Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2017 z dne 27. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2017 z dne 27. 10. 2017

Kazalo

2828. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje Loke vzhod – zahodni del, stran 7956.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 45/11, 57/12, 109/12, 76/14 in 14/15), ter 7. in 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 7/11) je Občinski svet Občine Mozirje na 16. seji dne 17. 10. 2017 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje Loke vzhod – zahodni del 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjsko območje Loke vzhod – zahodni del (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod številko 49/17 izdelal BP, PROJEKTIVNI BIRO, Darja Bezovnik Planovšek s.p. iz Mozirja.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– območje OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– ostale pogoje za urejanje območja OPPN,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni in grafični del odloka, ki je sestavljen iz:
1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:2500
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:1000
4. Zazidalno ureditvena situacija; M 1:500
5. Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave; M 1:500
7. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:500
8. Načrt parcelacije; M 1:500
9. Karta razredov poplavne ogroženosti obstoječega stanja; M 1:750
10. Karta razredov poplavne ogroženosti predvidenega stanja; M 1:750.
(3) Ter prilog, ki jih sestavljajo:
– Povzetek za javnost,
– Parcelacije in lastništva,
– Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve OPPN,
– Smernice nosilcev urejanja prostora,
– Mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede celovite presoje vplivov na okolje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
Z OPPN so predvidene naslednje ureditve:
– izgradnja enostanovanjskih objektov,
– izgradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja južno od reke Savinje in obsega parcele št. 727, 729/1, 728, 729/2, 734/2, 734/1, vse k.o. Mozirje v Občini Mozirje.
(2) Sestavni del tega OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest, zagotavljanje intervencijskih mest ter izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve.
(3) Predmet izdelave OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Stanovanjsko območje Loke vzhod – zahodni del.
5. člen 
(velikost območja) 
Ureditveno območje je velikosti cca 8.705 m².
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen 
(umestitev načrtovane ureditve v prostor) 
(1) Na ureditvenem območju se trenutno nahaja travnik in sadovnjak. Teren je sposoben za stanovanjsko gradnjo. Zahodno in severno od območja se nahaja stanovanjsko naselje, kar pomeni, da je območje primerno komunalno opremljeno. Severno od območja ter čez osrednji del območja potekata občinski cesti z oznakama 267641 (na severni strani) ter 267621 (preko osrednjega dela). Severno od obravnavanega območja teče reka Savinja, na južni strani pa se območje zaključuje z Ločko strugo. Na vzhodni strani območja se prav tako nahaja travnik in sadovnjak.
(2) Načrtovana je novogradnja 10 prostostoječih enostanovanjskih stavb, objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih objektov ter ureditev odprtih površin.
(3) V OPPN so opisani tudi posegi izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture in rekonstrukcijo javne poti.
7. člen 
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) 
(1) Pogoji za arhitekturno oblikovanje stanovanjskih stavb so naslednji:
– možna površina za gradnjo in lega objektov je določena z gradbeno mejo in je razvidna iz grafične priloge »Zazidalno ureditvena situacija«;
– horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike z dimenzijami stranic 9,00 m x 11,00 m. Na osnovni volumen je dopustno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje horizontalnega gabarita objekta;
– vertikalni gabariti: P+M oziroma P+1+M;
– konstrukcija: klasična zidana ali montažna;
– kota pritličja: razvidna iz grafične priloge;
– kolenčni zid: max. 1,60 m;
– streha: v osnovi dvokapnica. Pri dvokapnih strehah je naklon strešin od 30°–45°. Kritina naj bo pretežno opečna, lahko tudi podobne oblike v temni barvi. Dopustna je izvedba, čopov, zatrepov, strešnih oken in strešnih izzidkov. Pri posebej oblikovanih objektih je dopustna tudi gradnja ravne strehe in sicer do največ 30 % tlorisa celotne stavbe ob soglasju občine;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do posameznega objekta bo izveden iz nove dovozne ceste. V sklopu vsake gradbene parcele posamezne stavbe se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti. Manipulativne površine in parkirišča na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se uredi v primerno dvorišče, v sadni vrt in ozeleni;
– postavitev ograj: dopustna je tudi postavitev ograje max. višine 1,50 m, ki pa mora biti izvedena na način, da je omogočena pretočnost morebitnih poplavnih vod ter postavljena na notranjo stran parcelne meje. Ob javni cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljavca javne ceste. Ograja se ne sme postavljati v cestni svet in ne sme posegati v polje preglednosti. Postavljanje polnih ograj je prepovedna.
(2) Natančna oblika, velikost in pozicija vsakega posameznega objekta se določi s projektno dokumentacijo.
8. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– mirne storitvene dejavnosti.
(2) Z novo ureditvijo območje ostaja prvenstveno namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
9. člen 
(vrste dopustnih gradenj in drugih del) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
– gradnja novih objektov;
– redna in investicijska vzdrževalna dela;
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 8. člena tega odloka;
– adaptacije in rekonstrukcije objektov;
– rušitve in nadomestne gradnje;
– dozidave in nadzidave novih objektov do opredeljenih gabaritov iz 7. člena tega odloka;
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil 11. člena tega odloka.
10. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 11. člena tega odloka;
– zelene površine.
11. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) V območju OPPN je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo kot dopolnitev k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovalno morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Konstrukcijo in materiale objektov prilagoditi izvedbi osnovnega objekta. Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je dovoljena gradnja enokapne strehe manjšega naklona.
12. člen 
(gradnja gradbenih inženirskih objektov) 
(1) Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(2) Ceste so asfaltirane, parkirišče asfaltirano ali tlakovano.
(3) Možna je postavitev opornega zidu. Oporni zid naj se ozeleni s plezalkami.
13. člen 
(gradbena parcela) 
(1) Vsaka posamezna parcela predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi funkcionalno zemljišče posameznega objekta, znotraj katerega je določena površina za gradnjo. Objekti se gradijo min. 4,00 m od vsake parcelne meje razen proti dostopni cesti, kjer je min. odmik 5,00 m. Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno postaviti na parcelno mejo ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(2) Parkirišča, dostopi in zunanja ureditev se lahko izvaja do parcelne meje.
(3) Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte. Nepozidane površine je 60 %. Pri določanju razmerja se upošteva zazidana površina pritličja.
14. člen 
(gradbena linija) 
Gradbene linije so razvidne iz grafičnega načrta »Zazidalno ureditvena situacija«.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
15. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kje je to mogoče. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so posledica lastniških razmerji pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega reda ter so usklajene s posameznimi upravljavci opreme.
(4) Za izgradnjo komunalne ureditve skrbi investitor oziroma lastnik parcele.
16. člen 
(skupne določbe glede prometnega urejanja) 
(1) Objekti se bodo prometno napajali preko obstoječih cest z oznakama LK 267621 in LK 267641. Priključevanje bo potekalo direktno na občinsko cesto. Priključki in njegova okolica, ki meji na občinsko javno cesto, morajo biti urejene tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključkih v obeh smereh na cesto in obratno. Ker je z nadaljnjo širitvijo območja predvideno podaljšanje občinske ceste LK 267641 proti vzhodu, se v omenjeni pas ne posega z gradnjo ali drugo ureditvijo.
(2) Morebitne ograje ali žive meje ne smejo posegati v polje preglednosti občinskih cest. Ob javnih dovoznih cestah je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljalca javne ceste. Priključki na občinske ceste morajo biti zgrajeni v niveleti vozišča občinske ceste in čim bolj pravokotno. Meteorne vode in druge odpadne vode iz parcel in zunanje ureditve objektov ter priključkov ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Oranje snega iz javne ceste ter odlaganje snega ne sme biti ovirano. Prav tako ne sme biti ovirano odtekanje vode iz občinske lokalne ceste. Meteorne ali druge vode s priključkov ne smejo pritekati na ceste ali na njih celo zastajati.
(3) Za vsak objekt se predvidita minimalno dva parkirna mesta. V kolikor bo posamezni objekt dvostanovanjske izvedbe, se predvidijo štiri parkirišča za osebne avtomobile. Poti za pešce in kolesarje ne bodo ločene od cestnih površin, saj gre za območje, ki v prometnem smislu ni toliko obremenjeno.
17. člen 
(pešci in kolesarji) 
Za pešce na območju OPPN ni zagotovljenih ločenih površin. Za kolesarje velja enak prometni režim kot za vse udeležence v prometu.
18. člen 
(minimalna komunalna oskrba) 
(1) Priključevanja objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora.
(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane stanovanjske objekte je treba prikazati, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba ter priključek na javno cesto.
(3) Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanih stanovanjskih objektov na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
(4) Če se na območju predvidi v objektih opravljanje mirnih storitvenih dejavnosti, se minimalna komunalna oskrba za te objekte določi glede na njihov namen.
19. člen 
(vodovod) 
Objekti se bodo s pitno vodo oskrbovali iz javnega vodovoda. Oskrba s pitno vodo se bo zagotavljala z dograditvijo javnega vodovodnega omrežja. Obstoječi vodovod DN 90 poteka ob zahodni in severni meji parcele 729/1 k.o. Mozirje. Na območju gradnje je potrebno vodovod zamenjati s cevovodom iz nodularne litine. Iz enakega materiala je potrebno izvesti tudi razvodno omrežje za celotno območje OPPN. Na območju parcel 734/1 in 734/2 poteka obstoječi vodovod, ki ga je potrebno opustiti in prevezati na novo omrežje. Pri projektiranju je potrebno upoštevati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12) in Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Vodomeri z vgrajenim nepovratnim ventilom bodo vgrajeni v zunanjih vodomernih jaških, ki se locirajo na robu gradbene parcele lastnika priključka, na katerem stoji objekt ali največ 5,0 m od nje.
20. člen 
(fekalna kanalizacija) 
Na obravnavanem območju se nahaja javno kanalizacijsko omrežje zato bodo fekalne vode odvajane v obstoječi kanalizacijski sistem skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 8/12), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10).
21. člen 
(meteorna kanalizacija) 
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje in ponikanje padavinskih voda (zatravitev, ponikovalnice, travne plošče ali tlakovci, cevni zadrževalniki na kanalizaciji, morebitni vodni zbiralnik ali suhi zadrževalniki in podobno). V projektni dokumentaciji mora biti ponikovalnica ustrezno dimenzionirana, k vlogi pa mora biti priložen tudi detajl ponikovalnice.
(2) Morebitna izvedba odvodnjavanja padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok mora biti načrtovana tako, da iztok ne sega v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežine vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Objekti se bodo priključevali na elektro omrežje preko merilnih mest, ki se bodo nahajali na parceli investitorja. Energija za napajanje predvidenih objektov je na voljo na nizkonapetostnih zbiralnicah TP Mozirje čistilna naprava. Pred priključitvijo objektov je potrebno zamenjati obstoječi transformator iz 100 kVA na 160 kVA.
(2) Za napajanje predvidenih objektov je predvidena izgradnja novega nizkonapetostnega voda iz TP Mozirje čistilna naprava, ki se izvede z enožilnimi energetskimi kabli NA 2xS (FL) 1x150/25 RM mm2 12/20 (24) kV do prve prostostoječe razdelilne omarice (v dolžini cca 458 m). Od prve prostostoječe razdelilne omarice do druge prostostoječe razdelilne omarice se izvede povezava z NN kabli NAY2Y 4x150 + 1,5 mm2. Iz omenjenih prostostoječih omaric se izvede razvod do prostostoječih merilnih mest, ki morajo biti locirana na dostopnem mestu na gradbeni parceli investitorja.
(3) V fazi projektiranja si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti soglasja za priključitev in soglasja k projektnim rešitvam v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(6) Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh smernic in bodo last Elektra Celje, d.d., mora investitor pri Elektro Celje d.d. pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo. Uskladiti je potrebno trase novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami zaradi predpisanih odmikov po zahtevah tehničnih predpisov.
23. člen 
(ogrevanje) 
(1) Za posamezni objekt je ogrevanje individualno. Možna je izvedba individualnih kotlovnic na lesno biomaso, utekočinjen naftni plin in izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja.
(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-l. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-l, izda vodno dovoljenje pristojni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
24. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Za predvideno ureditev se izvede TK kanalizacija, kjer bodo operaterji telekomunikacij lahko postavili svoje vode do uporabnikov TK storitev. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja, ki ga je potrebno glede na pozidavo in komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve ter si pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(2) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(3) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d..
(4) V telekomunikacijskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d..
25. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Na območju urejanja se za komunalne odpadke namestijo zabojniki za komunalne odpadke. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
VI. NAČRT PARCELACIJE 
26. člen 
(parcelacija) 
Na območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč tega odloka. Na območju je določenih 10 parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov ter parcela za gradnjo dovozne ceste in rezervata za gradnjo ceste z oznako LK 267641.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
27. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska infrastruktura za posamezno gradbeno parcelo.
(2) Prvo etapo izvajanja del po tem OPPN predstavlja izvedba nadomestnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti (izvedba prelivnega koridorja, nasip terena) ter gradnja komunalne in energetske infrastrukture zunaj območja OPPN, ki je potrebna za priključevanje načrtovanih objektov ter prestavitve na območju OPPN.
(3) Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost za priključitev posameznega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1B, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
(4) Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
28. člen 
(splošno) 
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo okolja, ki so z zakonom predvideni. Posegi niso ekološko zahtevni.
29. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se območje OPPN, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je mejna vrednost kazalcev hrupa za dan 60 dBA in za noč 50 dBA. V kolikor bodo s predvidenim posegi presežene maksimalne dovoljene ravni hrupa, se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni Uredbi.
31. člen 
(varstvo voda) 
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbi o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe).
(2) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(3) Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, 5,00 m od meje vodnega zemljišča na vodah 2. reda, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen ZV-1. Na območju ureditve je treba v dokumentaciji označiti in kotirati skladno z določbami Pravilnika o podrobnejšem načinu določanje meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06). Poseganje na priobalno zemljišče Ločke struge je prepovedano.
32. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000).
33. člen 
(ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin) 
(1) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste …) je potrebno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V projektni dokumentaciji mora biti ponikovalnica ustrezno dimenzionirana na podlagi računske analize s priloženim detajlom ponikovalnice.
(2) Pred priključkom na ponikovalnico je priporočljiva izvedba zadrževalnika. Zunanje površine je priporočljivo v čim večji meri ozeleniti s trato ali travnimi ploščami.
(3) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče ter poplavno območje vodotokov. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
IX. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN 
34. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža arheološke ostaline.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
35. člen 
(požarna varnost) 
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno maj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
(2) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
(3) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
(4) Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter izvesti potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Zagotoviti je potrebno ustrezne vodne vire za gašenje (hidrantno omrežje).
36. člen 
(varstvo pred potresi) 
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče.
37. člen 
(varstvo pred delovanjem poplav) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je ob visokih vodah vodotoka Savinja poplavljeno. Iz evidenc je razvidno, da del predmetnega območja spada v razred srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti. Pri načrtovanju je bila upoštevana Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), vrste posegov v prostor pa so načrtovane skladno s prilogo 1 in 2 navedene Uredbe. Sestavni del odloka so tudi karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti predvidenega stanja z vrisanimi načrtovanimi objekti in ureditvami ter hidrološko hidravlična študija, iz katere so razvidni omilitveni ukrepi ter da vpliv načrtovanega posega ne bo bistven.
(2) Omilitveni ukrepi se izvedejo s predvidenim preoblikovanjem terena – izvedbo poglobitvenega koridorja širine 7,00 m ter prehodom med obstoječim terenom in koridorjem ter predvidenim platojem. Na vzhodni strani območja je severno od lokalne ceste LC 267 621 predvidena izvedba podpornega zidu, ki bo premeščal višinsko razliko med obstoječo koto terena na vzhodni strani območja ter predvidenim platojem (dolžine cca 28,24 m).
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah).
(4) Na območju poplavne ogroženosti niso dopustna dodatna nasipavanja terena in izvedba polnih ograj oziroma zidov.
(5) Kote pritličja objekta ter kote terena so razvidne iz zazidalno ureditvene situacije (list št. 4). Tolerance pri kotah manipulativnih površin niso dopustne.
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI 
38. člen 
(vplivi s sosednjimi območji) 
(1) Z gradnjo komunalne in energetske infrastrukture investitor posega na druga zemljišča tako, da v času gradnje priključkov vpliva na druge parcele, kakor je to prikazano v grafični prilogi.
(2) Drugih vplivov na sosednja območja ni.
39. člen 
(povezave s sosednjimi območji) 
(1) Območje se prometno napaja preko izgrajene javne prometne infrastrukture na severni strani in preko osrednjega dela območja OPPN.
(2) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnih prilog.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
40. člen 
(odstopanja) 
Na območju OPPN so dopustna naslednja odstopanja:
– za lego in gabarit objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na celotnem območju gradbene parcele ob upoštevanju predpisanih odmikov; tlorisni gabariti objektov lahko odstopajo za ± 2 m;
– za oblikovanje objektov: dopustno je drugačno oblikovanje objektov in streh (predvsem nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo z ravno streho ali streho minimalnega naklona);
– vertikalni gabarit je dopusten tudi samo v pritlični izvedbi (P);
– izjemoma je dopustno nadvišati koto pritličja objekta do +0,50 m; višinsko razliko je potrebno premostiti s stopnicami; kota okoliškega terena ne sme odstopati od določene z nadomestnimi poplavnimi ukrepi;
– dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– dopustna je izvedba dvostanovanjskega objekta;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, dopustna glede potekov predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogodpodarskih ali lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta predmetnega OPPN.
XIII. KONČNE DOLOČBE 
41. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje.
42. člen 
(prenehanje uporabe prostorskih ureditvenih pogojev) 
Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15, 77/15 in 105/15) na območju urejanja predmetnega OPPN.
43. člen 
(dejavnosti in gradnje, ki se lahko izvajajo po izvedbi del predvidenih po tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu) 
(1) Po izvedbi gradenj predvidenih po tem OPPN se lahko na območju OPPN izvajajo vsa dela, ki se nanašajo na vzdrževanje objektov. Objekti se lahko tudi rekonstruirajo, rušijo, gradijo na novo in prizidujejo v okviru določil tega prostorskega načrta. V okviru dopustnih dejavnosti se lahko objektom spreminja tudi namembnost.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja in vzdrževanje infrastrukturnih objektov.
44. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
45. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0003/2017
Mozirje, dne 17. oktobra 2017
Župan 
Občine Mozirje 
Ivo Suhoveršnik l.r.