Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2017 z dne 8. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2017 z dne 8. 12. 2017

Kazalo

3320. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Odranci, stran 9845.

  
Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 102/11 in 64/17) je Občinski svet Občine Odranci na 20. redni seji dne 5. 12. 2017 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Odranci 
SPLOŠNA DOLOČILA 
1. člen 
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Odranci plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila.
OBMOČJA ZA PLAČILO NADOMESTILA 
2. člen 
Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Odranci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– dostop do zemljišča po javni cesti,
– možnost priključitve na električno energijo,
– možnost priključitve na javni vodovod,
– možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
VRSTE ZEMLJIŠČ, ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO 
3. člen 
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za zazidano stavbno zemljišče ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.
Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišče preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani ali se vzpostavi prejšnje stanje, in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, ter novo stanje evidentira na Geodetski upravi RS (v nadaljevanju: GURS), hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje, navedene v 5. členu tega odloka.
Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se le-ta ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za zazidano stavbno zemljišče nadaljuje.
4. člen 
Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture.
Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, nima določene gradbene parcele, se do njene določitve upošteva, da je pozidano stavbno zemljišče fundus objekta, pomnožen z 1,5-kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.
Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki Geodetske uprave, ki se nanašajo na stavbe oziroma dele stavb (Register nepremičnin – neto tlorisna površina/površina dela stavbe, zmanjšana za odprte prostore). Za določitev površine se uporablja standard SIST ISO 9836.
Dejanska raba stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na dejansko rabo stavbe ali dela stavbe.
Med pozidana stavbna zemljišča se štejejo tudi zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno – druga stavbna zemljišča.
Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena, je pomanjkljiv ali nepravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov GURS Občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetki). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
5. člen 
Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta oziroma objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Zanje mora biti zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, možnost priklopa na električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja, na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih čistilnih naprav.
Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta, pomnožen s faktorjem 1,5, in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjujejo vse zahteve prvega odstavka tega člena.
Ne glede na določbe tega člena se za nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene površinskemu izkoriščanju mineralnih surovin, če:
– je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo,
– je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo,
– se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena.
ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA 
6. člen 
Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik oziroma lastnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe.
Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta, s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobila lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).
Pravico uporabe fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico do uporabe stavbnega zemljišča.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
7. člen 
Merila za določitev višine nadomestila so:
– lega stavbnega zemljišča,
– dejanska raba zemljišča,
– opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo.
8. člen 
Lega stavbnega zemljišča
Celotno območje Občine Odranci je eno območje za plačilo nadomestila.
9. člen 
Dejanska raba zemljišč
Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za objekte in dele stavb z naslednjo dejansko rabo:
Dejanska raba stavbe ali dela stavbe
Število točk
Stanovanjske stavbe
30
Garaža kot samostojen objekt
30
Poslovni namen
90
Poslovni prostori za družbene dejavnosti
30
Nepokrita parkirišča
60
Industrija
90
Industrija – zunanje površine, povezane s proizvodnim procesom
90
Druge poslovne površine ne glede na dejavnost
60
10. člen 
Nezazidana stavbna zemljišča
K nezazidanim stavbnim zemljiščem štejejo zemljišča, določena glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih planskih aktov.
Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo po namenu:
– za stanovanjski namen
30 točk,
– za poslovni namen
60 točk.
11. člen 
Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč:
Vrsta
Število točk
Makadamska cesta
15
Cesta v protiprašni obliki
30
Javni vodovod 
25
Kanalizacija
25
Upošteva se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, kanalizacijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, od meje stavbnega zemljišča oddaljeno največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. Soglasje o možnosti dejanske priključitve daje upravljavec posamezne infrastrukture.
Pri drugih poslovnih površinah iz 9. člena in nezazidanih stavbnih zemljiščih iz 10. člena se komunalna oprema ne točkuje.
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
12. člen 
Mesečna višina nadomestila se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo:
– površina stavbnega zemljišča, izražena v m2,
– s seštevkom točk glede na dejansko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo – razen pri izračunu nadomestila za druge poslovne površine in nezazidana stavbna zemljišča,
– z vrednostjo točke.
DOLOČEVANJE VREDNOSTI TOČKE 
13. člen 
Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,00035 EUR.
Vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,000060 EUR.
Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke na predlog župana določi Občinski svet Občine Odranci.
ODMERA NADOMESTILA
14. člen 
Nadomestilo se odmeri za vsak odmerjeni predmet posebej.
Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo, pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila.
Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava.
Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.
Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.
OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
15. člen 
Nadomestilo se ne plačuje za:
– zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS, in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite,
– objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– sakralne objekte, v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede.
Za oprostitev plačila nadomestila lahko zavezanec zaprosi v naslednjih primerih:
– za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše, ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta, kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve,
– če prejema socialno podporo,
– če njihovi skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost,
– če je njegov objekt trajno neuporaben zaradi požara, poplave ali druge naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim potrdilom. Oprostitev velja za obdobje, ko objekta ni mogoče uporabljati. To obdobje pa ne sme biti krajše od 3 mesecev in daljše, kot je potrebno za sanacijo objekta. Čas sanacije objekta določi strokovnjak gradbene stroke.
Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do 28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za naslednje odmerno leto.
VZDRŽEVANJE PODATKOV ZA NADOMESTILA
16. člen 
Podatke za odmero nadomestila vzdržuje občinska uprava Občine Odranci na osnovi uradnih podatkov, ki so potrebni za odmero.
Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere nadomestila, morajo zavezanci sporočiti Občini Odranci najkasneje 15 dni od nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28. 2. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu.
KAZENSKE DOLOČBE
17. člen 
Z denarno kaznijo 200 EUR se za prekršek kaznuje fizično osebo, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
– ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,
– prijavi napačne podatke.
Z denarno kaznijo 1000 EUR se za prekršek kaznuje pravno osebo, z denarno kaznijo v višini 200 EUR pa se kaznuje odgovorno osebo, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
– ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,
– prijavi napačne podatke.
PREHODNE DOLOČBE 
18. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je Občinski svet Občine Odranci sprejel 23. 12. 2003, in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/04.
19. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. 1. 2018 naprej.
Št. 142-20/2017
Odranci, dne 5. decembra 2017
Župan 
Občine Odranci 
Ivan Markoja l.r.