Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2017 z dne 17. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2017 z dne 17. 10. 2017

Kazalo

2689. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dragotinci – Stramič, stran 7602.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 21. seji dne 4. 10. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dragotinci – Stramič 
1 UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Dragotinci – Stramič (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
2. člen 
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, opis prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:1000,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo v merilu 1:1000,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
– načrt parcelacije v merilu 1:1000.
4. člen 
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost.
2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
5. člen 
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na severnem delu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici v naselju Dragotinci.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 982/6 in 982/7, v k.o. Dragotinci. Večji del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je glede na namensko rabo kmetijsko zemljišče, manjši del pa stavbno zemljišče. Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 3.486,96 m².
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je v naravi travnik. Na vzhodni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta sega utrjeno dvorišče kmetijskega gospodarstva.
(4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je prometno navezano na lokalno cesto (zemljišče s parcelno številko 1053/1, v k.o. Dragotinci) preko gramoziranega cestnega priključka, dovozne poti in utrjenega dvorišča kmetijskega gospodarstva, ki se nahaja ob severu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Elektroenergetsko, vodovodno in telekomunikacijsko omrežje se nahaja v bližini območja občinskega podrobnega prostorskega načrta ob lokalni cesti in na zemljišču kmetijskega gospodarstva.
(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine. Na jugozahodni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta segajo katastrofalne poplave.
3 OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
6. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom) 
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrtovana gradnja stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ter gradnja dveh kmetijskih silosov.
(2) Poleg tega je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovana še gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (nizkonapetostnega elektroenergetskega priključka, vodovodnega priključka), gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov (silosov, ponikovalnic, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, gnojišč ipd.), namestitev naprav in napeljav za pridobivanje energije, ogrevanje, prezračevanje ipd. ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami (utrjevanje dvorišča, utrjevanje dovozne poti, zatravitve, zasaditve ipd.).
4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, v kolikor se to izkaže za potrebno pri pripravi projektne dokumentacije.
(2) Posegi na območje občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za dozidavo stavb sosednjih območjih.
8. člen 
(rešitve načrtovanih objektov in površin) 
(1) Načrtovana stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije se umesti v prostor zahodno od obstoječih stavb kmetijskega gospodarstva z daljšo stranico orientirano v smeri severozahod-jugovzhod.
(2) Načrtovana kmetijska silosa se umestita v prostor vzhodno oziroma jugovzhodno od načrtovane stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije.
(3) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka.
9. člen 
(vrste objektov glede na namen) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
– nestanovanjske kmetijske stavbe,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– mostovi in viadukti,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
– naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi,
– daljinski vodovodi,
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja,
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– čistilne naprave,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– elektrarne in drugi energetski objekti,
– objekti za ravnanje z odpadki,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.
10. člen 
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.
11. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije se umesti v prostor znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami, katerih stavba ne sme presegati, lahko pa se jih dotika s fasadami ali pa je od njih odmaknjena v notranjost zemljišča (gradbene meje lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.). Višinski gabarit je največ 13,00 m, merjeno od najnižje višinske kote urejenega terena ob stavbi do najvišje višinske kote strehe v naklonu, nad katero je dopustna le izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire energije ipd. Fasade se zasnuje svobodno s kakovostnimi in trajnimi materiali. Streha se izvede kot dvokapnica s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico stavbe.
(2) Gradbene inženirske objekte se ne glede na zahtevnost gradnje umesti v prostor poljubno. Velikost se prilagodi kapacitetnim zahtevam in namenu. Višinski gabarit kmetijskih silosov je največ 20,00 m, merjeno od najnižje točke konstrukcije do vrha konstrukcije.
(3) Nezahtevne in enostavne objekte se umesti v prostor tako, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča. Glede velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.
(4) Dvorišče se asfaltira ali gramozira oziroma podobno utrdi.
(5) Zunanje površine se zatravi.
12. člen 
(pogoji in merila glede parcelacije) 
(1) Zemljiške parcele je dopustno združevati in deliti glede na posamezno funkcionalno celoto.
(2) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
13. člen 
(splošni pogoji za urejanje prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) 
(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.
(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
14. člen 
(dostop do javne ceste) 
Prometni dostop do zemljišč namenjenih gradnji stavb je zagotovljen preko obstoječega cestnega priključka na javno cesto.
15. člen 
(oskrba z vodo) 
Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.
16. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) 
(1) Padavinske odpadne vode s strešin in utrjenih površin se odvaja v ponikovalnice, katere se locira izven povoznih površin v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.
17. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) Za oskrbo z električno energijo se zgradi nizkonapetostni elektroenergetski priključek katerega se priključi na javni vod elektroenergetskega omrežja, preko obstoječega priključnega mesta (električne omarice) kmetijskega gospodarstva.
(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.
18. člen 
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) 
Vsa dela v zvezi s telekomunikacijskim omrežjem (ogleda, izdelava projekta, zakoličbe, zaščite, prestavitve, izvedbe, nadzora) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja.
6 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
19. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
7 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
20. člen 
(varstvo voda) 
(1) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpadnih voda morajo biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen vodotesno ter v ločeni izvedbi.
(3) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje …) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami.
(5) K projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja se mora priložiti ustrezen program z gnojilnim načrtom.
(6) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda.
21. člen 
(varstvo tal) 
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3) Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
22. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
23. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisij določenih v veljavnem predpisu.
(3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
24. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.
(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.
25. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil.
26. člen 
(varovanje naravnih virov) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
– stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
27. člen 
(učinkovita raba energije) 
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
28. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.
8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
29. člen 
(obramba) 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
30. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se delno nahaja na območju katastrofalnih poplav. Gradnja na tem območju je dopustna pod pogoji in s soglasjem Direkcije za vode RS.
(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija …).
31. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
32. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Izvedba prostorske ureditve je predvidena v eni ali več etapah.
(2) Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
(3) Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa investitorja.
10 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
33. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od gradbenih mej za največ 1,00 m izven površine za razvoj stavbe. Gradnja izven površine za razvoj stavbe je dopustna v primeru dozidave stavb, ki se nahajajo neposredno ob območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev.
(3) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko – geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(4) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišč pod stavbami zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
11 DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
34. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se upoštevajo vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
12 KONČNI DOLOČBI 
35. člen 
(hramba in vpogled) 
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
36. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0021/2016-021
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 4. oktobra 2017
 
Župan 
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici 
Miroslav Petrovič l.r.