Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2017 z dne 11. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2017 z dne 11. 12. 2017

Kazalo

3407. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora TE 12 v Tešanovcih, stran 10079.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15 in 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 4. izredni seji dne 5. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora TE 12 v Tešanovcih 
1 UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora TE 12 v Tešanovcih (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
2. člen 
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, opis prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
– načrt parcelacije v merilu 1:1000.
4. člen 
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
5. člen 
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na območju Občine Moravske Toplice, ob severozahodu naselja Bogojina. Na jugu ga omejuje javna pot, na zahodu vodotok, na severu gozd in vzhodu kmetijske površine, njive.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta sovpada z območjem enote urejanja prostora TE 12 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1513, 1514, 1515, 1529, 1530, 1531 in 1533 vse v k.o. Tešanovci. Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 8.022,13 m².
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je delno pozidano z objekti namenjeni turistični ponudbi, gramozirano potjo, podpornim zidom in parkiriščem. Ostali del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa je travnik z drevesno vegetacijo.
(4) Prometni dostop do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je omogočen z občinske gramozirane javne poti na jugu preko dovozne poti. Odvajanje odpadnih komunalnih voda je urejeno z interno kanalizacijo in malo komunalno čistilno napravo. Padavinske odpadne vode se preko meteorne kanalizacije odvajajo v bližnji vodotok. Oskrba s pitno vodo je omogočena preko vaškega vodovoda. Oskrba z električno energijo je zagotovljena s transformatorske postaje TP Bogojina gorice (t-352 OE Murska Sobota) preko nizkonapetostnega zemeljskega omrežja. Do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je speljan tudi telekomunikacijski vod.
(5) Območje občinskega podrobnega načrta se nahaja na erozijsko ogroženem območju z običajnimi zaščitnimi ukrepi.
3 OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
6. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom) 
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:
– gradnja gostinsko nastanitvene stavbe z zunanjim bazenom,
– gradnja mesno predelovalne in skladiščne stavbe,
– rekonstrukcija dovozne poti in parkirišča (asfaltiranje),
– ureditev utrjenih površin,
– ureditev zelenih površin.
(2) Poleg tega je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovana še gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, namestitev naprav in napeljav za pridobivanje energije, ogrevanje, prezračevanje ipd. ter dela v zvezi z ostalimi zunanjimi ureditvami.
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, v kolikor se to izkaže za potrebno pri pripravi projektne dokumentacije.
8. člen 
(rešitve načrtovanih objektov in površin) 
(1) Gostinsko nastanitvena stavba se umesti v prostor vzhodno od obstoječe brunarice in dovozne poti, z daljšo stranico orientirano v smeri zahod–vzhod. Ob njeni zahodni strani se izvede zunanji bazen, ob severni strani pa se uredi manjše parkirišče.
(2) Mesno predelovalna in skladiščna stavba se umesti v prostor na območje obstoječega gospodarskega poslopja, z daljšo stranico orientirano v smeri zahod–vzhod.
(3) Obstoječa gramozirana dovozna pot in parkirišče se zasfaltirata oziroma drugače utrdita.
(4) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka.
9. člen 
(vrste objektov glede na namen) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
– gostinske stavbe,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
– industrijske stavbe in skladišča,
– nestanovanjske kmetijske stavbe,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– mostovi in viadukti,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi,
– daljinski vodovodi,
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja,
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– čistilne naprave,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– elektrarne in drugi energetski objekti,
– objekti za ravnanje z odpadki,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.
10. člen 
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.
11. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Stavbe:
– lega: znotraj površine za razvoj objektov, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjen v notranjost zemljišča;
– odmik od meje sosednjega zemljišča: določen je z gradbeno mejo oziroma najmanj 1,00 m;
– višinski gabarit: razvidno iz grafičnega dela. Dopusten je tudi nižji višinski gabarit;
– tlorisni gabarit: ne sme presegati faktorja zazidanosti parcele 0,6. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji;
– fasada: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu;
– streha: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu.
(2) Gradbeni inženirski objekti:
– lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se obvezno primerno utrdi.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti:
– lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m in najmanj 4,00 m od občinske gramozirane javne poti, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;
– velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje;
– oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
(4) Druge zunanje ureditve:
– neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi.
12. člen 
(pogoji in merila glede parcelacije) 
(1) Zemljiške parcele je dopustno združevati in deliti glede na posamezno funkcionalno celoto.
(2) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
13. člen 
(splošni pogoji za urejanje prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) 
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
14. člen 
(dostop do javne ceste) 
(1) Prometni dostop do zemljišč namenjenih gradnji stavb je zagotovljen preko obstoječega cestnega priključka dovozne poti na občinsko gramozirano javno pot.
(2) Dostopi do parkirišča se prav tako omogočijo z občinske gramozirane javne poti.
15. člen 
(oskrba z vodo) 
Obstoječe interno vodovodno omrežje za vodomernim jaškom se preuredi in dogradi ob upoštevanju veljavnih tehničnih predpisov o javnem vodovodu.
16. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Padavinske odpadne vode se ustrezno očiščene (peskolov, lovilec olj) odvaja v bližnji vodotok.
17. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) Za oskrbo z električno energijo se prestavi obstoječi 0,4 kV nizkonapetostni kablovod in zgradi nizkonapetostna elektroenergetska priključka od obstoječega priključnega mesta (prostostoječe elektro omarice).
(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.
18. člen 
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) 
Vsa dela v zvezi s telekomunikacijskim omrežje (ogleda, izdelava projekta, zakoličbe, zaščite, prestavitve, izvedbe, nadzora) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja.
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
19. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
20. člen 
(varstvo voda) 
(1) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpadnih voda morajo biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen vodotesno ter v ločeni izvedbi.
(3) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami.
(5) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda.
21. člen 
(varstvo tal) 
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
22. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Vse ureditve se izvede na način, da se ohranja naravna struga in brežine Bogojinskega potoka, to je brez izkopov, utrjevanja in nasipavanja brežin, kakršnih koli posegov in gradenj na priobalnem zemljišču in strugi.
(2) Na brežini oziroma v območju priobalnega pasu se ohranja strnjena drevesna zarast ob potoku.
(3) Priobalni pas vodotoka naj se ne ograjuje, struga se ne pregrajuje. Vodno in priobalno zemljišče mora biti dostopno in dvosmerno prehodno za živali.
(4) Sečnja drevja in krčenje lesne zarasti se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.
23. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.
(3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
24. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v III. območje varstva pred hrupom.
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
25. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil.
26. člen 
(varovanje naravnih virov) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
27. člen 
(učinkovita raba energije) 
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
28. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
29. člen 
(obramba) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
30. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območje občinskega podrobnega načrta se nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov z vidika erozije, zato je pred pričetkom projektiranja priporočljivo izdelati geomehansko poročilo in med gradnjo zagotoviti geomehanski nadzor.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija ...).
31. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
32. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Izvedba prostorske ureditve je predvidena v eni ali več etapah.
(2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorja.
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
33. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna so odstopanja od:
– rešitev načrtovanih objektov in površin;
– zemljiških parcel namenjenih gradnji stavb, katere se lahko združuje, deli, širi ali oži;
– tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
34. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se upoštevajo vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
12 KONČNI DOLOČBI 
35. člen 
(hramba in vpogled) 
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine Moravske Toplice.
36. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-00006/2016
Moravske Toplice, dne 5. decembra 2017
Župan 
Občine Moravske Toplice 
Alojz Glavač l.r.