Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2017 z dne 27. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2017 z dne 27. 10. 2017

Kazalo

2820. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško, stran 7927.

  
Na podlagi 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15, 46/16 in 80/16 – ZIPRS1718), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), VI. poglavja ter prve in tretje alineje 41. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) ter 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1) je Občinski svet Občine Laško na 22. redni seji dne 11. 10. 2017 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško 
SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta odlok določa, da se na celotnem območju Občine Laško plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo) v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje nadomestila.
2. člen 
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
a) predpisi, ki urejajo plačevanje nadomestila so vsi predpisi, ki so bodisi v veljavi ali v uporabi in urejajo plačevanje nadomestila;
b) zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali kraju registracije, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ali ima pravno ali dejansko možnost neposredne uporabe stavbnega zemljišča;
c) zazidano stavbno zemljišče je zemljišče na katerem je postavljena stavba oziroma dve ali več stavb ali gradbeno inženirski objekt, pripadajoče zemljišče k stavbam oziroma objektom oziroma gradbena parcela, kot to predpisuje zakon ali podzakonski akt;
d) nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je po prostorskem načrtu predvidena gradnja stavb ali objektov;
e) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO: 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za stanovanjski namen in neto tlorisna površina garaž za osebna vozila. Prav tako zajema bodoče površine tistih stavb oziroma posameznih delov stavb in gradbenih inženirskih objektov za katere se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo po površinah, ki so navedene v tem posamičnem pravnem aktu;
f) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za garaže in ne stanovanjski namen, ki nimajo poslovnega namena je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO: 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb namenjenih za garaže ali za drug ne stanovanjski namen. Pri ne stanovanjskih stavbah se upoštevajo za odmero nadomestila, samo tiste površine stavb ali posameznih delov stavb, za katere je skladno s predpisi potrebno gradbeno dovoljenje;
g) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO: 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za poslovni namen in neto tlorisno površino vseh stavb ali posameznih delov stavb, ki so funkcionalno povezani z njim. Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen, ki so zunanje poslovne površine, se določijo kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, zunanje prodajne površine, interna parkirišča, delavnice na prostem, skladišča, športno-rekreativne površine, površine kampov, javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu), ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmerja na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta;
h) površina za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča je tista površina zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je s prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne namene. V primeru izdanega gradbenega dovoljenja se določi po podatkih iz dokončnega gradbenega dovoljenja. V primeru, ko je na zazidljivi gradbeni parceli stavba, ki še nima določene gradbene se površina nezazidanega stavbnega zemljišča določi skladno s predpisi o graditvi objektov;
i) evidenca za odmero nadomestila je namenska zbirka podatkov za potrebe odmere nadomestila;
j) pristojni občinski upravni organ (v nadaljevanju: upravni organ) je občinski organ, ki je skladno s predpisi o organizaciji občinske uprave določen za izvajanje nalog v zvezi z odmero nadomestila.
EVIDENCA ZA ODMERO NADOMESTILA 
3. člen 
Za potrebe odmere nadomestila pristojni upravni organ vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco pridobiva iz sledečih evidenc:
a. podatkov iz napovedi za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč;
b. podatkov iz prejšnjih zbirk podatkov evidence nadomestila občine;
c. podatkov o dejanskih lastnostih nepremičnin: praviloma iz Registra nepremičnin (dejanska raba in površine: stavb, posameznih delov stavb in zemljiških parcel z identifikacijskimi oznakami nepremičnin);
d. podatke o zavezancih iz poslovnega registra, centralnega registra prebivalstva, zemljiške knjige, podatkov organa za stanovanjske zadeve in drugih podatkov, ki izkazujejo neposredno uporabo stavbnih zemljišč za odmero nadomestila (imena, naslovi in matične številke zavezancev);
e. podatke o splošni in individualni komunalni opremljenosti iz katastra gospodarske javne infrastrukture, obratnih katastrov gospodarskih javnih služb in drugih služb v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo;
f. podatke o namenski rabi prostora in druge prostorske podatke, ki so pomembni za odmero nadomestila, iz državnih in občinskih prostorskih aktov ter posamičnih upravnih aktov v zvezi z gradnjo stavb in inženirskih objektov;
g. iz drugih evidenc in podatkovnih zbirk, če je to potrebno za zagotovitev podatka za odmero nadomestila.
V evidenci se vodijo podatki:
a. o nahajališču (identifikacijska oznaka nepremičnine, naslov stavbnega zemljišča ali opis stavbnega zemljišča);
b. o razvrstitvi v skupino namembnosti stavbnega zemljišča glede na dejansko rabe stavbe oziroma posameznega dela stavbe za zazidana stavbna zemljišča ter o namenski rabi zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča;
c. o splošni komunalni opremljenosti (cestno omrežje, javna razsvetljava, zelene in javne površine);
d. o individualni komunalni opremljenosti (dejanska možnost priključitve na vodovodno in kanalizacijsko omrežje);
e. o zavezancu (naziv, naslov, matična številka) in številu točk po posameznih elementih.
Če upravni organ ugotovi, da podatki o nepremičninah, evidentiranih v predpisih o evidentiranju nepremičnin ali drugi podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju, jih lahko pridobi sam z metodami in tehnikami inventarizacije prostora ter z vprašalniki iz predpisov o evidentiranju nepremičnin.
Metode in tehnike inventarizacije prostora so terenski ogledi, geodetske izmere in interpretacija strokovnih geodetskih podlag na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.
Za pravilnost gostujočih podatkov skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki.
4. člen 
Upravni organ lahko zbira podatke o nepremičninah z napovedjo za odmero nadomestila pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine ali upravniku stavbe v etažni lastnini.
V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko upravni organ pridobiva podatke z napovedjo od kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika.
Lastnik, uporabnik, najemnik ali upravnik stavbe v etažni lastnini je dolžan poslati upravnemu organu pravilne in popolne podatke o nepremičnini v 30 dneh.
Za potrebe seznanitve zavezancev s podatki evidence nadomestila upravni organ po potrebi opravi javno naznanilo skladno s predpisi o graditvi objektov.
Javno naznanilo se lahko izvede, poleg krajevno običajnih načinov tudi z objavo podatkov evidence na spletnih straneh občine.
Zavezanci imajo kadarkoli pravico do vpogleda lastnega podatka v evidenco nadomestila pri upravnemu organu. Zavezanec lahko poda pritožbo na pravilnost podatkov za odmero nadomestila pristojnemu organu.
MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA 
5. člen 
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave;
2. namembnost in (ne)smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča;
3. merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Podrobnejša merila za opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave:
a. stopnja splošne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami splošne komunalne rabe, kot je cestno omrežje, javna razsvetljava, odvoz smeti, zelene in druge javne površine;
b. stopnja individualne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami individualne komunalne rabe lokalne infrastrukture (vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje).
Podrobnejša merila za določanje lege, namembnosti in smotrnega izkoriščanja stavbnega zemljišča:
a. namembnost zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi dejanske rabe posameznega dela stavbe po predpisih o evidentiranju nepremičnin, podrobneje pa jih ureja ta odlok;
b. namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi namenske rabe zemljiške parcele ali dela parcele po prostorskih aktih;
c. (ne)smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča se določi na podlagi namembnosti stavbe oziroma posameznega dela stavbe.
VREDNOTENJE NADOMESTILA GLEDE NA KOMUNALNO OPREMLJENOST 
6. člen 
Opremljenost stavbnega zemljišča s splošno komunalno rabo se ovrednoti z naslednjim številom točk:
Splošna komunalna opremljenost zemljišča
Št. točk
Cestno omrežje:
– pristop po asfaltni cesti
11
– pristop po makadamski cesti
4
Javna razsvetljava 
4
Odvoz smeti
5
Urejena zelenica na funkcionalnem zemljišču stavb z več deli
15
Opremljenost stavbnega zemljišča z individualno komunalno rabo se ovrednoti z naslednjim številom točk:
Individualna komunalna opremljenost zemljišča
Št. točk
Opremljenost s kanalizacijo 
5
Opremljenost z vodovodom:
– javno vodovodno omrežje
4
– lastni vodovod
1
Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave.
Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na objekte in naprave individualne komunalne rabe se šteje, da je območje priključevanja na obstoječo infrastrukturo, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ:
– 200 m od javnega vodovoda,
– 500 m od asfaltirane ceste.
V primeru nadaljnjega spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
VREDNOTENJE NADOMESTILA GLEDE NA NAMEMBNOST 
7. člen 
Namembnost stavbnega zemljišča se določi na podlagi dejanske rabe posameznega dela stavbe, po predpisih o evidentiranju nepremičnin, v sledeče skupine:
A.Stavbna zemljišča za stanovanjske namene, garaže
B.Stavbna zemljišča za storitveno, poslovno in industrijsko dejavnost
Razporeditev dejanskih rab stavb in posameznih delov stavbe v posamezne skupine je razvidna iz tabele, ki je priloga tega odloka (priloga 1).
Točkovanje glede na namembnost stavbnega zemljišča za določitev nadomestila:
Namembnost
Št. točk
13
33
Za zazidana stavbna zemljišča, ki so po dejanski rabi zapuščeni objekti se pri izračunu nadomestila seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 3,00.
Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz tega odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži s faktorjem 0,5.
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
8. člen 
Mesečna višina nadomestila se določi, kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 6. in 7. člena tega odloka,
– površine stavbnega zemljišča ugotovljenega v skladu z 2. in 15. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu z 9. členom tega odloka.
Za zapuščene objekte se štejejo objekti, če se ugotovita oba kriterija za stanje objekta:
– nenaseljen objekt, brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti,
– ne vzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča.
V primeru dvoma, kaj se šteje za zapuščen objekt, se ustanovi strokovna komisija za ocenjevanje slabega stanja objektov, ki imajo ne vzdrževan videz ali pripadajoče stavbno zemljišče. Sestavo komisije določi oziroma imenuje župan Občine Laško. Na oceno, ki jo določi komisija, vpliva zunanji videz objekta (fasada) ali ne vzdrževano pripadajoče stavbno zemljišče.
VREDNOST IN VALORIZACIJA VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA 
9. člen 
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Laško znaša za stavbna zemljišča skupine A 0.0166 € in za stavbna zemljišča skupine B 0,0277 €.
Višino valorizacije vrednosti točke določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Občinski svet Občine Laško. V kolikor ga ne določi, se za vrednost točke uporabi zadnja vrednost točke.
ODPIS, DELNI ODPIS, ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE NADOMESTILA 
10. člen 
Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila ter neizterljivost nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.
Vlogo za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila, vloži zavezanec na pristojni davčni organ v rokih iz predpisov o davčnem postopku.
OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČEVANJA NADOMESTILA ZA FIZIČNE OSEBE 
11. člen 
Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko upravni organ zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila po nastanku elementarne nesreče.
Zavezanec je lahko začasno opravičen plačila nadomestila stavbnega zemljišča:
– dokler je na osnovi enotne evidence upravičen do socialne pomoči;
– v primeru novogradnje, nadzidave ali dozidave stanovanjske hiše oziroma nakupa stanovanja za dobo 5 let od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni na pristojni občinski upravni organ.
OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČEVANJA NADOMESTILA ZA PRAVNE SUBJEKTE IN PODJETNIKE POSAMEZNIKE 
12. člen 
Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so določeni z občinskim predpisom, kot javni športni objekti občinskega pomena v Občini Laško in kulturnih domov v lasti občine ali krajevnih skupnosti. Navedena oprostitev ne velja za izvajanje dejavnosti, ki niso športna dejavnost, če se izvajajo v okviru prej navedenih športnih objektov.
Za zazidana stavbna zemljišča skupine B, na katerih se izvaja dejavnost lokalne samouprave, njenih javnih zavodov in subjektov, ki so več kot 50 % sofinancirani iz proračuna občine, ali se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 0,3.
Za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo dejavnost B po tem odloku, lahko seštevek točk, ugotovljenih po merilih iz 6. in 7. člena tega odloka pomnoži s količnikom:
– 0,90 če so zaposlili od 1 do 4 delavcev,
– 0,85 če so zaposlili od 5 do 10 delavcev,
– 0,80 če so zaposlili 10 do 50 delavcev,
– 0,75 če so zaposlili več, kot 50 delavcev.
Zmanjšanje nadomestila iz prve alineje se upošteva samo za mikro, mala in srednja velika podjetja (MSP) iz člena 2 Priloge k Priporočilu 2003/361/Evropskega ES.
Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na pristojni upravni organ.
Zmanjšanje nadomestila se upošteva v tekočem letu, če je zavezanec vložil vlogo najkasneje v roku, ki ga določajo predpisi o davčnem postopku za posredovanje podatkov davčnemu organu za odmero nadomestila oziroma 30 dni pred izdajo vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila in velja za obdobje dveh let. Zmanjšanje nadomestila se upošteva, če zavezanec ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena za obdobje dveh let v katerih traja znižanje nadomestila. V primeru, da zavezanec število delavcev v tem obdobju zmanjša, davčni organ na predlog pristojnega občinskega organa odmeri zavezancu sorazmerno razliko nadomestila obrestovano po predpisih o davčnem postopku.
Vloga, ki je vložena po roku iz prejšnjega odstavka se upošteva pri izdaji odmerne odločbe za naslednjo leto, če zavezanec do izdaje nove odločbe v enem letu po vložitvi zahtevka, ni zmanjšal števila novo zaposlenih delavcev iz drugega odstavka tega člena.
Kot dokazilo o novi zaposlitvi, se šteje zaposlitev registriranega iskalca zaposlitve za nedoločen čas.
Za oprostitev zaradi elementarnih nesreč se smiselno uporabljajo določila zadnjega (tretjega) odstavka prejšnjega člena tega odloka.
NASTANEK OBVEZNOSTI IN SPREMEMBE PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA 
13. člen 
Davčna obveznost za nadomestilo nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali drug pravni akt, ki izkazuje pravico uporabe stavbnega zemljišča.
Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri pristojnem občinskem organu Občine Laško.
Zavezanec je dolžan v roku 15 dni napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višini davčne obveznosti.
Nastanek ali prenehanje oziroma sprememba podatkov, ki vplivajo na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe. Spremembe, nastale po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upoštevajo od 1. 1. naslednjega leta dalje.
Če nastane sprememba med letom, se to upošteva od 1. v naslednjem mesecu, v katerem je sprememba nastala.
V kolikor se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.
POSEBNE DOLOČBE GLEDE PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA 
14. člen 
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
Za primere, ko zavezanec ni določljiv, ni znan ali ne izvršuje svoje obveznosti po tem odloku, za njega solidarno odgovarja lastnik.
Kot podatek o uporabniku nepremičnine, ki ni njen lastnik, je pa zavezanec za plačilo nadomestila, se v seznamu upoštevajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo v stavbi ali delu stavbe prijavljeno prebivališče oziroma sedež pravne osebe (podatek AJPES).
Če v zemljiški knjigi ni podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe oziroma lastniku parcele, ali če sta podatek o lastniku parcele iz zemljiške knjige in podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe v katastru stavb različna, ali če je lastnik parcele ali stavbe ali dela stavbe neznan ali je neznano prebivališče lastnika oziroma sedež pravne osebe, lahko upravni organ po uradni dolžnosti določi podatek o lastniku nepremičnine v evidenci nadomestila za namene odmere nadomestila na podlagi podatkov iz javnih in drugih zbirk podatkov oziroma na podlagi terenskega ogleda.
Za primere dvoma določitve ostalih poslovnih površin, se te površine ugotavljajo v posebnem ugotovitvenem postopku, ki ga vodi pristojen upravni organ. Za ta namen pošlje pristojni upravni organ zavezancu napoved za odmero nadomestila s podatki, ki jih je ugotovil na podlagi podatkov iz predzadnjega odstavka 3. člena tega odloka. Zavezanec ima pravico podati pritožbo na podatke.
INŠPEKCIJSKI IN STROKOVNI NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA 
15. člen 
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinski inšpektorat Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec. Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojni upravni organ Občine Laško.
GLOBE ZA PREKRŠKE 
16. člen 
Z globo 850,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne vloži prijave za nadomestilo (drugi in tretji odstavek 14. člena tega odloka) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke.
Z globo 650,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 250,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 250,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
PRENEHANJE VELJAVNOSTI ODLOKA 
17. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Laško (Uradni list RS, št. 114/03, 1/05, 99/07 in 47/16).
ZAČETEK VELJAVNOSTI IN UPORABE ODLOKA 
18. člen 
Ta odlok začne veljati v roku 8 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določila odloka pa se začno uporabljati s 1. 1. 2018.
Št. 07-04/2017
Laško, dne 11. oktobra 2017
Župan 
Občine Laško 
Franc Zdolšek l.r.