za kakovost dela sodnikov,
– sprejemu ter spremembah in dopolnitvah poslovnika,
– začetku veljavnosti sprememb in dopolnitev poslovnika,
– oblikovanju mnenja o kandidatu za predsednika Vrhovnega sodišča RS,
– dodelitvi sodnika na mesto generalnega sekretarja,
– sklicu seje na predlog ministra za pravosodje ali predsednika vrhovnega sodišča,
– sprejemu predloga finančnega načrta Sodnega sveta,
– sprejemu letnega poročila Sodnega sveta,
– sprejemu kadrovskega načrta Sodnega sveta,
– izločitvi člana iz razprave in glasovanja v posamezni zadevi ter
– v drugih zadevah, če tako določa zakon ali poslovnik.
V. POSTOPEK 
36. člen 
Splošno 
V postopkih pred Sodnim svetom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če zakon ne določa drugače.
Sodni svet odloča na podlagi pisnih predlogov in predloženih dokazil. Ustno obravnavo opravi, če tako določa zakon ali poslovnik ali če v posamezni zadevi tako odločijo člani.
37. člen 
Samostojnost in neodvisnost pri odločanju 
Ko Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanju na višje sodniško mesto in drugih napredovanjih sodnikov, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, in o nezdružljivosti sodniške funkcije, samostojno oceni izpolnjevanje pogojev v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.
Če je treba, lahko Sodni svet v postopkih iz prejšnjega odstavka od personalnega sveta in predsednika sodišča zahteva dodatna pojasnila.
38. člen 
Pisno pojasnilo 
Pred odločanjem o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, kot so odločitve o potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, razrešitvi predsednika ali podpredsednika sodišča ali nezdružljivosti sodniške funkcije, Sodni svet sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča pozove, da se o zadevi pisno izjavi v roku 15 dni od prejema poziva.
Če Sodni svet v roku iz prejšnjega odstavka ne prejme pisne izjave iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za sprejem odločitve.
39. člen 
Ustna predstavitev 
Ko Sodni svet odloča o imenovanju predsednika ali podpredsednika sodišča, povabi vse kandidate, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, da na seji tudi ustno predstavijo svoj program in vizijo vodenja sodišča.
Kandidati iz prejšnjega odstavka morajo biti na sejo vabljeni najmanj osem dni pred sklicem seje. V primeru izostanka enega ali več kandidatov lahko Sodni svet odloči, da bo sprejel odločitev tudi brez ustne predstavitve teh kandidatov, pri čemer mora ustrezno upoštevati razloge njihovega izostanka.
40. člen 
Obrazložitev in objava odločitev 
Odločitve Sodnega sveta o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, kot so odločitve o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu ali nazivu, na položaj ali višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in pritožbah sodnikov, so obrazložene ter po izkazani vročitvi v anonimizirani obliki objavljene na spletni strani Sodnega sveta.
Sklepi, s katerimi Sodni svet odloča o zadevah javnega značaja, se objavijo na spletni strani Sodnega sveta.
VI. JAVNOST DELA 
41. člen 
Javnost 
Delo Sodnega sveta je javno, razen razprav in posvetovanja na sejah ter sporočil med dopisno sejo.
Javnost dela Sodnega sveta se zagotavlja zlasti z objavami na spletni strani Sodnega sveta, z novinarskimi konferencami, udeležbami na javnih in strokovnih srečanjih, publikacijami ter izdajanjem informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
42. člen 
Obveščanje javnosti 
Sodni svet obvešča splošno in strokovno javnost o svojem delu ter spremlja poročanje medijev na svojem področju.
V zvezi z medijskimi objavami glede delovanja Sodnega sveta se vodi posebna evidenca.
O odločitvah, stališčih in drugih aktih Sodnega sveta obvešča javnost predsednik oziroma član ali generalni sekretar po pooblastilu predsednika.
Predsednik lahko zaradi obveščanja javnosti o delu Sodnega sveta skliče tiskovno konferenco.
Predsednik, člani in generalni sekretar, ki izražajo mnenja in stališča v imenu Sodnega sveta, morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih izražati, zastopati in predstavljati stališča Sodnega sveta.
Če posamezni član ali generalni sekretar v javnosti nastopa v lastnem imenu oziroma piše in objavlja z delovnega področja Sodnega sveta, mora o tem predhodno obvestiti predsednika ter v izjavah in prispevkih na primeren način opozoriti, da gre za njegova lastna stališča, ki niso nujno stališča Sodnega sveta.
Člani in generalni sekretar v javnosti ne komentirajo zadev iz pristojnosti Sodnega sveta, dokler postopek v zvezi z njimi ni zaključen.
43. člen 
Javna objava dokumentov 
Na spletni strani Sodnega sveta se objavijo:
– sklici sej in dnevni redi,
– obvestila o tem, da bo seja ali njen del javen,
– zapisniki sej,
– sprejete odločitve, stališča in splošni akti Sodnega sveta,
– poslovnik in spremembe poslovnika,
– letno poročilo in
– drugi pomembnejši dokumenti.
Odločitve Sodnega sveta o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, kot so odločitve o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu ali nazivu, na položaj ali višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in pritožbah sodnikov, se objavijo na spletni strani Sodnega sveta v anonimizirani obliki.
Pri vseh javnih objavah dokumentov Sodnega sveta se upoštevajo interesi odprtih postopkov ter določila predpisov, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov.
Dnevni redi in zapisniki sej se objavijo tudi na intranetni strani sodišč.
VII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO POSLOVNIKA 
44. člen 
Predlog za spremembo 
Spremembo poslovnika lahko predlaga vsak član.
Predlog spremembe mora biti obrazložen.
45. člen 
Sprejem in uveljavitev 
Sprememba poslovnika je sprejeta, če zanjo glasujeta najmanj dve tretjini vseh članov.
Sprememba poslovnika začne veljati z njeno razglasitvijo na seji Sodnega sveta, razen če Sodni svet ne odloči drugače.
Sprememba poslovnika se objavi na spletni strani Sodnega sveta in v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. KONČNA DOLOČBA 
46. člen 
Uveljavitev 
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Poslovnik se objavi na spletni strani Sodnega sveta in v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. Su 720/2017-3
Ljubljana, dne 7. decembra 2017
Predsednik Sodnega sveta RS 
dr. Marko Novak l.r.