Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2017 z dne 8. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2017 z dne 8. 12. 2017

Kazalo

3281. Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, stran 9754.

  
Na podlagi prvega odstavka 93. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17; v nadaljevanju ZBan-2) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P 
o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(Vsebina sklepa) 
(1) Ta sklep podrobneje določa:
(a) vsebino glavne knjige v okviru vodenja poslovnih knjig;
(b) vrste in sheme računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov bank in hranilnic (v nadaljevanju banka);
(c) podrobnejšo vsebino letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila bank;
(d) podrobnejšo vsebino, obliko, način, pogostost in roke za posredovanje finančnih informacij na posamični podlagi.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(3) Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za podružnice bank tretjih držav.
2. člen 
(Opredelitve pojmov) 
(1) V tem sklepu so za akte Evropske unije uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:
(a) MSRP so mednarodni standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska Komisija na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L, št. 243 z dne 11. septembra 2002, str. 1), in Uredbe Komisije (EU) št. 1126/2008/ES z dne 3. novembra 2008 o sprejetju določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (EU) št. 1606/2002/ES (UL L, št. 320 z dne 29. novembra 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/2067 z dne 22. novembra 2016 (UL L, št. 323 z dne 29. novembra 2016, str. 1);
(b) Uredba (EU) št. 575/2013 je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L, št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1);
(c) Direktiva EU 2013/36/EU je Direktiva EU 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L, št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338);
(d) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 je Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij na Evropsko centralno banko (UL L, št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63);
(e) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 je Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, št. 191 z dne 28. junija 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1443 z dne 29. junija 2017 (UL L, št. 213 z dne 17. avgusta 2017, str. 1);
(f) Uredba (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) je Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN; ECB/2014/17; UL L, št. 141 z dne 14. maja 2014, str. 1).
(2) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-2, Uredbe (EU) št. 575/2013, Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 in Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17) ter v predpisih izdanih na njihovi podlagi.
3. člen 
(Prenos direktiv EU ter uporaba določb ZGD-1, MSRP in drugih predpisov) 
(1) S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenašata 89. in 90. člen Direktive EU 2013/36/EU.
(2) Banka vodi poslovne knjige ter izdela letno in konsolidirano letno poročilo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 31/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljevanju: ZGD-1), MSRP, ter drugimi predpisi in tem sklepom.
(3) Banka izdela poročilo o finančnih informacijah na posamični podlagi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014.
2. VODENJE GLAVNE KNJIGE 
4. člen 
(Splošno) 
(1) Banka vodi glavno knjigo po internem kontnem okviru oziroma knjigovodskih postavkah, iz katerih lahko izdela rekapitulacijo izkaza finančnega položaja in izkaza vseobsegajočega donosa, ki je pripravljena v skladu z metodologijo iz Priloge 3 Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij z dne 5. decembra 2017, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije (v nadaljevanju navodilo o poročanju MFI).
(2) Banka izkazuje knjigovodske postavke iz prvega odstavka tega člena v skladu z njihovo vsebino, pri čemer poleg predpisov iz 3. člena tega sklepa smiselno upošteva tudi vsebinsko opredelitev postavk, šifrantov in vrednostnih podatkov poročila o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami iz navodila o poročanju MFI.
3. LETNO IN KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO 
5. člen 
(Splošno) 
(1) Banka za poslovno leto izdela letno poročilo, ki je sestavljeno iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo je sestavljeno iz izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida, izkaza vseobsegajočega donosa, izkaza denarnih tokov, izkaza sprememb lastniškega kapitala in priloge s pojasnili k izkazom.
(2) Banka za poslovno leto izdela konsolidirano letno poročilo banke, ki je sestavljeno iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila družb, ki so vključene v konsolidacijo. Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz konsolidiranega izkaza finančnega položaja, konsolidiranega izkaza poslovnega izida, konsolidiranega izkaza vseobsegajočega donosa, konsolidiranega izkaza denarnih tokov, konsolidiranega izkaza sprememb lastniškega kapitala in priloge s pojasnili h konsolidiranim izkazom.
(3) Letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo morajo s podpisi potrditi vsi člani uprave oziroma upravnega odbora. Člani uprave oziroma upravnega odbora s tem podpisom skupno zagotavljajo, da so letna poročila z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju, sestavljena in objavljena v skladu s predpisi iz drugega odstavka 3. člena tega sklepa.
(4) Letnemu poročilu oziroma konsolidiranemu letnemu poročilu banka priloži:
(a) revizorjevo poročilo,
(b) informacijo o sprejemu letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila upravljalnega organa banke,
(c) predlog glede uporabe bilančnega dobička,
(d) poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo.
3.1. Računovodsko poročilo
6. člen 
(Vrste in členitev računovodskih izkazov) 
(1) Banka vključi v računovodsko poročilo računovodske izkaze na predpisanih shemah, ki so priloga k temu sklepu in so njegov sestavni del. Računovodski izkazi so izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov (po I. ali II. različici) in izkaz sprememb lastniškega kapitala.
(2) Banka lahko v računovodskem poročilu postavke poslovnega izida namesto v izkaz poslovnega izida vključi v izkaz vseobsegajočega donosa.
(3) Vsebino posameznih postavk in način izdelave računovodskih izkazov opredeljujejo MSRP in določila tega sklepa.
7. člen 
(Izdelava računovodskih izkazov) 
(1) Banka izdela izkaz finančnega položaja na podlagi podatkov iz poročila o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami in metodologije, ki jo z navodili, objavljenimi na spletni strani, predpiše Banka Slovenije.
(2) Banka izdela izkaz poslovnega izida na podlagi knjigovodskih podatkov o prihodkih in odhodkih poslovnega izida iz poročila o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami in metodologije, ki jo z navodili, objavljenimi na spletni strani, predpiše Banka Slovenije.
(3) Banka izkaz vseobsegajočega donosa razčleni na čisti dobiček/izgubo v obdobju ter na prihodke in odhodke drugega vseobsegajočega donosa v obdobju, ločeno na postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid, in na postavke, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid, na način, ki izhaja iz sheme izkaza vseobsegajočega donosa, na podlagi knjigovodskih podatkov o prihodkih in odhodkih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v obdobju iz poročila o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami in metodologije, ki jo z navodili, objavljenimi na spletni strani, predpiše Banka Slovenije. Če banka v računovodskem poročilu postavke poslovnega izida iz drugega odstavka tega člena namesto v izkaz poslovnega izida vključi v izkaz vseobsegajočega donosa, jih vnese pred zap. št. 1 ČISTI DOBIČEK (IZGUBA) POSLOVNEGA LETA izkaza vseobsegajočega donosa, razen kazalnikov »Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico« in »Popravljeni čisti dobiček/izguba na delnico«, ki ju vključi za zap. št. 5 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI, in postavke v shemi tega izkaza ustrezno preštevilči. V primeru iz predhodnega stavka lahko banka natančnejšo razčlenitev postavk izkaza vseobsegajočega donosa, ki se nanašajo na posamezne sestavine akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (postavke pod zap. št. 4.1.1, 4.1.2, 4.1.3, 4.1.4, 4.2.1, 4.2.2, 4.2.3, 4.3.1, 4.3.2, 4.3.3, 4.4.1, 4.4.2 in 4.4.3), namesto v izkazu vseobsegajočega donosa predstavi v pojasnilih k tem izkazu.
(4) Banka izkaz denarnih tokov razčleni na denarne tokove pri poslovanju, denarne tokove pri naložbenju in denarne tokove pri financiranju. Izkaz denarnih tokov izdela po I. ali II. različici na način, ki izhaja iz shem izkaza denarnih tokov, priloženih k temu sklepu:
(a) banka v izkazu denarnih tokov po I. različici za prikaz denarnih tokov pri poslovanju uporabi neposredno metodo, tako da ustrezne postavke iz izkaza poslovnega izida dopolni s prejemki in izdatki oziroma spremembami poslovnih sredstev in poslovnih obveznosti v obdobju, za katerega se izkaz denarnih tokov izdela;
(b) banka v izkazu denarnih tokov po II. različici za prikaz denarnih tokov pri poslovanju uporabi posredno metodo, tako da čisti poslovni izid pred obdavčitvijo prilagodi za učinke, ki se ne nanašajo na denarne tokove pri poslovanju, in za nerealizirane učinke iz poslovanja, ter ga dopolni s spremembami poslovnih sredstev in poslovnih obveznosti v obdobju, za katerega se izkaz denarnih tokov izdela;
(c) banka ne glede na izbrano različico izkaza denarnih tokov uporabi za prikaz denarnih tokov pri naložbenju in denarnih tokov pri financiranju neposredno metodo;
(d) banka v izkazu denarnih tokov upošteva denarne ustreznike v skladu s svojo računovodsko usmeritvijo. Med denarne ustreznike praviloma vključi finančna sredstva, katerih rok zapadlosti od dneva nakupa je največ tri mesece.
(5) Banka izdela izkaz sprememb lastniškega kapitala tako, da v ustrezne postavke vnese stanja posameznih sestavin kapitala predhodnega poslovnega leta, zneske sprememb posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube v obračunskem obdobju, in stanja posameznih sestavin kapitala na koncu obračunskega obdobja. Banka v dodatni vrstici izkaže tudi zneske po posameznih sestavinah kapitala, iz katerih je sestavljen bilančni dobiček oziroma bilančna izguba za obračunsko obdobje, za katerega se izkaz sprememb lastniškega kapitala izdela, če to ne vključi že med pojasnila k izkazu finančnega položaja v prilogo k računovodskim izkazom.
(6) Banka v računovodskih izkazih v stolpce za zneske prejšnjega leta vnese podatke iz revidiranih računovodskih izkazov prejšnjega poslovnega leta. Banka lahko v računovodskih izkazih za stolpcem znesek prejšnjega leta doda stolpce za zgodnejša poslovna leta in v pojasnilih k računovodskim izkazom tudi pojasnila za ta primerjalna obdobja.
(7) Kadar banka uporabi računovodsko usmeritev za nazaj oziroma preračuna ali prerazvrsti posamezne postavke v računovodskih izkazih in kadar z MSRP ni določeno drugače, ustrezno prilagodi tudi zneske prejšnjega leta oziroma zgodnejših let na način, da so le-ti primerljivi z zneski obravnavanega poslovnega leta. V primeru iz predhodnega stavka banka v izkaz finančnega položaja za stolpcem znesek prejšnjega leta oziroma zgodnejšega leta doda tudi stolpec za začetek prvega primerjalnega obdobja, na katerega se zadevna sprememba nanaša, in v pojasnila k izkazu finančnega položaja tudi pojasnila za to primerjalno obdobje.
(8) Kadar banka uporabi priložene sheme računovodskih izkazov za potrebe medletnega poročanja, vnese podatke za naslednja obdobja:
(a) v izkaz finančnega položaja podatke po stanju konec obravnavanega medletnega obdobja (četrtletja, polletja) in po stanju konec prejšnjega poslovnega leta;
(b) v izkaz poslovnega izida in v izkaz vseobsegajočega donosa podatke za obravnavano medletno obdobje in kumulativne podatke za obravnavano poslovno leto do danega datuma ter podatke za primerljiva medletna obdobja prejšnjega poslovnega leta (to na primer pri trimesečnem poročanju pomeni podatke za zadnje trimesečje in kumulativne podatke za obdobje od začetka poslovnega leta do konca obravnavanega trimesečja ter podatke za enaka obdobja prejšnjega poslovnega leta);
(c) v izkaz denarnih tokov in v izkaz sprememb lastniškega kapitala kumulativne podatke za obravnavano poslovno leto do danega datuma in podatke za primerljivo obdobje prejšnjega poslovnega leta.
(9) Zneski v računovodskih izkazih se vpisujejo v tisoč evrov.
(10) V računovodskih izkazih ni treba prikazati postavk, katerih znesek je enak nič, razen če je to potrebno zaradi primerjave z zneskom teh postavk v prejšnjem poslovnem letu. Postavke, ki so nepomembne za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajočega donosa banke, se lahko združijo.
(11) V sheme računovodskih izkazov se lahko v izjemnih primerih, kot so na primer poslovne združitve, vnesejo dodatne vrstice, če je takšna predstavitev informacij določena z MSRP. Pri vnašanju dodatnih vrstic v shemah izkaza finančnega položaja in izkaza poslovnega izida je praviloma treba upoštevati členitev iz predpisane metodologije za izdelavo izkaza finančnega položaja in izkaza poslovnega izida z navodili iz prvega in drugega odstavka tega člena.
8. člen 
(Vrednotenje knjigovodskih postavk) 
Banka vrednoti knjigovodske postavke skladno z MSRP in Sklepom o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 68/17).
9. člen 
(Priloga s pojasnili k računovodskim izkazom) 
(1) Banka v prilogi s pojasnili k računovodskim izkazom razkrije pomembnejše računovodske usmeritve, na katerih so zasnovani računovodski izkazi banke. V razkritju računovodskih usmeritev se med drugim pojasnijo morebitne spremembe računovodskih usmeritev, metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v izkazu finančnega položaja, metode za izračun oslabitev sredstev in morebitnih odpisov, usmeritve oblikovanja rezervacij, usmeritve pripoznavanja prihodkov in odhodkov, davčne obveznosti banke in tečaj, po katerem je izvedla preračun vrednosti iz tujih valut v vrednosti v domači valuti.
(2) Priloga k računovodskim izkazom smiselno vsebuje vse podatke in informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, in druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP in drugi predpisi.
(3) V pojasnilih k izkazu finančnega položaja pa banka dodatno razkrije:
(a) delež finančnih sredstev, ki pri izdajatelju predstavljajo podrejene obveznosti;
(b) pregled prevzetih obveznosti in izvedenih finančnih instrumentov, neporavnanih na bilančni presečni dan, ki se vodijo v zunajbilančni evidenci, z zneskom po posameznih vrstah instrumentov. Banka posebej navede instrumente, ki se uporabljajo za zavarovanje pred obrestnim, tečajnim in drugimi tržnimi tveganji, in tiste, ki so bili sklenjeni za namene trgovanja;
(c) skupen znesek podrejenih obveznosti ter za vsako novo zadolžitev v poslovnem letu, ki presega 10 % celotnega zneska podrejenih obveznosti, znesek zadolžitve, valuto nominacije, obrestno mero, datum zapadlosti, pogoje podrejenosti in obstoj kakršnih koli določb za konverzijo podrejene obveznosti v kapital ali v katero od drugih obveznosti;
(d) podrobne podatke o sredstvih, ki jih je banka zastavila v zavarovanje za svoje obveznosti ali za obveznosti tretjih oseb;
(e) podatke o gibanju popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube;
(f) podatke o celotnem znesku sredstev in obveznosti, nominiranih v tujih valutah, preračunanih v tisoč eurov;
(g) če banka opravlja investicijske storitve in posle, podatke o posredniškem poslovanju s strankami, za katere opravlja storitve po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 9/17; v nadaljevanju: ZTFI), to so storitve za stranke iz naslova sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil, gospodarjenja in skrbništva s finančnimi instrumenti. Podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih banka vodi denarna sredstva strank iz posredniškega poslovanja, ob koncu obravnavanega poslovnega leta in prejšnjega poslovnega leta morajo biti razčlenjeni na postavke, navedene v prilogi tega sklepa – Posredniško poslovanje;
(h) podatke o pomembnih poslih, ki jih banka opravlja za račun strank (o sindiciranih in drugih kreditih, komisijskih poslih s kovanci in čeki ter drugih poslih za račun strank), če niso vključeni med podatke po točki (g) tega člena.
(4) V pojasnilih k izkazu poslovnega izida pa banka dodatno razkrije:
(a) podatke o prihodkih in odhodkih, ki jih banka ustvari na tujih trgih, če gre za pomemben delež v celotnih prihodkih in odhodkih;
(b) podatke o prihodkih iz opravljanja poslovodnih in zastopniških storitev tretjim osebam. Če banka opravlja investicijske storitve in posle, posebej podatke o prihodkih in odhodkih iz opravnin (provizij), ki izhajajo iz opravljanja investicijskih storitev in poslov, za obravnavano poslovno leto in prejšnje poslovno leto, ki morajo biti razčlenjeni na postavke, navedene v prilogi tega sklepa – Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli;
(c) podatke o odhodkih, ki jih je banka plačala iz naslova podrejenih obveznosti.
3.2. Poslovno poročilo
10. člen 
(Sestavine poslovnega poročila) 
Poslovno poročilo banke vsebuje tudi:
(a) poročilo o poslovanju banke za poslovno leto,
(b) upravljanje banke,
(c) poslovno mrežo,
(d) organizacijsko shemo banke,
(e) organizacijsko shemo skupine povezanih družb.
3.2.1. Poročilo o poslovanju banke za poslovno leto
11. člen
(Sestavine poročila o poslovanju banke) 
(1) Poročilo o poslovanju banke za poslovno leto vsebuje:
(a) opis splošnega gospodarskega okolja,
(b) poslovne usmeritve,
(c) pomembnejše podatke in kazalnike poslovanja,
(d) delniški kapital in delničarje,
(e) opis razvoja banke,
(f) osnovne podatke o skupini povezanih družb.
(2) Banka v poročilo iz prvega odstavka tega člena ne vključi podatkov in informacij, ki so že zajete v okviru računovodskega poročila.
12. člen 
(Opis splošnega gospodarskega okolja) 
Banka v okviru splošnega gospodarskega okolja opiše glavne dejavnike, ki so posredno ali neposredno vplivali na njeno poslovanje. Če banka posluje v pomembnejšem obsegu tudi na tujih trgih, mora v tem poglavju predstaviti tudi značilnosti gospodarskih gibanj v teh državah in njihov vpliv na njene posle.
13. člen 
(Poslovne usmeritve) 
Pri poslovnih usmeritvah banka predstavi dolgoročne cilje poslovne politike in navede načrtovane aktivnosti za njihovo doseganje v naslednjem letu. Pri načrtovanju aktivnosti banka nameni posebno pozornost tudi ukrepom za upravljanje s tveganji.
14. člen 
(Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja) 
(1) Banka opiše posamezne vrste storitev in poslov, ločeno po skupinah strank glede na dejavnost, ki jo opravljajo (nefinančne družbe, banke, gospodinjstva), in ločeno za storitve in posle, opravljene v državi in v tujini. Banka navede vse vrste finančnih storitev, ki jih je v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije opravljala v obdobju, za katerega je izdelano poslovno poročilo.
(2) Banka prikaže strukturo sredstev, obveznosti in kapitala ter prevzetih zunajbilančnih obveznosti in pojasni spremembe posameznih postavk v primerjavi s prejšnjim/prejšnjimi poslovnimi leti. Opiše izpostavljenosti banke kreditnemu tveganju, tržnim tveganjem, vključno z valutnim tveganjem, obrestnemu tveganju, operativnemu tveganju in likvidnostnemu tveganju, kjer banka opredeli svoj pristop k prevzemanju tveganj ter pojasni strategije za prevzemanje tveganj in upravljanje s tveganji. Pri razkrivanju izpostavljenosti posamezni vrsti tveganja zagotovi zadostne podatke in primerjalne podatke za prejšnje/prejšnja poslovna leta. Navede tudi podatke o oslabitvi sredstev in oblikovnih rezervacijah za izgube iz naslova izpostavljenosti različnim tveganjem in metodologijo njihovega določanja.
(3) Banka predstavi čisti poslovni izid poslovnega leta oziroma vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi z razčlenitvijo prihodkov in odhodkov po njihovih osnovnih vrstah. Banka v tem delu razkrije, kako vplivajo posamezne vrste poslov na rezultat poslovanja oziroma kolikšen vpliv na rezultat imajo posli s pomembnejšimi tveganji in posli, ki jih banke opravljajo na tveganih geografskih območjih.
(4) Banka med pomembnejšimi podatki in kazalniki poslovanja praviloma prikaže tudi naslednje:
1. Iz izkaza finančnega položaja:
– bilančno vsoto,
– skupni znesek vlog nebančnega sektorja, merjenih po odplačni vrednosti:
– pravnih in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost, 
– prebivalstva, 
– skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju:
– pravnim in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, 
– prebivalstvu, 
– celotni kapital,
– popravki oziroma prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube,
– obseg zunajbilančnega poslovanja (B.1 do B.4).
2. Iz izkaza poslovnega izida:
– čiste obresti,
– čiste neobrestne prihodke,
– stroške dela, splošne in administrativne stroške,
– amortizacijo,
– oslabitve in rezervacije (kreditne izgube),
– poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja,
– davek iz dohodka pravnih oseb od poslovnega izida iz rednega in ustavljenega poslovanja.
3. Iz izkaza vseobsegajočega donosa:
– drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo,
– davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa.
4. Število zaposlenih (stanje na koncu poslovnega leta).
5. Delnice:
– število delničarjev,
– število delnic,
– nominalna vrednost delnice oziroma pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu,
– knjigovodska vrednost delnice.
6. Izbor kazalnikov:
(a) kapital:
– količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala,
– količnik temeljnega kapitala,
– količnik skupnega kapitala,
(b) kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti:
– nedonosne (bilančne in zunajbilančne) izpostavljenosti / razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti,
– nedonosni krediti in druga finančna sredstva / razvrščeni krediti in druga finančna sredstva,
– popravki oziroma prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube / nedonosne izpostavljenosti,
– prejeta zavarovanja / nedonosne izpostavljenosti,
(c) profitabilnost:
– obrestna marža,
– marža finančnega posredništva,
– donos na sredstva po obdavčitvi,
– donos na kapital pred obdavčitvijo,
– donos na kapital po obdavčitvi,
(d) stroški poslovanja:
– operativni stroški/povprečna aktiva,
(e) likvidnost:
– količnik likvidnostnega kritja,
– likvidnostni blažilnik,
– neto likvidnostni odlivi.
(5) Banka prikaže v poročilu podatke in kazalnike iz četrtega odstavka tega člena za obdobje treh let, vključno s podatki za poslovno leto. Ne glede na prejšnji stavek banka podatke iz točke 6 (e) četrtega odstavka tega člena v poročilu prikaže za štiri koledarska četrtletja poslovnega leta (januar–marec, april–junij, julij–september, oktober–december), pri čemer podatke izračuna kot enostavno povprečje opazovanj na zadnji koledarski dan posameznega meseca za obdobje 12 mesecev pred iztekom vsakega četrtletja.
(6) Banka Slovenije z navodili, objavljenimi na spletni strani, predpiše metodologijo za izračun izbranih kazalnikov iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Banka lahko prikaže tudi druge podatke in kazalnike, za katere ocenjuje, da so pomembni za predstavitev banke.
15. člen 
(Delniški kapital in delničarji banke) 
Banka prikaže podatke o delniškem kapitalu in njegovih sestavinah. Banka navede podatke o spremembah delniškega kapitala in razloge za spremembo, vključno z vplivom vseobsegajočega donosa poslovnega leta po obdavčitvi in izplačanimi dividendami, ter podatke o novi izdaji delnic. Banka navede tudi število izdaj delnic, vrste izdanih delnic, njihovo skupno število in nominalno vrednost delnice oziroma pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu ter emisijsko vrednost posameznih izdaj. Banka prikaže tudi strukturo delničarjev (domači/tuji) na zadnji dan poslovnega leta in navede prvih deset največjih delničarjev banke ter njihov delež v delniškem kapitalu banke.
16. člen 
(Opis razvoja banke) 
Banka opiše razvoj banke in prikaže pomembnejše podatke, ki se nanašajo na delovanje banke, kot so podatki o poslovni mreži, podatki o investicijskih vlaganjih, podatki o zaposlenih in podatki o informacijski podpori ter druge, za katere ocenjuje, da prispevajo k boljši predstavitvi banke.
3.2.2. Upravljanje banke
17. člen
(Upravljanje banke) 
V poročilu banka prikaže podatke o strukturi organov vodenja ali nadzora in o višjem vodstvu.
3.2.3. Shematični prikazi
18. člen
(Shematični prikazi) 
Banka v poročilo vključi tudi shematični prikaz poslovne mreže, organizacijsko shemo banke in organizacijsko shemo skupine povezanih družb.
3.3. Konsolidirano računovodsko poročilo
19. člen 
(Konsolidirani računovodski izkazi) 
(1) Banka vključi v konsolidirano računovodsko poročilo konsolidirane računovodske izkaze na predpisanih shemah, ki so priloga tega sklepa in so njegov sestavni del. Konsolidirani računovodski izkazi so konsolidirani izkaz finančnega položaja, konsolidirani izkaz poslovnega izida, konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa, konsolidirani izkaz denarnih tokov (po I. ali II. različici) in konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala. Banka lahko v konsolidiranem računovodskem poročilu postavke poslovnega izida namesto v konsolidirani izkaz poslovnega izida vključi v konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa. Banka vključi konsolidirani izkaz denarnih tokov na shemi izkaza denarnih tokov po I. različici ali shemi izkaza denarnih tokov po II. različici iz četrtega odstavka 7. člena tega sklepa.
(2) Pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov banka upošteva MSRP in smiselno določila 7. in 8. člena tega sklepa.
20. člen 
(Priloga s pojasnili h konsolidiranim računovodskim izkazom) 
(1) Banka v prilogi s pojasnili h konsolidiranim računovodskim izkazom razkrije pomembnejše računovodske usmeritve, na katerih so zasnovani konsolidirani računovodski izkazi.
(2) Priloga h konsolidiranim računovodskim izkazom vsebuje pojasnila za vse postavke v konsolidiranih računovodskih izkazih. Za vsebino in obseg pojasnil se smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega sklepa. Poleg pojasnil iz prejšnjega stavka banka razkrije še naslednje:
(a) podatke o firmi in sedežu bank in družb, ki so vključene v konsolidacijo, deležih v kapitalu bank in družb ter nominalnih zneskih kapitalskih deležev v bankah in družbah, vključenih v konsolidacijo, razen nadrejene banke;
(b) podatke o firmi in sedežu družb, ki niso vključene v konsolidacijo, in deležih banke v njihovem kapitalu ter nominalnih zneskih kapitalskih deležev v teh družbah ter utemeljitev, zakaj niso vključene v konsolidacijo;
(c) podatke po posameznih državah članicah in tretjih državah, v katerih poslujejo podružnice banke in/ali družbe, v katerih ima banka pomemben vpliv oziroma jih obvladuje (odvisne družbe, pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe):
– ime, narava dejavnosti in geografska lokacija,
– promet (turnover) iz izkaza poslovnega izida pred izvedbo konsolidacijskih knjižb in metodologijo,
– število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa,
– dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo pred izvedbo konsolidacijskih knjižb,
– plačani davek od dohodka pravnih oseb,
– prejete javne subvencije.
3.4. Konsolidirano poslovno poročilo
21. člen 
(Konsolidirano poslovno poročilo) 
Banka v konsolidiranem poslovnem poročilu predstavi zlasti:
(a) skupino družb, ki so vključene v konsolidacijo, in z njimi povezanih družb, njihove dejavnosti, strukturo organov upravljanja ali nadzora in posredne ter neposredne deleže banke v kapitalu oziroma glasovalnih pravicah teh družb z nominalno vrednostjo kapitalskih deležev banke na zadnji dan poslovnega leta;
(b) pričakovani razvoj in poslovne usmeritve banke in družb, ki so vključene v konsolidacijo, kot skupine;
(c) druge podatke, ki jih je potrebno razkriti na podlagi 10. do 18. člena tega sklepa o poslovnem poročilu banke, pri čemer se te določbe uporabljajo smiselno oziroma na način, da se poleg banke upoštevajo tudi družbe, ki so vključene v konsolidacijo.
4. POROČANJE FINANČNIH INFORMACIJ NA POSAMIČNI PODLAGI 
22. člen 
(Obvezniki in obseg poročanja) 
(1) Banka ali podružnica banke nesodelujoče države članice ali tretje države, ki je zavezana k izpolnjevanju bonitetnih zahtev v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 na posamični podlagi, predloži poročilo o finančnih informacijah na posamični podlagi v naslednjem obsegu:
(a) banka, ki nima položaja nadrejene ali podrejene banke in ni del nadzorovane skupine ter je pomemben nadzorovani subjekt, v obsegu iz točke d) prvega odstavka 24. člena tega sklepa;
(b) podružnica banke nesodelujoče države članice ali tretje države, ki je pomemben nadzorovani subjekt, v obsegu iz točke d) prvega odstavka 24. člena tega sklepa, z izjemo finančnih informacij na obrazcih 17.1, 17.2, 17.3, 40.1 in 40.2;
(c) banka, ki ima položaj EU nadrejene banke in je pomemben nadzorovani subjekt, v obsegu iz točke c) prvega odstavka 24. člena tega sklepa;
(d) banka, ki je podrejena EU nadrejeni banki ali EU nadrejenemu finančnemu holdingu oziroma mešanemu finančnemu holdingu, in je pomemben nadzorovani subjekt ali del pomembne nadzorovane skupine, v obsegu iz točke c) prvega odstavka 24. člena tega sklepa;
(e) banka ali podružnica banke nesodelujoče države članice ali tretje države, ki ni zajeta v točkah od a) do d) tega odstavka, predloži poročilo v obsegu iz točke a) prvega odstavka 24. člena tega sklepa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena nadrejena banka, ki za izpolnjevanje bonitetnih zahtev uporablja metodo individualne konsolidacije v skladu z 9. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 predloži poročilo o finančnih informacijah iz točke c), d) ali e) prvega odstavka tega člena na posamični podlagi ob uporabi metode individualne konsolidacije.
(3) Banka iz točke c) ali d) prvega odstavka tega člena posreduje poleg finančnih informacij za banko na posamični podlagi tudi finančne informacije na posamični podlagi v obsegu iz točke b) prvega odstavka 24. člena tega sklepa za vsako njeno podrejeno kreditno institucijo nesodelujoče države članice ali tretje države, ki jo banka vključuje v bonitetno konsolidacijo, če bilančna vsota te podrejene kreditne institucije presega 3 milijarde EUR. Če je k izpolnjevanju bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 zavezanih več bank oziroma kreditnih institucij iz sodelujoče države članice znotraj nadzorovane skupine, se zahteva iz prvega stavka tega odstavka nanaša na banko le v primeru, da je zavezana k izpolnjevanju bonitetnih zahtev na najvišjem nivoju konsolidacije znotraj EU.
(4) Ne glede na točko e) prvega odstavka tega člena je k predložitvi poročila o finančnih informacijah na posamični podlagi v obsegu iz točke c) prvega odstavka 24. člena tega sklepa zavezana banka, če njena bilančna vsota banke presega 1 milijardo EUR.
23. člen 
(Začetek oziroma prenehanje poročanja z upoštevanjem merila višine bilančne vsote) 
(1) Banka iz točke c) ali d) prvega odstavka 22. člena tega sklepa poroča finančne informacije za podrejeno kreditno institucijo v skladu z določbami iz tretjega odstavka 22. člena tega sklepa na prvi referenčni datum po tem, ko bilančna vsota te podrejene banke/kreditne institucije štirikrat zaporedoma po stanju konec vsakega četrtletja preseže 3 milijarde EUR. Banka preneha s poročanjem finančnih informacij za podrejeno kreditno institucijo na prvi referenčni datum po tem, ko je bilančna vsota podrejene kreditne institucije trikrat zaporedoma po stanju konec vsakega četrtletja nižja ali enaka 3 milijarde EUR.
(2) Banka iz točke e) prvega odstavka 22. člena tega sklepa prvič predloži poročilo o finančnih informacijah v skladu z določbami iz četrtega odstavka 22. člena tega sklepa na prvi referenčni datum po tem, ko njena bilančna vsota štirikrat zaporedoma po stanju konec vsakega četrtletja preseže bilančno vsoto 1 milijardo EUR. Če bilančna vsota banke trikrat zaporedoma po stanju konec vsakega četrtletja ne presega več 1 milijarde EUR, obveznost banke za predložitev poročila o finančnih informacijah iz točke c) prvega odstavka 24. člena tega sklepa preneha s prvim naslednjim referenčnim datumom.
24. člen 
(Vsebina in oblika poročila) 
(1) Poročilo o finančnih informacijah vključuje naslednje vsebine iz obrazcev Priloge III Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 na posamični podlagi v odvisnosti od zahtevanega obsega iz 22. člena tega sklepa:
(a) Osnovne informacije na obrazcih:
Izkaz finančnega položaja (bilanca stanja):
– 1.1 Sredstva
– 1.2 Obveznosti
– 1.3 Lastniški kapital
– 2. Izkaz poslovnega izida
– 5.1 Krediti in druga finančna sredstva, razen tistih v posesti za trgovanje, ter trgovalna sredstva po produktih
Razčlenitev finančnih obveznosti:
– 8.1 Razčlenitev finančnih obveznosti po produktih in po sektorju nasprotne stranke
– 8.2 Podrejene finančne obveznosti
– 10. Izvedeni finančni instrumenti – za trgovanje in za ekonomska varovanja
– 11.1 Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem: razčlenitev po vrsti tveganja in vrsti varovanja
– 18. Informacije o donosnih in nedonosnih izpostavljenostih
– 19. Informacije o restrukturiranih izpostavljenostih
(b) Najbolj poenostavljen obseg finančnih informacij (Over-Simplified FINREP) na obrazcih:
– obrazcih iz točke a)
Razčlenitev finančnih sredstev po instrumentih in po sektorju nasprotne stranke:
– 4.1 Finančna sredstva v posesti za trgovanje
– 4.2.1 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje
– 4.2.2 Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
– 4.3.1 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
– 4.4.1 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
– 4.5 Podrejena finančna sredstva
– 9.1.1 Zunajbilančne izpostavljenosti: prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti
– 12.1 Gibanja popravkov vrednosti in rezervacij za kreditne izgube
– 14. Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po pošteni vrednosti
(c) poenostavljen obseg finančnih informacij (Simplified FINREP) na obrazcih:
– vseh obrazcih iz točk a) in b)
– 6.1 Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev, razen tistih v posesti za trgovanje, za nefinančne družbe po oznakah NACE
– 9.2 Prejete obveze iz kreditov, prejeta finančna poroštva in druge prejete obveze
Prejeta zavarovanja in poroštva:
– 13.1 Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev, ki niso v posesti za trgovanje, po zavarovanjih in poroštvih
– 13.2 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v obdobju (v posesti na datum poročanja)
– 13.3 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem (opredmetena sredstva), akumulirano
Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida:
– 16.1 Prihodki in odhodki iz obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke
– 16.3 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje ter iz trgovalnih finančnih sredstev in obveznosti, po instrumentih
Uskladitev med računovodskim obsegom konsolidacije in obsegom konsolidacije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013: izkaz finančnega položaja (bilanca stanja):
– 17.1 Sredstva
– 17.2 Zunajbilančne izpostavljenosti: prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti
– 17.3 Obveznosti in lastniški kapital
Geografska razčlenitev:
– 20.4 Geografska razčlenitev sredstev po sedežu nasprotne stranke
– 20.5 Geografska razčlenitev zunajbilančnih izpostavljenosti po sedežu nasprotne stranke
– 20.6 Geografska razčlenitev obveznosti po sedežu nasprotne stranke
– 40.1 Struktura skupine: po posameznih subjektih (letna frekvenca poročanja)
(d) celoten obseg finančnih informacij (Full FINREP) na vseh obrazcih iz Priloge III Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014.
(2) Finančne informacije na obrazcih 17.1, 17.2, 17.3 in 40.2 iz točk (c) in (d) prvega odstavka tega člena v poročilo iz prvega odstavka tega člena vključijo le banke, ki sicer sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP in poglavjem 3 tega sklepa, vendar pa niso zavezane k izpolnjevanju bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.
(3) Za izpolnjevanje obrazcev iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo določbe za izpolnjevanje teh obrazcev iz Priloge V Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014.
25. člen 
(Pogostost in način posredovanja poročila) 
(1) Banka izdela poročilo v obsegu iz 22. člena in z vsebino iz 24. člena tega sklepa po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja, z izjemo obrazca 40.1 Struktura skupine: po subjektih in drugih obrazcev iz celotnega obsega finančnih informacij iz točke d) prvega odstavka 24. člena tega sklepa, ki se v skladu z drugim odstavkom 9. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 izdelajo po stanju na zadnji dan vsakega polletja ali po stanju na zadnji dan poslovnega leta.
(2) Banka izdela poročilo iz prvega odstavka tega člena v skladu s Tehničnim navodilom za poročanje ITS Banki Slovenije, ki je objavljeno na spletni strani Banke Slovenije.
26. člen 
(Roki za posredovanje poročila) 
Banka posreduje Banki Slovenije poročila v obsegu iz 22. člena in z vsebino iz 24. člena tega sklepa v rokih iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 3. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014.
5. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 
27. člen 
(Prenehanje veljavnosti sklepa) 
(1) Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, banka za pripravo letnih in konsolidiranih letnih poročil ter poročanje finančnih informacij za referenčna obdobja do konca poslovnega leta 2017, z izjemo izračuna kazalnikov poslovanja iz točke 6 (e) četrtega odstavka 14. člena tega sklepa, še uporabi predpis iz prvega odstavka.
28. člen 
(Uveljavitev in uporaba sklepa) 
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
Ljubljana, dne 5. decembra 2017
Boštjan Jazbec l.r.
Predsednik 
Sveta Banke Slovenije 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti