Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2017 z dne 6. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2017 z dne 6. 10. 2017

Kazalo

2527. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2017–december 2018 (DeUDIEU1718), stran 7090.

  
Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) je Državni zbor na seji 26. septembra 2017 sprejel
D E K L A R A C I J O 
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2017–december 2018 (DeUDIEU1718)
Ob zavedanju poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti skupnim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, v želji po odločnem uveljavljanju ciljev Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še zlasti v Svetu EU, ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta EU (1. julij 2017–31. december 2018) in Delovnega programa Komisije za leto 2017, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija, Državni zbor RS s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja posameznih zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju julij 2017–december 2018, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.
DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JULIJ 2017–DECEMBER 2018
V času od sprejetja prejšnje deklaracije smo priča številnim novim preizkušnjam za Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU). Pričakovanih in nepričakovanih izzivov je vse več, rešitve zanje pa so kompleksne, potrebujejo svoj čas in zaradi postopka odločanja v skupnosti velikega števila ne vedno enotnih držav članic pogosto zaostajajo za hitrimi spremembami v svetu, Uniji, državah, regijah in lokalnih skupnostih. Napovedani izstop Združenega kraljestva iz EU je postavil marsikaj na glavo. Teroristični napadi v najrazličnejših pojavnih oblikah, kibernetske in druge hibridne grožnje so močno zamajali našo percepcijo varnosti. EU je dosegla nekatere rešitve na področju migracij, vendar vprašanja dolgoročnega upravljanja z njimi ostajajo v ospredju in preizkušajo usklajenost delovanja EU. Nestabilnost v soseščini je še vedno vir zaskrbljenosti in povod za intenzivno zunanjepolitično delovanje EU v spremenjenih razmerjih političnih partnerstev in zavezništev. Ekonomska, finančna in zaposlitvena kriza je v številnih članicah popustila, nekatere med njimi, tudi Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), že beležijo ponovno gospodarsko rast in padec nezaposlenosti. A brez temeljito korigirane in dopolnjene arhitekture ekonomske in monetarne unije z bistveno večjim poudarkom na socialni razsežnosti je stabilnost krhka in lahko hitro spet postane žrtev nepredvidenih globalnih pretresov.
Kljub temu pa je stanje du ha v EU in Sloveniji po obdobju zaskrbljenosti za usodo EU bolj pozitivno, tudi zaradi neuspeha skrajnih političnih opcij na volitvah v nekaterih državah članicah, ki so hotele mobilizirati državljane na podlagi svojih nacionalističnih, evroskeptičnih in populističnih programov ter jih spet zapreti v ozke državne meje.
Prepričani smo, da je članstvo v Evropski uniji za nas še vedno najboljša izbira glede na trenutne razmere v svetu. Tako smo del skupnega sistema vrednot, ki nam in drugim državam članicam, ki želijo okrepiti Unijo, pomeni pravo smer nadaljnjega razvoja, ki bo omogočila tudi generacijam za nami živeti v miru in uživati evropske civilizacijske pridobitve: pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine, socialno varnost in blaginjo, demokratično participacijo in aktivno državljanstvo, spoštovanje narodnih in kulturnih identitet ter sobivanje v različnosti, solidarnost in odprtost v svet kot skupni prostor urejanja temeljnih interesov planeta.
Globalni in notranji izzivi od EU in držav članic zahtevajo temeljit in vključujoč premislek o prihodnosti, da se bomo kot skupnost lahko uspešno odzivali na razvojne ovire in težave, izpolnjevali pričakovanja evropskih državljanov in ohranili ter nadgradili številne pridobitve iz zgodovine te nadnacionalne povezave.
Voditelji sedemindvajsetih držav članic in institucij EU so marca 2017 z Rimsko izjavo potrdili enotnost Unije in se zavezali, da bodo v naslednjih desetih letih skupaj zgradili varno, uspešno in trajnostno ter socialno Evropo, ki bo močnejša na svetovnem prizorišču. Na podlagi Bele knjige Evropske komisije o prihodnosti Evrope so si začrtali časovni načrt razmisleka in razprave o različnih vidikih prihodnje skupnosti ter njeni prenovi po izstopu tretje največje države članice.
Tako bo v naslednjem 18-mesečnem obdobju v ospredju delovanja institucij EU in držav članic razprava o prihodnosti – s parlamenti, strokovnimi javnostmi in državljani.
Slovenija se bo tako kot doslej dejavno udeleževala razprav o prihodnosti EU, ki jih tudi sama organizira.
Naša načelna usmeritev je jasna: zavzemamo se za stabilno, povezano in enotno EU. Želimo ostati v jedru evropske integracije in si tvorno prizadevati za njen nadaljnji razvoj. Zagovarjamo poglabljanje enotnega trga, ki omogoča gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, smo za nadaljnji razvoj ekonomske in monetarne unije, ki naj postane še čvrstejši in odpornejši dejavnik stabilnosti in rasti, želimo več poudarka na ekonomski in socialni koheziji oziroma zmanjševanju razlik med evropskimi državami in regijami, želimo tudi čvrstejšo EU kot območje svobode, varnosti in pravice z zagotavljanjem popolnega nadzora nad zunanjimi mejami EU in učinkovitim upravljanjem migracijskih tokov na podlagi načela spoštovanja človekovega dostojanstva in vseh ustreznih mednarodnopravnih določil. Zavzemamo se za EU, ki spoštuje kulturne identitete in omogoča njihov nadaljnji razvoj, gradi na bogastvu kulturne raznolikosti, spodbuja medkulturni dialog ter nudi državljanom dostojno življenje. Zavzemamo se, da bi Unija še dosledneje uveljavljala načela enakopravnosti vseh njenih članic, vladavine evropskega in mednarodnega prava, ki so ga vse članice dolžne spoštovati, ter pravočasnega in preglednega procesa odločanja. Zato podpiramo nadaljnje medsebojno povezovanje na temelju skupnostne metode ter odgovornih in neodvisnih institucij EU – za skupni interes in skupno dobro, v duhu solidarnosti in sodelovanja.
Čas veljavnosti te deklaracije bodo zaznamovala zahtevna pogajanja za izstop Združenega kraljestva iz EU, ki bo nedvomno vplival na politične razmere v Evropi in svetu. Čeprav gre za zelo pomemben in kompleksen proces, pa ta v nobenem primeru ne sme prevladati nad razpravo o prihodnosti Evropske unije. Slovenija zagovarja konstruktivnost in transparentnost pogajalskega procesa, pri čemer je ohranitev enotnosti unije sedemindvajsetih držav ključnega pomena. Za Slovenijo sta prednostni področji pri teh pogajanjih ureditev pravic državljanov in ustrezna finančna poravnava. Po ureditvi izstopa si bo Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami v skladu s pogajalskimi smernicami EU prizadevala za sklenitev ambicioznega sporazuma z Združenim kraljestvom o novem odnosu, ki ne bi bil omejen zgolj na prosto trgovino. Tak sporazum in morebitna prehodna obdobja naj v čim večji možni meri omogočajo ohranitev obstoječih trgovinskih in naložbenih tokov ter imajo čim manj negativnih posledic za podjetja in potrošnike.
Tesno povezana z razpravo o prihodnosti EU bodo vsekakor pogajanja o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020. Proračun EU bo tako soočen z morebitnimi novimi pobudami za tesnejšo integracijo EU, po drugi strani pa bo nov večletni finančni okvir moral predvideti sredstva za številne izzive, ki so pred nami, bodisi v zvezi z globalizacijo ter novimi industrijskimi in poslovnimi modeli, pa tudi za upravljanje z migracijami, močnejšo vlogo EU kot globalnega akterja pri zagotavljanju varnosti in obrambe ter razvojno sodelovanje. Glede na dejstvo, da bo zaradi pričakovanega izstopa Združenega kraljestva prišlo do zmanjšanja priliva sredstev v proračun EU, ki bi ga nekatere članice želele še dodatno zmanjšati, bodo pogajanja o naslednjem finančnem okviru EU še posebej kompleksna in zahtevna. Slovenija zato zagovarja primeren obseg večletnega finančnega okvira, ki bo zmožen finančno podpreti ambiciozne cilje EU glede nadaljnje integracije in bo omogočal učinkovit odziv na nove potrebe, tudi na področju migracij, kjer je dodana vrednost skupnega delovanja EU zelo visoka. V našem strateškem interesu je tudi, da bo naslednji večletni finančni okvir omogočil ohranitev pomembne vloge kohezijske politike, urbanega razvoja in politike razvoja podeželja, ključnih razvojno naravnanih politik EU, ki prispevajo k zmanjševanju razlik v gospodarskem in socialnem razvoju držav članic. Predlogi za izrazito zmanjšanje obsega proračuna EU lahko na dolgi rok vodijo k oslabitvi EU, čemur Slovenija močno nasprotuje.
V naslednjem letu in pol je treba tudi izboljšati komunikacijo z državljani EU in njihovo sodelovanje v odločanju o zadevah skupnega pomena. Pri tem morajo biti v ospredju pričakovanja državljanov, zlasti glede rasti in delovnih mest ter varnosti. Njihovo zaupanje v Evropsko unijo se bo okrepilo tudi z boljšo pravno ureditvijo, katere cilj je poenostavitev življenja in poslovanja. Slovenija izrecno podpira to načelno usmeritev naslednjih treh predsedujočih držav, saj je ključna za krepitev evropske identitete državljanov EU in skupnostne zavesti, ki daje demokratično legitimnost institucionalnim odločitvam.
V postopku priprave je Strategija razvoja Slovenije 2030, katere strateške usmeritve sovpadajo z usmeritvami EU za prihodnost. Po sprejetju strategije jih bodo slovenski predstavniki v postopkih odločanja na ravni EU jasno uveljavljali kot naše poglavitne prioritete: vključujoča, odporna in odgovorna družba; učenje za in skozi vse življenje; visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse; ohranjanje zdravega okolja in sonaravno upravljanje z naravnimi viri; visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti javnega upravljanja.
Na mnogih področjih se bo v naslednjem letu in pol nadaljevalo delo iz obdobja prejšnje deklaracije. Na podlagi zavez iz Rimske izjave pa se bo Republika Slovenija pri delovanju v okviru EU prednostno posvetila naslednjim ciljem:
1. Varna Evropa – varna Slovenija
Slovenija si bo prizadevala za okrepitev sposobnosti za takšno Unijo, v kateri se bodo državljani počutili varne, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Zato podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja EU na področju varnosti in obrambe, ki nam bo omogočila učinkovitejše odzivanje na zunanje konflikte in krize ter sodobne grožnje, ki so dodobra spremenili tako mednarodno kot varnostno okolje v EU. Slovenija izpostavlja pomen povezave instrumentov na področju notranje in zunanje varnosti, povečanja učinkovitosti instrumentov, s katerimi razpolagamo, ter sprejemanja kratkoročnih in dolgoročnih politik, ki vključujejo tudi medkulturni dialog, izpostavljajo vlogo izobraževanja itd. V naslednjem obdobju bo pomembno nadaljevanje dela na Evropski agendi za varnost. Posebno pozornost – kar je postalo še bolj očitno po številnih terorističnih napadih – moramo nameniti celostnemu pristopu na področju preprečevanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Slovenija bo na področju boja proti terorizmu in širše notranje varnosti, v tej luči pa tudi povezave med terorizmom in organiziranim kriminalom, še naprej posebej dejavna pri ukrepih glede regije Zahodnega Balkana.
Za ohranitev ene ključnih pridobitev, prostega gibanja evropskih državljanov, je treba zagotoviti varne zunanje meje EU, k čemur Slovenija proaktivno prispeva kot odgovorna članica schengenskega območja. Tudi v prihodnje bomo nasprotovali podaljševanju nadzora na notranjih schengenskih mejah in si prizadevali za to, da Komisija pripravi jasnejši okvir, kako se vrniti k polnemu izvajanju schengenske zakonodaje. Za preprečevanje nezakonitih migracij so namreč potrebni učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami EU, izvajanje izravnalnih ukrepov v notranjosti in polna operativna sposobnost evropske mejne in obalne straže.
Čeprav so v tem trenutku v primerjavi z obdobjem prejšnje deklaracije razmere na t. i. zahodnobalkanski migracijski poti dokaj mirne, pa ostajajo razmere na področju migracij še naprej nestabilne in nepredvidljive, zlasti na osrednji sredozemski migracijski poti. Slovenija tudi v tem okviru izpostavlja pomen tesnega sodelovanja EU z državami Zahodnega Balkana in nujnost zagotavljanja podpore in pomoči državam te regije. Tudi v prihodnjem obdobju se bomo odločno zavzemali za skupen odziv in politike EU za učinkovito upravljanje migracij. Gre za kompleksne pojave velikih razsežnosti, s katerimi se bo celotna mednarodna skupnost v prihodnosti še naprej soočala, in EU lahko odgovor nanje išče le s pomočjo pristne solidarnosti. Slovenija zagovarja tudi vključevanje vprašanja migracij v druge politike Unije, kot sta razvojna in humanitarna pomoč. Za učinkovito in dolgoročno reševanje te problematike se je treba osredotočiti na odpravljanje vzrokov migracij, pri čemer je ključno nadaljevanje politike sodelovanja z državami izvora in tranzita. Slovenija se bo še naprej zavzemala tudi za uresničevanje dogovora med EU in Turčijo.
2. Uspešna in trajnostna Evropa / Slovenija
Slovenija se je skupaj z drugimi 26 državami članicami z Rimsko izjavo zavezala razvijati uspešno in trajnostno Evropo. Rast in delovna mesta, trden, povezan in razvijajoč se enotni trg, okrepljena enotna valuta ter dokončanje ekonomske in monetarne unije, skrb za mala in srednja podjetja bodo še naprej v ospredju naših prizadevanj. Celostno se moramo posvetiti strukturnim reformam in krožnemu gospodarstvu pod okriljem evropskega semestra, skrbi za čisto in varno okolje ter boju proti podnebnim spremembam, tudi s pomočjo varne in cenovno dostopne oskrbe z energijo in nizkoogljične, okolju prijazne in zdrave mobilnosti in prevoza.
Enotni evropski trg je eden največjih dosežkov EU in najbolj pomembnih virov gospodarske rasti, kar je bistveno za potrošnike, delavce in podjetja, saj imajo od njega dejanske koristi, zlasti izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev.
Slovenija je zagovornica krepitve notranjega in povezanega digitalnega trga EU. K štirim uveljavljenim svoboščinam prostega pretoka bi bilo treba dodati še novo, in sicer prost pretok podatkov. Vzpostaviti bo treba sodobno digitalno infrastrukturo, omogočiti inovacije in dostop do širokopasovnih povezav za vse državljane EU ter gospodarske subjekte. Pomemben element notranjega trga je tudi energetska unija. Slovenija si bo prizadevala, da bodo v procesu njenega izoblikovanja še naprej imeli osrednjo vlogo popolna integracija notranjega energetskega trga, ambiciozni podnebno-energetski cilji in zagotavljanje energetske varnosti.
Tudi izvajanje investicijskega načrta za Evropo in spodbujanje naložb ostajata ključnega pomena. Proračun Evropske unije je temeljno orodje v tem okviru. Pametne naložbe v človeški kapital in čezmejno infrastrukturo, vključno z digitalnim sektorjem, prometom in energijo, bodo v skladu s Paktom stabilnosti in rasti naša prednostna naloga tudi v naslednjem 18-mesečnem obdobju.
Predsedstva bodo nadaljevala razpravo o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU). Slovenija je naklonjena ukrepom za poglabljanje integracije EMU, ki prispevajo k večji stabilnosti evrskega območja. Tudi sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo prizadevanja za dokončno vzpostavitev vseh elementov za učinkovito delovanje bančne unije in si bomo še naprej prizadevali izvajati vse potrebno za njeno uspešno delovanje. Pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov si bo Slovenija prizadevala za ustrezno upoštevanje tudi manjših oziroma manj razvitih kapitalskih trgov. Ustvariti je treba več možnosti in varnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem.
Evropska kmetijska in ribiška politika s svojimi instrumenti prispevata k doseganju ciljev glede zagotavljanja delovnih mest, rasti naložb in delovanja enotnega trga, pa tudi k ohranitvi razvoja podeželja in obmorskih območij, zagotavljanju proizvodnje varne in kakovostne hrane ter delovanju celotnih preskrbnih verig. Pomembni sta tudi za varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Slovenija si bo zato prizadevala za nadgradnjo obeh obstoječih politik s posebnim poudarkom na večji ciljni naravnanosti in poenostavitvah ter izboljšanju učinkovitosti, pri čemer je treba upoštevati specifične razmere v posameznih državah članicah. Čeprav na ravni EU ni skupne gozdarske politike, si bo Slovenija prizadevala za upoštevanje trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi na področju okolja in podnebnih sprememb ter pri spodbujanju krožnega gospodarstva.
Doseganje ciljev trajnostnega razvoja, h kateremu se je zavezala Evropska unija, prispeva tudi k njeni mednarodni kredibilnosti. Okoljska dimenzija trajnostnega razvoja, zlasti sonaravno upravljanje z naravnimi viri, je pomemben razvojni cilj Slovenije. V tem duhu bomo po napovedi ZDA glede odstopa od Pariškega podnebnega sporazuma zagovarjali vodilno vlogo EU v boju proti podnebnim spremembam. EU mora okrepiti obstoječa partnerstva in si prizadevati za sklenitev novih zavezništev, da bomo lahko kos enemu največjih izzivov naše dobe, od katerega je odvisna prihodnost celega planeta.
Zelo pomembno je, da gospodarstvo in varstvo okolja obravnavamo skupaj, s čimer bomo lahko preprečili, da bi se eno razvijalo na škodo drugega. Vse prepogosto smo priča temu, da gospodarstveniki in okoljevarstveniki drug drugega vidijo kot oviro, navzkrižje interesov pa preprečuje nujen razvoj obeh.
3. Socialna Evropa – socialna Slovenija
Ključnega pomena je postaviti v ospredje sistemskih prizadevanj posameznika, z vsemi njegovimi potrebami na področju izobraževanja, kulture, dela, zdravja in socialne varnosti. V času krize je bil prepogosto obravnavan predvsem kot davkoplačevalec, na plečih katerega so se z varčevalnimi ukrepi reševale napake institucionalnega in gospodarskega upravljanja.
Slovenija se zavzema za Unijo, ki bo kljub različnosti nacionalnih sistemov upoštevala ključno vlogo socialnih partnerjev; Unijo, ki bo spodbujala enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse; Unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini; Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini; Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost ter medkulturni dialog. Posebno pozornost moramo nameniti boju proti nestrpnosti, rasizmu in vsem oblikam sovražnega govora.
4. Močnejša Evropa na svetovnem prizorišču
Slovenija bo z namenom krepitve pomena Evrope kot branika demokratičnih pridobitev na svetovnem prizorišču še naprej dejavna pri uresničevanju Globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU. Strategija je dober okvir za zunanje delovanje EU kot globalnega akterja in opredeljuje celosten pristop do sodobnih izzivov in groženj. Pri izvajanju strategije Slovenija posebno pozornost posveča dejavnostim za spodbujanje stabilnosti in razvoja v soseščini EU. Zavzema se za krepitev proaktivnega in preventivnega delovanja EU glede nezakonitih migracij, radikalizacije in terorizma, krepitev regionalnega sodelovanja, zagotavljanje človekove varnosti in spoštovanje človekovih pravic ter usklajen odziv na čeznacionalne grožnje. Zagotavljanje varnosti EU, njenih meja in sosedstva tako ostaja naša prednostna usmeritev. Pri tem podpiramo tesnejše sodelovanje med EU in zvezo NATO, s poudarkom na komplementarnosti njunega delovanja.
Slovenija opozarja na velik pomen širitvene strategije EU, v kateri je bistven poudarek na vzpostavitvi demokratičnih temeljev za uspešen razvoj držav, ki želijo postati članice EU. Države Zahodnega Balkana bomo še naprej podpirali pri njihovem približevanju EU, tako dvostransko kot v okviru projektov EU. Pri sooblikovanju politik EU bomo zlasti dejavni pri horizontalnih in regionalnih temah, ki so v strateškem interesu Slovenije.
V skladu z ambicioznostjo in usmeritvami globalne strategije EU Slovenija meni, da mora biti EU sposobna pravočasnega ukrepanja, preprečevanja konfliktov in mirovnega posredovanja na mednarodnem prizorišču, upoštevajoč določbe Lizbonske pogodbe in Ustanovne listine OZN.
Na področju skupne trgovinske politike Slovenija izpostavlja odgovornost EU pri oblikovanju svetovnih pravil in standardov ter krepitev vloge EU kot odločilne članice Svetovne trgovinske organizacije in verodostojnega partnerja v globalnem okolju. Priznava prispevek instrumentov skupne trgovinske politike EU h gospodarski rasti in zaposlovanju, a samo pod pogojem, da hkrati ohranjajo visoko raven standardov EU, kot so socialne in delavske pravice, varovanje zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, trajnostni razvoj, pravica do urejanja v javnem interesu, ohranitev naravnih virov, človekove pravice, poštena in etična trgovina, uravnoteženo reševanje sporov med državo in investitorjem v skladu s pogodbami EU in mednarodnim pravom. Zavzemali se bomo tudi za ukrepe in mehanizme za blaženje negativnih učinkov globalizacije. Velikega pomena je tudi večja preglednost trgovinske politike, tako med institucijami EU in na globalni ravni, pa tudi v razmerju do deležnikov in državljanov.
PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V INSTITUCIJAH EU V OBDOBJU JULIJ 2017–DECEMBER 2018
Horizontalne zadeve 
Razprava o prihodnosti EU
Ambicija procesa je politični razmislek o nadaljnjih reformah na podlagi izvajanja Strateške agende za Unijo v času sprememb, ki jo je potrdil Evropski svet v juniju 2014, ter skupne izjave in časovnice, sprejete na zasedanju septembra 2016 v Bratislavi. Na teh dveh podlagah so voditelji 27 držav članic 25. marca 2017 v Rimu ob proslavitvi 60. obletnice Rimske pogodbe sprejeli Rimsko izjavo, ki začrtuje cilje za obdobje desetih let:
– varna Evropa (zagotoviti varnost državljanov, prosto gibanje, zaščititi zunanje meje, učinkovito in človečno upravljanje z migracijami v skladu z mednarodnimi normami, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu);
– uspešna in trajnostna Evropa (obsežen in razvijajoč se enotni trg ter stabilna in še okrepljena enotna valuta kot podlaga za rast, konkurenčnost, inovacije, izmenjave; vzdržna rast preko investicij, strukturnih reform in dokončanja EMU; ekonomska konvergenca med članicami; varnost energetske preskrbe, ki je okoljsko varna in čista);
– socialna Evropa (promocija ekonomskega in socialnega napredka, kohezije in konvergence, upoštevajoč različnost socialnih modelov in ključno vlogo socialnih partnerjev; promocija enakosti spolov, pravic in enakih možnosti za vse; boj proti diskriminaciji, izključenosti in revščini; mladim nuditi najboljšo izobrazbo in usposabljanje ter študij in delovna mesta po vsej celini; ohranjanje kulturne raznolikosti in kulturne dediščine);
– močnejša Evropa na svetovnem prizorišču (gradnja novih partnerstev, promocija stabilnosti in prosperitete v bližnji soseščini EU na Vzhodu in Jugu, pa tudi na Bližnjem vzhodu, v Afriki ter globalno; pripravljenost prevzeti več odgovornosti in prispevati k bolj povezani obrambni industriji, zaveza h krepitvi skupne varnosti in obrambe, zagotavljanju komplementarnosti in izogibanju podvajanja z NATO; ščititi multilateralni red, temelječ na pravilih; ponos na svoje vrednote, zaščita državljanov, promocija proste in pravične mednarodne trgovine ter pozitivna globalna podnebna politika).
Za Slovenijo je Rimska izjava dober dokument. Osredotoča se na prave odgovore glede na izzive, ki so pred nami. Že sedaj Slovenija sodeluje v vseh vzpostavljenih oblikah tesnejšega sodelovanja EU, kot so območje evra, schengensko območje ali različni primeri okrepljenega sodelovanja.
Evropska komisija je pred 60. obletnico Rimske pogodbe pripravila Belo knjigo o prihodnosti Evrope, v kateri je predstavila pet možnih scenarijev razvoja EU. Na podlagi Bele knjige nastajajo podrobnejši dokumenti za razmislek na petih področjih: glede socialne dimenzije EU, o poglabljanju EMU, dokument na temo globalizacije, dokument glede prihodnosti evropske obrambe in glede prihodnjega financiranja EU. V novembru 2017 bo v Stockholmu potekal socialni vrh, v decembru 2017 pa naj bi Evropski svet sprejel sklepe glede prihodnosti EU.
Predstavljenih je bilo pet možnih scenarijev razvoja EU:
1. Tako kot doslej: EU se osredotoči na izvajanje programa reform v skladu s prioritetami iz Bratislave – migracije, varnost, rast in delovna mesta, mladi, a ob vseh izzivih, s katerimi smo soočeni, nimamo ambicije po še bolj enotnem in še bolje koordiniranem delovanju. To torej pomeni krepitev notranjega trga, sprejem manjših ukrepov na področju bančne unije in unije kapitalskih trgov, reformo sistema nadzora nad državnimi pomočmi, krepitev dejavnosti na področju boja proti terorizmu, krepitev sodelovanja na področju obrambe (raziskave, ukrepi za razvoj obrambne industrije, javna naročila), krepitev sodelovanja na področju Skupne evropske obalne in mejne straže (varovanje zunanjih meja ostaja pristojnost članic), aktivno vlogo EU na globalni ravni glede vprašanj podnebnih sprememb, finančne stabilnosti in trajnostnega razvoja ter sklepanje trgovinskih sporazumov z Japonsko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Latinsko Ameriko.
2. Samo enotni trg: EU se postopoma znova osredotoči na enotni trg in postopoma opusti ambicije po koordiniranem in skupnem, enotnem delovanju na ostalih področjih. Pri tem se zato ohranjajo razlike pri standardih na področju okolja, varstva potrošnikov in delavskih in socialnih pravic; prost pretok delavcev in oseb ne bi bil zagotovljen v celoti, povečali bi se pregledi na notranjih mejah EU, migracije in nekateri vidiki zunanjih odnosov bi bili prepuščeni bilateralnemu sodelovanju, EU ne bi več predstavljala držav članic v mednarodnih pogajanjih.
3. Tisti, ki hočejo več, storijo več: EU omogoči tistim državam članicam, ki to želijo, da na določenih področjih skupaj storijo več. Poglobljeno sodelovanje ostane znotraj institucionalnega okvira EU z možnostjo, da se ostale države članice vključijo v kasnejši fazi. Takšno sodelovanje bi lahko potekalo med drugim na področju obrambe, notranje varnosti (krepitev sodelovanja na področju policijskih in obveščevalnih zadev, okrepljena vloga Evropskega javnega tožilca pri preiskovanju pranja denarja, prevar in tihotapljenja, oblikovanje unije na področju civilno-pravnih zadev) ter na področju ekonomske in monetarne unije (poglobitev sodelovanja na področju obdavčenja, socialnih zadev in industrijske politike).
4. Storiti manj, a učinkoviteje: EU se osredotoči na izbrane politike, kjer stori več in hitreje, na drugih področjih pa je manj dejavna. Sodelovanje se okrepi denimo na področjih raziskav in inovacij, varnosti (ustanovitev Evropske agencije za boj proti terorizmu), varovanja zunanjih meja (evropska mejna in obalna straža prevzame nadzor pri upravljanju zunanjih meja), azila (vse prošnje za azil obravnava Evropska agencija za azil), obrambe in mednarodne trgovine. Na področjih, kjer naj bi bila evropska dodana vrednost manjša, pa EU zmanjša ali opusti delovanje: regionalna politika, zdravje, zaposlovanje in socialna politika. Skupni standardi na področjih okolja, varnosti in zdravja pri delu ter varstva potrošnikov se znižajo na najnižji skupni imenovalec.
5. Storiti veliko več skupaj: EU se odloči, da bo skupaj storila veliko več na vseh področjih. To pomeni denimo harmonizacijo standardov in dokončanje notranjega trga na področju storitev, energije in digitalnih storitev, dokončanje ekonomske in monetarne unije, kot je to predvideno v poročilu petih predsednikov, vzpostavi se Evropska obrambna unija, ki je komplementarna z Natom, Evropski parlament dobi zadnjo besedo pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov.
Slovenija ocenjuje, da je Komisija pripravila dobro podlago za razpravo o možnih poteh razvoja EU. Pri tem ni a priori izključila nobene možnosti, kar pomeni, da se bodo v razpravi lahko ocenili vsi vidiki posameznih scenarijev. Ocenjujemo, da so predlagani scenariji dovolj široko zastavljeni, da je, z izjemo scenarija, po katerem bi se EU osredotočila le na notranji trg, mogoče kombinirati posamezne elemente iz predlaganih opcij.
Scenarij, po katerem bi se ohranil status quo v danih razmerah v svetu in znotraj EU, po našem mnenju dolgoročno ni vzdržen. Strinjamo se, da mora EU na kratki rok izvesti dogovore na področjih migracij, rasti in zaposlovanja, varnosti in mladih. Vendar pa je to zgolj prvi korak, za dolgoročnejše reševanje izzivov migracij, globalizacije, varnosti pa bo potrebna nadaljnja integracija EU. Scenarij, po katerem bi se EU osredotočila izključno samo na notranji trg, za Slovenijo ni sprejemljiv. Nadaljnja integracija na vseh področjih pa bo verjetno kratkoročno politično težko izvedljiva. Kljub temu jo je treba ohraniti na agendi in o njej opraviti odprto razpravo, saj pomeni dolgoročno vizijo Evropske unije, kakršni je Slovenija naklonjena.
Scenarij Evrope več hitrosti je potencialno lahko izhod v sili in politično lažje uresničljiv, če se EU27 ne bi mogla dogovoriti za nadaljnjo integracijo na vseh področjih. Pri tem je pomembno, da taka izbira ne vodi v fragmentacijo politik in prava EU, da omogoča sodelovanje vsem državam članicam, ki to želijo in zmorejo, ter da se odvija v okviru obstoječega institucionalnega okvira. Slovenija vidi takšno obliko sodelovanja predvsem kot instrument za opredelitev jasne vizije in poti naprej za celotno EU27.
Scenarij, po katerem bi se EU osredotočila na najbolj bistvene prioritete, po mnenju Slovenije vsebuje določene pasti. Nismo naklonjeni idejam o opustitvi določenih politik, kot je npr. regionalna politika, ki je za Slovenijo izrednega pomena. Prav tako nismo naklonjeni zmanjševanju standardov na področjih okolja, varstva potrošnikov ali socialnih zadev, do česar bi takšen scenarij morebiti lahko pripeljal. Ne glede na to pa ocenjujemo, da je Komisija v svojem predlogu identificirala prava področja, na katera bi se morala EU v prihodnosti osredotočiti, a to ne bi smelo potekati na račun ostalih politik EU.
Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije
Državljani Združenega kraljestva so 23. junija 2016 na referendumu izglasovali izstop iz EU. Skladno s tem je predsednica vlade Theresa May v imenu Združenega kraljestva 29. marca 2017 sprožila 50. člen Pogodbe o EU in Evropski svet uradno obvestila o nameri Združenega kraljestva za izstop iz EU. Na zasedanju Evropskega sveta EU27 29. aprila 2017 so bile sprejete pogajalske smernice, ki skupaj s pogajalskimi direktivami, ki jih je Svet za splošne zadeve sprejel na zasedanju 22. maja, tvorijo paket pogajalskih stališč EU za pogajanja.
Pogajanja bodo predvidoma trajala dve leti – dveletni časovni okvir za izstop Združenega kraljestva, kot ga predpostavlja 50. člen Pogodbe o EU, se izteče 29. marca 2019. V prvi fazi pogajanj o izstopu bodo obravnavana predvsem vprašanja pravic državljanov, finančne poravnave in meja. Šele ko bo na teh področjih dosežen zadosten napredek, o čemer bo presojal Evropski svet, se bo lahko začela druga faza pogajanj, ki bo namenjena pogovorom o elementih sporazuma o prihodnjem odnosu med EU in Združenim kraljestvom. Sporazum o novem odnosu bo lahko dokončno usklajen in sklenjen šele takrat, ko bo Združeno kraljestvo že izstopilo in bo v odnosu do EU imelo status tretje države.
Slovenija si bo v celotnem procesu pogajanj prizadevala, da se ohrani enotnost 27 držav članic do Združenega kraljestva. Posebno pozornost bo namenila ohranitvi pravic in statusa slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu. Ključni interes Slovenije v pogajanjih pa bo, da izstop Združenega kraljestva iz EU v čim manjši meri vpliva na trenutni večletni finančni okvir 2014–2020.
Za Slovenijo bo tudi pomembno, da se z Združenim kraljestvom ohrani čim tesnejše sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), na področju raziskav in na področju varnosti. Na preostalih področjih pogajanj se bo Slovenija zavzemala za čim bolj omejene finančne posledice (omenjeno velja npr. za spremembo okoljskih in podnebnih ciljev, trgovinskih kvot in ostalih področij, kjer bodo morala biti pravila EU za 27 držav članic prilagojena zaradi izstopa Združenega kraljestva). Upoštevajoč na najvišji ravni dogovorjene pogajalske smernice EU bo v pogajanjih za Slovenijo prav tako ključno, da imajo sporazum o novem odnosu pa tudi morebitna prehodna obdobja čim manj negativnih učinkov na obstoječe trgovinsko in naložbeno sodelovanje med Slovenijo in Združenim kraljestvom ter na slovenske potrošnike in podjetja, ki sodelujejo z Združenim kraljestvom.
Strategija EU 2020 in evropski semester
Evropski semester se bo še naprej osredotočal na nujne ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za uresničitev najpomembnejših prioritet, sprejetih na ravni EU: naložbe, zdrave javne finance in strukturne reforme. V tem okviru so tudi priporočila o ekonomski politiki območja evra za leto 2017 usmerjena v spodbujanje izboljšanja produktivnosti, krepitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti, sprejemanje reform za povečanje zaposlenosti, sprejem sporazuma za skupni evropski sistem zavarovanja vlog in spodbujanje dejavnosti za dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU). Na podlagi poročil o posameznih državah, ki se sprejemajo vsako leto februarja, Komisija v mesecu maju pripravlja priporočila za posamezne države.
Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v procesu evropskega semestra, tudi s pravočasnim odzivom na poročilo o Sloveniji s pripravo Nacionalnega reformnega programa (NRP), Programa stabilnosti v mesecu maju in Osnutkom proračunskega načrta v mesecu novembru. Prav tako bo preučila prejeta priporočila Komisije in jih smiselno upoštevala pri pripravi vsakoletnega državnega proračuna. Sprejela in izvajala bo ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in pritiska na javni dolg.
Investicije za rast in delovna mesta
Komisija si na podlagi začetnega uspeha naložbenega načrta za Evropo prizadeva podvojiti trajanje in finančno zmogljivost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), zato je sredi septembra 2016 pripravila predlog sprememb za t. i. EFSI 2.0. Glede na to, da je bil prvotni sklad odobren v rekordnem času štirih mesecev in pol, se pričakuje, da bosta Evropski parlament in Svet pravočasno dosegla dogovor o razširitvi ter okrepitvi sklada, s čimer se bo okrepila trajnost naložb. Predvidoma v drugi polovici 2017 bodo potekali trialogi, tako da bi t. i. EFSI 2.0 lahko začel delovati pred koncem leta 2017.
Slovenija je podprla prvotni predlog Evropske komisije v zvezi s podaljšanjem, povečanjem obsega in širitvijo nabora področij sklada EFSI ter njegovo uskladitev z obdobjem večletnega finančnega okvira (do leta 2020). Ob tem smo tudi menili, da je treba zagotoviti čim bolj enakomerno udeležbo projektov iz vseh držav članic pri delovanju sklada EFSI, tudi iz članic z manj razvitimi finančnimi trgi. Skladno s tem smo opozorili, da bi bilo za indikativno geografsko razpršenost in omejitev koncentracije treba definirati primerne cilje. Zavzeli smo se za to, da se pri podpori projektov v okviru EFSI upošteva načelo dodatnosti, predvsem z zagotavljanjem podpore tistim projektom, ki drugače ne bi bili realizirani, jasnejših kriterijev izbire, večje transparentnosti v procesu izbire projektov oziroma izbora ekonomsko vzdržnih in drugače kakovostnih projektov. Tudi v naslednjem obdobju bomo skrbno spremljali, ali se trendi iz naših zahtev izboljšujejo.
Komisija je po zgledu uspešnosti EFSI predstavila tudi načrt za zunanje naložbe v Afriki in sosedstvu EU (Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za trajnostni razvoj – EFSD – in vzpostavitvi jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD), da bi obravnavala nekatere temeljne vzroke migracij in spodbudila ustvarjanje novih delovnih mest ter trajnostno rast v teh regijah.
Slovenija načeloma podpira načrt za zunanje naložbe v Afriki in sosedstvu EU. V zakonodajnem postopku si bo prizadevala za zagotovitev komplementarnosti predlaganih instrumentov z drugimi instrumenti na ravni EU, za jasnost upravljanja z ustrezno vlogo vseh držav članic EU, za ustrezno vlogo Evropske investicijske banke, za močnejšo vlogo bančnih institucij, ki delujejo s pooblastilom držav članic EU, in za ustrezno dostopnost jamstev mikro, malim in srednje velikim podjetjem.
Kohezijska politika
Osrednji poudarek na področju kohezijske politike bo v letih 2017 in 2018 nadaljevanje čim uspešnejšega in učinkovitejšega izvajanju programov na prednostnih področjih Operativnega programa 2014–2020.
Tudi v letih 2017 in 2018 bo ena pomembnejših skupnih nalog poenostavitev izvajanja kohezijske politike. Slovenija je bila vseskozi velika zagovornica nadaljnjih poenostavitev postopkov koriščenja sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF), saj je le tako mogoče zagotoviti vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ter obenem uspešno in učinkovito črpanje teh sredstev. Ob upoštevanju deljenega upravljanja morajo dogovorjene poenostavitve veljati enako za vse, predvsem pa morajo zagotavljati gotovost, tako končnim prejemnikom in izvajalcem kot tudi lokalnim, regijskim in državnim organom, ki so vključeni v proces.
Programi Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) bodo tudi v letu 2017 in 2018 usmerjeni v izbor in izvajanje odobrenih projektov na ravni posameznih programov. Ključnega pomena v obeh letih bo še povečati prepoznavnost in dodano vrednost programov ETS in stremeti k doseganju kakovostnih in trajnostnih rezultatov na ravni projektov. Ob upoštevanju, da so vse slovenske regije (12 razvojnih regij na ravni NUTS III) upravičene do programov čezmejnega sodelovanja, nadpovprečne uspešnosti slovenskih partnerjev v programih transnacionalnega sodelovanja ter da programi ETS dejansko prispevajo k integracijskemu procesu znotraj EU in h graditvi evropske identitete, si bo Slovenija na ravni EU še naprej prizadevala za povečanje teže programov ETS po letu 2020.
Makroregionalne strategije EU
Slovenija je na podlagi sklepov Evropskega sveta edina država, ki je s celotnim ozemljem vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij EU: Podonavske (EUSDR), Jadransko-jonske (EUSAIR) in Alpske (EUSALP).
Slovenija je prepoznala svoj interes v okviru makroregionalnih strategij; udejanja ga z vodenjem področij in vodilno vlogo pri usklajevanju stališč med državami, in sicer na področju mednarodnih prometnih tokov in njihovega razvoja v Podonavju, na področju institucionalne krepitve in sodelovanja, predvsem z državami Zahodnega Balkana, pri izkoriščanju potenciala morja z zaledjem v Jadransko-jonski regiji, v ekološki povezanosti alpskega prostora ter pri podpori in usmerjanju izvajanja Strategije EU za jadransko-jonsko regijo. Vlogo koordinatorja prednostne usmeritve 10 v okviru Podonavske strategije – institucionalna krepitev – je januarja 2017 prevzel Center za evropsko prihodnost (CEP).
V letu 2016 je Slovenija predsedovala Strategiji EU za alpsko regijo in v tem okviru promovirala sinergije in pridobljene izkušnje iz podonavske in jadransko-jonske makroregije. Organizirala je več mednarodnih dogodkov, na katerih je predstavila rezultate predsedovanja ter priporočila Slovenije, ki so bila posredovana institucijam EU in deležnikom širše regije. Priporočila so dolgoročni procesi, ki se bodo odvijali v prihodnje:
1. EUSALP kot testno območje za zeleno infrastrukturo;
2. EUSALP kot laboratorij poglobljenega vključevanja deležnikov in civilne družbe;
3. vzpostavitev parlamentarne dimenzije EUSALP s sočasno vključitvijo mladih in
4. vzpostavitev enovitega horizontalnega stebra na temo medijev in komunikacije za vse štiri obstoječe makroregionalne strategije (načrtovana konferenca na slovenski obali, september 2017).
Makroregionalne strategije ponujajo sistem večnivojskega upravljanja, ki lahko približa izvajanje politik EU prebivalcem teh makroregij in omogoči sodelovanje in soočanje z aktualnimi izzivi, kot so migracije, begunska kriza. Potencial makroregionalnih strategij bi moral postati vidnejši in biti usklajen s sistemom financiranja preko celotnega proračuna EU, ne le kohezijske politike. Makroregionalne dejavnosti namreč presegajo nacionalne dogovore na številnih področjih (gospodarstvo, infrastruktura, energetika, turizem), zato je treba makroregionalne strategije obravnavati sočasno z razpravo o politikah EU in večletnem finančnem okviru po letu 2020.
Institucionalne zadeve
Potem ko je 13. aprila 2016 začel veljati Medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju med Svetom EU, Komisijo in Evropskim parlamentom, poteka uspešno sodelovanje na področju zakonodajnega načrtovanja tudi z aktivno udeležbo Sveta. S skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah za leto 2017 so bile potrjene skupne zaveze o sodelovanju treh institucij pri soočanju s ključnimi izzivi EU. Slovenija meni, da je treba nadaljevati z delom v duhu okrepljenega medinstitucionalnega sodelovanja in institucionalne enotnosti pri uresničevanju skupnih ciljev. Pomembni so osredotočenost na izvajanje ključnih prednostnih nalog, transparentnost in zagotavljanje konkretnih rezultatov predvsem z vidika izboljšanja zakonodajnega okolja in s tem pozitivnega vpliva na konkurenčnost in krepitev enotnega trga.
V okviru programa REFIT Slovenija podpira doslednejšo uporabo presoje vplivov v Svetu in Evropskem parlamentu, odpravo zakonodajnih bremen, povečanje preglednosti zakonodajnega postopka v vseh treh institucijah EU ter posvetovanje z javnostjo skozi celoten zakonodajni proces ob vključevanju strokovnega znanja civilne družbe, kar lahko vpliva na boljšo kakovost zakonodaje. Z vidika boljše zakonodaje je v okviru priprave predpisov na ravni EU treba posebno pozornost nameniti načinu, kako predpise EU izvajati učinkovito in z upravnega vidika čim bolj enostavno, tako da za posamezne ravni upravljanja pri izvajanju ne bo prihajalo do nepotrebnih stroškov in porabe virov. Nov pristop Komisije, ki poziva k usmeritvi pozornosti na izvajanje ter hitrejšo odzivnost pri nepravilnem izvajanju oziroma pri nepravilnem prenosu zakonodaje EU, je opredeljen v Sporočilu Komisije – Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov. Slovenija k zagotavljanju rezultatov v okviru programa REFIT prispeva tudi v okviru Urbane agende za EU, kjer z aktivno udeležbo slovenskih predstavnikov državne, regionalne in lokalne ravni sodeluje pri oblikovanju priporočil Svetu in Evropskemu parlamentu na področju "boljše zakonodaje", "boljšega financiranja" in boljše izmenjave znanj".
Zagovarjamo tudi večjo vlogo nacionalnih parlamentov pri obravnavi zadev EU, vključno z makroekonomskim področjem (evropski semester). Nacionalni parlamenti so varuhi načela subsidiarnosti in zagotavljajo večjo uveljavitev načela demokratične odgovornosti in legitimnosti. Pri pripravi zakonodajnih pobud lahko njihova vključitev že v začetni fazi prispeva k izboljšanemu sprejemanju ter enostavnejšemu prenosu in uporabi končnih predpisov.
Slovenija pozdravlja zavezo Komisije k temeljitemu pregledu načel sorazmernosti in subsidiarnosti v zakonodajnih predlogih. Še naprej bo zagovarjala stališče, da je treba pristojnosti, prenesene na Komisijo, izvajati na pregleden način, v zakonodajnih postopkih pa se mora določiti delegiranim pooblastilom jasen okvir, skladno z 290. členom Pogodbe o delovanju EU.
Svet bo nadaljeval z obravnavo Predloga Evropskega parlamenta za reformo evropske volilne zakonodaje, katerega namen je povečanje demokratične in nadnacionalne razsežnosti evropskih volitev, krepitev koncepta državljanstva Unije, čim bolj enaka volilna pravica in čim večja udeležba državljanov Unije na volitvah. Cilj je, da bi nova ureditev veljala že za naslednje volitve v Evropski parlament leta 2019. Gre za politično občutljiv dosje, za sprejem katerega so potrebni soglasje Sveta in ratifikacije v nacionalnih parlamentih, v nekaterih državah tudi referendum. V pogajanjih so bili izpostavljeni pomen spoštovanja načela subsidiarnosti, nevarnost prevelikega poseganja v nacionalne ureditve in dvom o smiselnosti harmonizacije postopkov. Slovenija bo še naprej podpirala prizadevanja predsedstev za iskanje kompromisov in pravočasno dosego dogovora. Večina predlaganih določb v glavnem ne prinaša bistvenega odstopanja od veljavne ureditve volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, naše pripombe glede uskladitve rokov za končno vzpostavitev volilnih imenikov in za izmenjavo informacij med državami članicami so bile ustrezno upoštevane. Prav tako pričakujemo, da bodo v pogajanjih s Parlamentom upoštevana stališča Sveta, da so predlogi glede vzpostavitve enotnega volilnega okrožja, imenovanja kandidatov za predsednika Komisije s strani evropskih političnih strank, določitve volilnega obdobja s strani Parlamenta in izvedbenih ukrepov nesprejemljivi.
Evropska komisija je 28. septembra 2016 predstavila Predlog medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru preglednosti, ki naj bi vzpostavil zanesljiv sistem za zagotavljanje preglednosti pri dejavnostih lobiranja, pri katerem bi po novem sodeloval tudi Svet EU. V skladu s predlogom bi bila srečanja z nosilci odločanja iz vseh treh institucij pogojena s predhodno registracijo v registru za preglednost. Kljub mnenju pravne službe Sveta, da spada urejanje stikov predstavnikov interesnih organizacij z organi držav članic v izrecno nacionalno pristojnost, kar je odprlo resno vprašanje smiselnosti vključenosti Sveta v medinstitucionalni sporazum, se pričakuje nadaljnje iskanje rešitev za dosego dogovora. Slovenija vseskozi podpira prizadevanja, da bi proces sprejemanja odločitev v EU postal preglednejši in s tem prispeval k nadaljnji krepitvi legitimnosti odločanja v EU. Zato podpiramo predlagano pot naprej v obliki dveh pravnih instrumentov: medinstitucionalnega sporazuma med tremi institucijami za dele, ki bi bili v skupni pristojnosti, in ločenega sklepa Sveta, ki bo določil, na kakšen način lahko Svet sodeluje v registru. Slovenija se tako pridružuje tudi stališčem skupine podobno mislečih držav (Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska), ki se zavzema za povečanje preglednosti v EU.
V skladu s Sklepom Evropskega sveta iz leta 2013 o sestavi Evropskega parlamenta se v prihajajočem 18-mesečnem obdobju pričakuje tudi obravnava pobude o sestavi Evropskega parlamenta, ki naj bi vzpostavila trajen sistem za dodelitev poslanskih sedežev na objektiven, pravičen in pregleden način pred vsakimi volitvami, z upoštevanjem načela upadajoče proporcionalnosti in demografskih sprememb prebivalstva v državah članicah ter spoštovanjem institucionalnega ravnovesja. Osnovni okvir ostajajo določbe Lizbonske pogodbe. V luči izstopa Združenega kraljestva iz EU se je odprlo tudi vprašanje izpraznjenih 73 poslanskih sedežev Združenega kraljestva. V interesu Slovenije je predvsem to, da v novem Sklepu o sestavi Evropskega parlamenta ohrani najmanj enako število poslancev (8). Slovenija je naklonjena ideji, da se del izpraznjenih sedežev razdeli za potrebne prilagoditve. Na ta način se bodo potrebne prilagoditve v smislu dodatnih sedežev za nekatere države članice lahko izvedle brez poseganja v obstoječe število sedežev pri drugih članicah, kar je politično najbolj smotrno. Poleg tega bi se preostali izpraznjeni sedeži lahko uporabili za prihodnje širitve EU z državami Zahodnega Balkana, ne da bi bile potrebne spremembe Pogodb EU. Slovenija ni naklonjena ideji, da bi se izpraznjeni poslanski sedeži uporabili za vzpostavitev enotnega volilnega okrožja in transnacionalnih list.
Slovenija je prepričana, da si področje človekovih pravic, demokracije in pravne države zasluži posebno obravnavo, zato podpira razpravo o nadzoru in krepitvi spoštovanja vladavine prava in ostalih vrednot iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji in razpravo med državami članicami na tem področju. Pri tem se zavzema za uporabo obstoječih instrumentov v okviru veljavnih pogodb ter nasprotuje vsakršni diskriminatorni obravnavi. Ob tem podpira močnejše angažiranje Sveta in tudi vključitev strokovnih analiz in prispevkov drugih institucij EU (npr. Evropske komisije), mednarodnih organizacij (npr. Sveta Evrope) in ekspertize s področja vladavine prava (npr. Agencije EU za temeljne pravice), ki so lahko pomembna informacija za razpravo med članicami EU.
Naslednja tri predsedstva so si v svojem skupnem programu za naslednje 18-mesečno obdobje zadala nalogo izboljšati komunikacijo z državljani EU in njihovo sodelovanje v odločanju o zadevah skupnega pomena. Slovenija izrecno podpira to načelno usmeritev naslednjih treh predsedujočih držav, saj je ključna za krepitev evropske identitete državljanov EU in skupnostne zavesti, ki daje demokratično legitimnost institucionalnim prizadevanjem za boljšo prihodnost EU.
MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA 
Poglobitev ekonomske in monetarne unije
Razprava o poglabljanju ekonomske in monetarne unije (EMU) se odvija že od začetka gospodarske in finančne krize, bolj intenzivno pa od sredine leta 2015, ko je bilo objavljeno poročilo petih predsednikov o dokončanju EMU. Ponovni zagon dobiva tematika v okviru širše razprave o prihodnosti EU z objavo Bele knjige o prihodnosti Evrope 1. marca 2017.
Kar zadeva EMU, možni scenariji, ki so vključeni v to belo knjigo, obsegajo: sedanjo prakso postopnega napredka (scenarij 1), manjše spremembe (scenarij 2), okrepljeno sodelovanje (scenarij 3), utrjevanje EMU z manjšimi in učinkovitejšimi spremembami (scenarij 4) ali premik v smeri prave EMU (scenarij 5).
Scenarij 1 predvideva postopni napredek na podlagi sedanjega okvira nadzora, temelječega na pravilih in obstoječih predlogih za izboljšanje upravljanja v okviru evropskega semestra. Poleg tega predvideva dokončanje bančne unije in vzpostavitev gradnikov za unijo kapitalskih trgov, ki bi predvsem omogočila učinkovitejšo delitev zasebnih tveganj za omilitev asimetričnih šokov.
Bela knjiga o prihodnosti Evrope ne ponuja obširne razlage, kaj naj bi pomenil scenarij 2 za prihodnost EMU, navaja samo, da so pomemben vir ranljivosti vedno večja razhajanja in omejeno sodelovanje, ki ogroža enotno valuto in njeno zmožnost odzivanja na morebitno novo finančno krizo.
Scenarij 3 predvideva situacijo, v kateri se skupina držav odloči za poglobitev sodelovanja na posameznih področjih (npr. obdavčitev, standardi). To je sicer mogoče tolmačiti zelo široko, vendar bi lahko pomenilo premik od sistema, temelječega na pravilih, k sistemu, temelječem na institucionalnem usklajevanju politik. Z vidika nemotenega delovanja monetarne unije se zdi verjetno, da bi to zajemalo vsaj približevanje minimalnim standardom pri nekaterih proračunskih vidikih in pri delovanju trga dela. Ta scenarij verjetno predpostavlja večjo usklajenost davčnih stopenj in pravil, poleg dogovorjenih socialnih standardov, ki zagotavljajo varnost za podjetja in prispevajo k izboljšanju delovnih pogojev. V tem kontekstu scenarij 3 nudi povezavo z evropskim stebrom socialnih pravic.
Glede scenarija 4 bela knjiga predvideva utrditev evrskega območja in zagotavljanje njegove stabilnosti, čeprav je manj jasno, kaj v praksi pomeni "storiti manj, a učinkoviteje". Težko bi rekli, da obstaja veliko možnosti za racionalizacijo politik v evrskem območju, ki je bilo v zadnjih letih revidirano in razširjeno zaradi zaščite finančne stabilnosti in izboljšanja delovanja ekonomske in monetarne unije. Kljub temu bi lahko iskali načine za zmanjšanje kompleksnosti na pravilih temelječega nadzora in ustvarjanje učinkovitejših postopkov odločanja. Lahko bi poskušali tudi okrepiti tržne spodbude in instrumente, da bi spodbudili preudarne nacionalne politike.
Po scenariju 5 bi države članice evrskega območja vzpostavile resnično in poglobljeno EMU po vzoru poročila petih predsednikov, ki temelji na boljšem sodelovanju na fiskalnem, socialnem in davčnem področju, pa tudi na evropskem nadzoru finančnih storitev. Kot v drugih denarnih unijah bi obstajala določena mera javne delitve tveganj z zagotavljanjem finančne podpore s strani EU, ki bi spodbudila gospodarski razvoj in odzive na pretrese na regionalni, sektorski in nacionalni ravni. Javna delitev tveganj bi dopolnjevala zasebno delitev tveganj, ki bi jo zagotavljali dokončana bančna unija in unija kapitalskih trgov. Javna delitev tveganj bi lahko prispevala k številnim pobudam, kot je npr. vlaganje v projekte skupnega pomena, ali k makroekonomski stabilizaciji.
Dne 31. maja 2017 je Evropska komisija opredelila možne nadaljnje korake v smeri poglobitve evropske ekonomske in monetarne unije. Razmislek je poziv vsem deležnikom, naj v okviru širše razprave o prihodnosti Evrope izrazijo svoje poglede o prihodnosti ekonomske in monetarne unije. Komisija predlaga, da bi pot naprej vključevala ukrepe na treh ključnih področjih:
1. Dokončanje prave finančne unije, ki obsega napredek pri elementih, ki so že v obravnavi, in soglasje o tem, katere dodatne ukrepe bi bilo treba izvesti do leta 2025. Potrebna bosta dokončanje bančne unije ter napredek pri zmanjševanju in delitvi tveganj v bančnem sektorju z ukrepi, ki bodo pripomogli k še večji odpornosti evropskih bank. Za zagotovitev bolj raznolikih in inovativnih možnosti financiranja za realno gospodarstvo, tudi prek kapitalskih trgov, je nujno potrebna vzpostavitev unije kapitalskih trgov.
2. Doseganje bolj povezane ekonomske in fiskalne unije. Konvergenčni proces vzpostavljanja odpornejših ekonomskih in socialnih struktur v državah članicah je ključen na dolgi rok, pri čemer se uporabljajo različni pojmi konvergence (realna, nominalna, strukturna konvergenca). Države članice bi lahko okrepile obstoječe elemente, kakršen je evropski semester, za usklajevanje ekonomskih politik ali povezale finančno podporo iz proračuna EU s strukturnimi reformami. Lahko pa bi se odločile tudi za povečanje zmogljivosti za makroekonomsko stabilizacijo evrskega območja. V razmisleku je predstavljenih več različnih možnosti, ki jih bo Komisija podrobneje preučila (evropska jamstvena shema za naložbe, evropski sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, sklad za slabe čase).
3. Krepitev demokratične odgovornosti in institucij evrskega območja. Močnejšo ekonomsko in monetarno unijo je mogoče doseči le z večjo delitvijo pristojnosti in odločitev o zadevah, povezanih z evrskim območjem. Nadaljnje politično povezovanje bi lahko vključevalo ponoven razmislek o ravnotežju med Komisijo in Evroskupino, z imenovanjem stalnega predsednika Evroskupine, ki bi opravljal samo to funkcijo, pa tudi poenotenje zunanjega zastopanja evrskega območja. Javna razprava poteka tudi o zamisli o enotni službi za evrsko območje – morda tudi s proračunom za evrsko območje – in evropskem denarnem skladu.
Po mnenju Slovenije so predlagani scenariji dovolj široko zastavljeni, da bi bilo mogoče kombinirati posamezne elemente iz predlaganih opcij, pri čemer scenarij, po katerem bi se EU osredotočila izključno samo na notranji trg, za Slovenijo ni sprejemljiv. Slovenija vidi predlagane scenarije kot komplementarne. V prvi fazi bi EU lahko sledila scenariju "status quo" in se osredotočila na uresničevanje dosedanjih prioritet ter doslednejše izvajanje že dogovorjenih pravil. V drugi fazi je možen nadaljnji razvoj EMU na podlagi scenarija okrepljenega sodelovanja, ki bi začrtalo pot tudi za ostale članice EU, ki bi se temu sodelovanju lahko priključile v kasnejši fazi. Dolgoročno pa je scenarij premika v smeri prave EMU tista pot, po kateri bi morala iti EU.
Finančne storitve in prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija
Sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij.
Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala uveljavitev vseh že sprejetih ukrepov in nadaljnji razvoj bančne unije.
V tem okviru bo Slovenija zlasti podpirala prizadevanja za dogovor o novembra 2016 predstavljenih ukrepih za znižanje tveganj v bančnem sektorju, pri čemer si bo hkrati prizadevala, da bo v čim večji meri upoštevano načelo sorazmernosti in da bodo stroški uveljavitve teh ukrepov za kreditne institucije in investicijska podjetja čim manjši. V postopku sprejemanja predlaganih ukrepov si bo prizadevala za sprejem ureditve, ki bo slovenskemu nadzornemu organu omogočala pogoje za primeren in učinkovit nadzor nad bankami, delujočimi na območju Republike Slovenije. V tej zvezi bo zlasti pozorna na sporno možnost opustitve bonitetnih in likvidnostnih zahtev na posamični podlagi in zmanjšane poročevalske obveznosti za majhne banke. V okviru skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij bomo podpirali rešitve, ki bodo ustrezno zaščitile interese komitentov bank ter povečale finančno stabilnost.
Evropsko gospodarstvo se še vedno sooča s pomanjkanjem dolgoročnih virov za financiranje gospodarstva in gospodinjstev, zlasti malih in srednjih podjetij. Unija kapitalskih trgov naj bi zagotavljala dolgoročne in bolj raznolike vire financiranja nasploh ter zmanjšala odvisnost od bančnega financiranja. Predvsem naj bi izboljšala položaj malih in srednjih podjetij pri financiranju njihovega poslovanja. V skladu z akcijskim načrtom bodo ukrepi v zvezi s kapitalsko unijo postopni, začenši s tistimi, ki so lažje dosegljivi. Evropska komisija je predlagala prednostna področja, prek katerih bi se zagotovilo (i) več možnosti financiranja za evropska podjetja in mala ter srednja podjetja, (ii) ustrezno regulativno okolje za dolgoročne in trajnostne naložbe ter financiranje evropske infrastrukture, (iii) naložbe in možnosti za male in institucionalne vlagatelje, (iv) povečanje posojilne zmožnosti bank ter (v) odpravo čezmejnih ovir in razvoj kapitalskih trgov. Evropska komisija je junija 2017 ocenila dosežke ter za prednostna področja predlagala nadaljnje ukrepe za spodbuditev financiranja prek kapitalskega trga, upoštevaje razvoj v globalnem okolju (digitalizacija) ter napovedani izstop Združenega kraljestva iz EU. Slovenija si bo prizadevala, da bodo imeli tudi manjši oziroma manj razviti kapitalski trgi doprinos: ustvariti več možnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem. Posebna pozornost bo tudi nadalje namenjena varstvu vlagateljev.
Obdavčenje
Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju ostaja zagotavljanje transparentnosti na področju obdavčenja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij.
Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter za večjo transparentnost, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, v okviru EU, v državah članicah in na mednarodni ravni.
Evropska komisija je junija 2015 predstavila Akcijski načrt za reformo obdavčevanja podjetij v EU s ciljem vzpostavitve pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, ki bi ga vodilo načelo, da podjetja plačujejo davke v državi, v kateri ustvarjajo dobičke. Ukrepi se nanašajo na večjo preglednost sistema davka od dohodkov pravnih oseb in boj proti izogibanju davkom, med drugim z izvajanjem mednarodnih standardov na področju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (BEPS – Base Erosion and Profit Shifting).
O prvem Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) je potekala razprava več let, vendar soglasje ni bilo doseženo Zaradi skromnega napredka pri tem dosjeju je Evropska komisija blokirani predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb umaknila in ga nadomestila z novim, ki vključuje dosedanje rezultate razprav, z zamikom glede konsolidacije, torej s postopnim pristopom, v dveh korakih, pri čemer naj bi se najprej dogovorili o obvezni skupni davčni osnovi. Razprava na Svetu poteka o Predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Drugi korak bo obravnava glede konsolidacije in delitve skupne osnove, to je o Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.
Slovenija je bila glede prvega predloga Direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) zadržana, zlasti glede konsolidacije, in previdna glede zahtevnosti izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Na sistemski ravni imajo takšni predlogi pozitivne in negativne učinke, odvisno predvsem od tega, kakšne so dejanske končne rešitve. Slovenija sodeluje pri razpravi glede novega predloga o določanju obvezne skupne davčne osnove. Podpira cilje poštenega in učinkovitega obdavčenja ob še smiselnih administrativnih obremenitvah.
Nadaljevalo naj bi se delo glede Direktive Sveta o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic. Predlog te direktive je že dlje časa blokiran na Svetu. Slovenija ni med državami, ki direktivo blokirajo, in je fleksibilna glede sprememb.
EU, upoštevaje svoj položaj in prioritete, pripravlja ukrepe, v okviru zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, ki določajo ukrepe, ki so vsebovani tudi med ukrepi G20/OECD v okviru BEPS projekta proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička. Za države članice še tečejo roki za implementacijo Direktive Sveta z dne 12. julija 2017 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Ta direktiva določa ukrepe proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička v okviru EU in do tretjih držav. Evropska komisija je oktobra 2016 predstavila Predlog direktive Sveta o mehanizmih za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja v Evropski uniji. Predlog direktive, ki določa podlago za odpravo negativnih posledic dvojnega obdavčenja, je še vedno v obravnavi na Svetu in je ena od pobud Evropske komisije v okviru programa uspešnosti in preglednosti predpisov za bolj poglobljen in pravičnejši notranji trg, ki je temelj za izgradnjo močnejšega in bolj konkurenčnega gospodarstva EU. Slovenija podpira prizadevanja za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja in podpira usmeritev in cilje v predlogu direktive, ki zagotavljajo večjo pravno varnost.
V okviru Skupine Sveta za kodeks obnašanja na področju podjetniškega obdavčevanja (Code of Conduct) se nadaljuje delo na t. i. seznamu nesodelujočih držav s ciljem identificirati jurisdikcije, ki ne zadostujejo standardom pravičnega obdavčenja, oziroma bo podlaga za dobro davčno upravljanje in spodbujanje kritičnih jurisdikcij k oblikovanjem davčnih sistemov in okolja, ki bodo zadostili mednarodno sprejetimi standardom.
Evropska komisija je aprila 2016 predstavila Akcijski načrt za DDV, v katerem je določila pristop k oblikovanju bolj enotnega območja DDV v EU, ki bi lahko podprl bolj povezan in pravičnejši enotni trg ter prispeval k spodbujanju novih delovnih mest, rasti, naložb in konkurenčnosti. Ključni zakonodajni predlogi, ki jih je Evropska komisija v skladu z napovedmi pripravila v letu 2017 ter jih predložila Evropskemu parlamentu v posvetovanje in Svetu v sprejetje, vključujejo ukrepe za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja v EU, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem (Digitalni DDV paket), vključno poenotenje pravil glede stopenj DDV, ki se uporabljajo za spletne publikacije in njihove tiskane in druge fizične različice (Poenotenje stopenj DDV za E-publikacije) in kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV (Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM). Evropska komisija je v letu 2017 napovedala tudi predložitev zakonodajnega Predloga za vzpostavitev dokončnega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi blaga, in Predloga za nadaljnje poenostavitve za mala, srednja in mikro podjetja.
 
Podrobnosti o ključnih zakonodajnih predlogih, o katerih trenutno poteka razprava v Svetu:
Digitalni DDV paket:
V skladu s Strategijo za enotni digitalni trg za Evropo iz maja 2015 in Akcijskim načrtom za DDV je velik poudarek na odpravljanju ovir za čezmejno e-trgovanje, ki izhajajo iz zahtevanih obveznosti iz naslova DDV ter s sistemom neločljivo povezanega pomanjkanja nevtralnosti, ki škoduje podjetjem iz EU. V ta namen je Evropska komisija predlagala paket zakonodajnih predlogov, t. i. digitalni DDV paket, ki vključuje spremembe treh pravnih aktov:
– Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo;
S predlogom se poenostavljajo obveznosti v zvezi z DDV in zagotavlja nevtralnost sistema DDV, ki izenačuje podjetja znotraj EU s podjetji iz tretjih držav. Cilj predlaganih ukrepov je zmanjšanje administrativnih bremen pri čezmejnem e-poslovanju tako za podjetja kot davčne uprave, še posebno za mala in srednja podjetja, ter odprava ugotovljenih pomanjkljivosti veljavnih predpisov. Predvideno je dvostopenjsko izvajanje predloga glede na zahtevnost sprememb, in sicer prve spremembe z učinkom od 1. 1. 2018 in druge spremembe z učinkom od 1. 1. 2021.
– Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost;
Cilj predloga je zagotoviti pravno podlago za osnovno infrastrukturo informacijske tehnologije in potrebno sodelovanje držav članic, da se zagotovi širitev sistema mini VEM (vse na enem mestu). Predlagane spremembe so predvsem tehnične narave.
– Predlog Izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
Cilj predloga je poenostavitev izpolnjevanja DDV obveznosti za mala, srednja in mikro podjetja v okviru sistema mini VEM.
Slovenija podpira sprejem vseh predlaganih zakonodajnih aktov v okviru digitalnega DDV paketa.
Poenotenje stopenj DDV za E-publikacije:
Trenutna pravila državam članic dopuščajo, da obdavčujejo publikacije na fizičnih nosilcih, kot so knjige, časopisi in revije, po znižanih stopnjah, v nekaterih državah članicah pa v določenih primerih celo po znatno znižanih (pod 5 %) ali ničelnih stopnjah. Ta pravila izključujejo e-publikacije, kar pomeni, da je treba le-te obdavčevati po splošni stopnji. Ko bodo države članice dosegle dogovor o predlagani novi ureditvi, ki jo je Evropska komisija predložila Svetu v sprejetje decembra 2016, se bodo lahko stopnje za e-publikacije uskladile s stopnjami za tiskane publikacije, vendar to ne bo obvezno.
Slovenija se v luči tehnološkega napredka strinja s poenotenjem stopenj DDV za publikacije na fizičnih nosilcih in e-publikacije, pri čemer meni, da je potrebno razpravo glede splošne dopustnosti znatno znižanih ali ničelnih stopenj v primeru publikacij opraviti v okviru razprave o splošni reformi stopenj DDV, ki se pričakuje z vložitvijo novega zakonodajnega predloga glede Reforme stopenj DDV še pred koncem leta 2017. Slednjo je Evropska komisija napovedala v zvezi s preusmerjanjem k načelu namembne države v zadnjih nekaj letih, ki zahteva tudi širši razmislek o posledicah na pravila EU, ki urejajo stopnje DDV. V okviru te reforme bo Slovenija tudi nadaljevala prizadevanja za možnost uvedbe ničelne stopnje DDV na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem, kar je bilo kot ena od prioritet vključeno že v Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011–december 2012 (DeUDIEU1112).
Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM:
Kot enega nujnih ukrepov za boj proti goljufijam davčnega vrtiljaka je Evropska komisija predlagala, da se posamezni državi članici, ki izpolnjuje določene pogoje, omogoči do 30. junija 2022, da zaprosi za dovoljenje za uporabo GRCM, in sicer da kot plačnika določi davčnega zavezanca, kateremu je bila opravljena dobava blaga ali storitev nad pragom 10.000 evrov po računu. Predlog pomeni odstopanje od temeljnega načela Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV, to je načela razdrobljenih plačil. Za odobritev odstopanja sta predvidena dva sklopa pogojev, ki pa niso enotni za vse države članice, kar pomeni, da takšna možnost za odstopanje ni dana vsem državam članicam hkrati. Predvidena so dodatna poročanja za davčne zavezance in države članice, ki so ali pa niso uvedle GRCM. Po predlogu Evropske komisije odstopanje na zahtevo države članice odobri Evropska komisija. V primeru negativnih učinkov na notranji trg pa ima Evropska komisija pooblastilo, da razveljavi vse izdane izvedbene sklepe.
Slovenija predloga ne podpira, ker predlagano odstopanje predstavlja preveliko tveganje za selitev goljufij v druge države članice ter pojav novih goljufij na ravni maloprodaje in ker povzroča dodatna administrativna bremena.
V Svetu se bo predvidoma nadaljevalo tudi delo glede Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT). Sprva je Slovenija podpirala ta predlog in je tudi v skupini 11 držav članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju. V dosedanjih razpravah so bili doseženi načelni dogovori glede nekaterih temeljnih vsebinskih vprašanj, trenutno pa potekajo razprave o vprašanjih glede obdavčitve pokojninskih shem in realnega gospodarstva. Dosedanje razprave se oddaljujejo od prvotnega predloga Komisije v smeri oprostitev določenih transakcij ali subjektov, ki bodo predmet FTT. Opravljeni so bili dodatni izračuni, na podlagi katerih se je pokazalo, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji manjši od predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka. Slovenija bo spremljala razpravo o FTT v Svetu in se odzivala v skladu z navedenimi ugotovitvami.
Letni proračun EU
Evropska komisija skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom obravnava predlog o reviziji večletnega finančnega okvira (2014–2020). Cilj je revidiran proračun, ki bo okrepil podporo za prednostne naloge EU in se lažje hitro odzval na nepredvidene okoliščine. Pravila za upravičence naj bi se poenostavila, osredotočenost na rezultate pa povečala. Sledil bo celovit predlog za prihodnji okvir po letu 2020, vključno s predlogom o lastnih sredstvih. Ta predlog bo temeljil na načelu "v rezultate usmerjenega proračuna EU" ter odražal prihodnje izzive in potrebe Unije po letu 2020 na podlagi ocene obstoječih politik in instrumentov financiranja.
V vsakoletnem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Slovenija pri izvrševanju proračuna za leto 2017 in pri pripravi proračuna za leto 2018 prizadevala za sestavo proračuna, ki bo v skladu z Uredbo o večletnem finančnem okviru 2014–2020 (VFO) in Medinstitucionalnim sporazumom. Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira, pri čemer bo v primeru izrednih nepredvidenih okoliščin pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov, predvidenih v določbah Uredbe o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma. Hkrati si bo prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje programov EU, ki se bodo v zadnjih letih finančnega okvira spet intenzivneje izvajali kot v prvih letih. Slovenija bo ob sprejemanju proračuna EU za leto 2018 spoštovala tudi rešitve, ki izhajajo iz dogovora o vmesnem pregledu proračuna EU, ki se je opravil v letu 2016, formalni sprejem pa je predviden v letu 2017. Rezultati vmesnega pregleda bodo vplivali na pripravo in končni dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom glede letnega proračuna za leto 2018, poleg tega pa se bo v letu 2017 izvedla tudi prilagoditev ovojnic večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki temelji na spremembah (oziroma redni reviziji) statističnih podatkov. Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na nepredvidene okoliščine.
Statistika
Slovenija se bo na področju statistike zavzemala za uresničitev Vizije evropskega statističnega sistema 2020. Podpirala bo ukrepe za nadaljnjo modernizacijo evropskega statističnega sistema in dejavno sodelovala pri oblikovanju prednostnih nalog evropskega statističnega sistema v obdobju po letu 2020.
V okviru zakonodajnega postopka bo dejavna pri obravnavi dosjejev s področja statistike. V obdobju julij 2017–december 2018 bodo aktualni: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede evropskih poslovnih statistik ter Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah. Slovenija se strinja s cilji in nameni navedenih predlogov.
KONKURENČNOST IN ENOTNI TRG 
Enotni trg
Za ohranjanje in izboljšanje konkurenčnosti evropskih podjetij je ključnega pomena dobro delujoč enotni trg, eden od poglavitnih dosežkov EU, katerega cilj je omogočati prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Enotni trg spodbuja inovacije, konkurenco in učinkovito rabo virov in je še vedno eno od najmočnejših orodij za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter ustvarjanje delovnih mest in s tem blaginje v EU. Krepitev in poglabljanje skupnega enotnega trga mora zato ostati prednostna naloga EU in za to si bo prizadevala tudi Slovenija.
Glavni okvir dela na področju enotnega trga je Strategija za enotni trg za blago in storitve, ki jo je Evropska komisija objavila oktobra 2015, na tej podlagi pa so bile objavljene druge pobude na posameznih področjih. Evropska komisija želi s strategijo in spremljajočimi zakonodajnimi akti enotni trg okrepiti tako, da bo ustrezal globalnim spremembam na področju tehnologije, virov in družbe. Ukrepi iz Strategije za enotni trg za blago in storitve prinašajo rešitve za varstvo potrošnikov, spodbujanje razvoja malih, srednje velikih (MSP) in zagonskih podjetij, kot tudi na področju inovativnih storitev in opravljanja poklicnih dejavnosti.
Za Slovenijo je enotni trg najučinkovitejše orodje za rast evropskega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest. Njegova poglobitev, zlasti na digitalnem in storitvenem področju, mora ostati prednostna naloga EU. Slovenija je zagovornica krepitve enotnega trga ter spodbujanja podjetništva. Ključna področja znotraj enotnega trga so storitve (zlasti čezmejno opravljanje storitev), varstvo potrošnikov, energetika, promet, digitalna ekonomija in varstvo intelektualne lastnine, pa tudi ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, kar pomeni med drugim boljšo zakonodajo in zmanjševanje administrativnih ovir. Ker je Slovenija majhno odprto gospodarstvo, je za nas bistvenega pomena spodbujanje MSP kot prevladujočega segmenta slovenskega gospodarstva. V interesu Slovenije je predvsem sprejemanje takšnih ukrepov, ki vplivajo na razbremenitev MSP, jim olajšajo čezmejno poslovanje in dostop do financiranja. Z namenom izboljšanja priprave predpisov s poudarkom na presoji posledic za gospodarstvo je Slovenija aplikativno podprla presojo posledic za gospodarstvo s t. i. MSP- testom, ki je obvezen za vse pripravljavce zakonov, ki se sprejemajo po rednem in skrajšanem postopku, z izjemo zakonov, ki se sprejemajo po nujnem postopku. Hkrati je imenovala nadzorni organ za kvaliteto opravljenih presoj vplivov na gospodarstvo, in sicer Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Storitve
Evropska komisija je januarja 2017 objavila sveženj zakonodajnih pobud na področju storitev na enotnem trgu EU, s katerimi naj bi nadalje reševali težave podjetnikov pri čezmejnem poslovanju. Olajšanje čezmejnega pretoka storitev je ena najbolj kritičnih komponent enotnega trga, ki jo je treba še izboljšati in okrepiti. Storitve zajemajo dve tretjini gospodarstva EU in ustvarijo 90 % novih delovnih mest. Vendar enotni trg na tem področju še ne deluje dobro, saj ves njegov potencial ni ustrezno izkoriščen. Bistvo novih predlogov Evropske komisije je v poenostavitvi postopkov za ponudnike čezmejnih storitev in v vzpostavitvi novega, sodobnejšega način sodelovanja držav članic pri reguliranju storitvenega sektorja. Med predlogi je tudi uvedba t. i. evropske storitvene e-izkaznice, ki naj bi zmanjšala zapletenost upravnih postopkov za ponudnike storitev, ki želijo svoje dejavnosti razširiti v druge države članice. S tem naj bi dosegli olajšanje menjave storitev na enotnem trgu EU.
Slovenija je bila med državami, ki so Evropsko komisijo izrecno pozivale k pripravi ambicioznega storitvenega svežnja. Po preučitvi predlogov iz svežnja ugotavljamo, da predlog Evropske komisije glede evropske storitvene e-izkaznice dejansko pomeni zapletene postopke in velika administrativna bremena ter v resnici ne prinaša lažjega dostopa ponudnikov storitev do tujih trgov znotraj EU in olajšanja prostega pretoka storitev, ki smo si ga želeli. Problem sta tudi nesorazmernost in diskriminatornost postopkov, ki se izvajajo v matični državi članici in državi članici gostiteljici. Če se bodo v procesu obravnave tega svežnja v Svetu EU oblikovale rešitve, ki bodo dejansko olajšale opravljanje storitev na enotnem trgu EU, jih bo Slovenija lahko podprla. Sicer pa načeloma podpiramo druga dva predloga – v zvezi z notifikacijo in testom sorazmernosti, ki naj bi omogočila pravilno regulacijo storitev, pod pogojem, da bo v pogajanjih dosežen tak dogovor, ki ne bo prinašal pretiranih zahtev za dokazovanje sorazmernosti predlaganih ukrepov.
Komisija je v začetku maja 2017 podala Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012. Z izvedbo uredbe bodržavljanom in podjetjem Evropske unije enotni digitalni portal zagotovil centraliziran dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju pravic do mobilnosti v EU. Državam članicam nalaga obveznost omogočanja nediskriminatornega in popolnega dostopa do najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih postopkov javne uprave. Slovenija podpira prizadevanja uredbe, a bo pri obravnavi predloga posebno pozornost namenila skladnosti z drugimi politikami in zakonodajo na ravni EU ter nacionalni ravni, morebitni nesorazmernosti pri vzpostavljanju postopkov, dostopnih tudi s strani drugih državljanov in podjetij iz EU, zelo ambiciozno zastavljeni časovni implementaciji uredbe in zagotavljanju finančnih sredstev.
Zagon in razširitev podjetij
Na ravni EU potekajo razprave o zagonskih podjetjih na podlagi sporočila Pobuda za zagon in razširitev podjetij, ki ga je v novembru 2016 objavila Evropska komisija. Glavne težave tovrstnih podjetij so otežen dostop do financiranja, regulativne in administrativne zahteve, veščine in usposabljanje zaposlenih, zagotovitev druge priložnosti za podjetnike v primeru stečaja, pa tudi še vedno premalo olajšano povezovanje s partnerji znotraj enotnega trga EU.
Slovenija pri tej temi zelo dejavno sodeluje v razpravah. Menimo, da je na nacionalni ravni podporno okolje za zagonska podjetja razmeroma dobro razvito, financiranje pa dostopno preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). Naklonjeni smo nadaljnjim ukrepom v zvezi s spodbujanjem tveganega kapitala, veščin zaposlenih in odpravo administrativnih ovir.
Sodelovalno gospodarstvo
V okviru Strategije za enotni trg je Evropska komisija junija 2016 objavila sporočiloo sodelovalnem gospodarstvu, ki zelo hitro raste, temelji na inovacijah in lahko veliko prispeva h konkurenčnosti in rasti gospodarstva. Gre za nove poslovne modele, kjer se storitve izvajajo preko spletnih platform, ki povezujejo ponudnike in uporabnike storitev. Najbolj znana primera sta Uber (posredovanje pri nudenju prevoznih storitev) in Airbnb (posredovanje pri kratkoročnem oddajanju sob ali stanovanj). Evropska komisija meni, da ti novi poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU, če jih bomo spodbujali in razvijali na odgovoren način. Spremljala bo regulativno okolje, razvoj cen in kakovosti storitev ter odkrivala morebitne ovire in težave, ki izhajajo iz različnih nacionalnih predpisov ali zakonodajnih vrzeli. Poskrbeti je treba za zagotovitev ustreznih pogojev zaposlovanja, socialnega varstva, primerno in pošteno plačevanje davkov ter ustrezno varstvo potrošnikov, z upoštevanjem olajšav pri začasnem oziroma omejenem delovanju. Države članice EU naj pregledajo in po potrebi revidirajo veljavno zakonodajo v skladu s temi smernicami.
Slovenija podpira spodbujanje novih poslovnih modelov v okviru sodelovalnega gospodarstva, potrebni pa bodo ukrepi za zagotavljanje javnega interesa. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski in ustrezni za varovanje uporabnikov teh storitev. Menimo tudi, da bo spremljanje razvoja sodelovalnega gospodarstva na različnih področjih s strani Evropske komisije pripomoglo k bolj poenotenemu in uravnoteženemu pristopu do ureditve tega pomembnega področja. Slovenija poudarja, da je pri urejanju sodelovalnega gospodarstva pomembno tesno sodelovanje držav članic EU pri izmenjavi dobrih praks in sprejemanju odločitev oziroma ukrepov, saj gre za dejavnosti, ki imajo čezmejne razsežnosti. Ob tem moramo si moramo še naprej prizadevati za nadaljnjo krepitev enotnega trga.
Industrijska konkurenčnost
Slovenija si bo skupaj z več državami članicami prizadevala za ponovno okrepljeno razpravo na ravni EU o oživitvi evropske industrije ter pozivala Komisijo, da pripravi celovito sodobno strategijo za okrepitev konkurenčnosti evropske industrije. Slovenija se med drugim še vedno zavzema za pregledno, enostavno in učinkovito zakonodajo, ki bo služila svojemu namenu ter zmanjšanju zakonodajnih in administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in mala ter srednja podjetja ter za ukrepe, ki spodbujajo izboljšanje veščin zaposlenih ter boljši dostop teh podjetij do finančnih sredstev. Prav tako se posveča uvedbi koncepta krožnega gospodarstva.
Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod v zeleno oziroma krožno gospodarstvo, digitalizacija ter ustrezne veščine zaposlenih. Slovenija dejavno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje.
Varstvo intelektualne lastnine
V Svetu EU se od jeseni 2016 obravnava sveženj predlogov, ki urejajo avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu in v kontekstu digitalnih tehnologij, ki spreminjajo način nastajanja, distribuiranja in dostopanja do glasbe, filmov, televizije, radia, knjig in publikacij. Nove spletne storitve, kot so pretočno predvajanje glasbe, platforme videa na zahtevo in zbiralniki novičarskih virov, so postale zelo priljubljene, potrošniki pa pričakujejo vse večji mobilni in čezmejni dostop do kulturnih vsebin. Novo digitalno okolje bo ustvarilo priložnosti za evropske ustvarjalce, če bodo pravila zagotavljala pravno varnost in jasnost za vse deležnike.
Slovenija podpira posodobitev pravil o avtorskih pravicah, ki naj se prilagodijo čezmejnemu digitalnemu okolju, hkrati pa je treba zagotoviti zadostno zaščito in ustrezno plačilo imetnikom avtorskih pravic ter upoštevati kulturno raznolikost držav članic. Prenova pravil o avtorskih pravicah mora podpirati izboljšanje pretoka znanja, zlasti čezmejni pretok znotraj EU. Znanstvene raziskave, kultura in kulturna dediščina naj bodo enako dostopne za vse, kar bo pozitivno vplivalo na raziskave, izobraževanje in učenje.
Varstvo potrošnikov
Na področju varstva potrošnikov je na ravni EU pomemben Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov. Ta rešuje eno od glavnih ovir za povečanje čezmejnega poslovanja na enotnem trgu EU, in sicer bojazen potrošnikov, kako bodo pri nakupih v drugih državah članicah uveljavljali svoje pravice v primeru težav, oziroma da ne bi pri tem postali žrtev nepoštenih ali goljufivih poslovnih praks. Predlog prinaša spremembe pooblastil pristojnih organov. Nadzorni organi bodo imeli nova enotna pooblastila za vodenje postopkov nadzora. Med posameznimi državami članicami EU namreč obstajajo velike razlike glede pristojnosti in pooblastil nadzornih organov, kar ovira učinkovit nadzor.
Slovenija podpira cilje predlagane uredbe. Pri oceni učinkovitosti uredbe in mehanizmov za sodelovanje se je izkazalo, da je treba obstoječi pravni okvir nadgraditi, da bodo lahko pristojni organi lažje sledili hitremu razvoju enotnega trga. Natančnejša določitev postopka sodelovanja bo izboljšala nadzor nad spoštovanjem predpisov na področju varstva potrošnikov, kar bo prispevalo k večjemu zaupanju potrošnikov v enotni trg ter pospešilo čezmejno trgovanje, s tem pa pozitivno vplivalo na gospodarsko rast. Ker dodatne naloge pristojnih organov pomenijo tudi povečanje stroškov delovanja, je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje med stroški in učinkovitostjo.
Boljša zakonodaja
Že nekaj let je ena glavnih prioritet EU krepitev boljše zakonodaje, ki naj izpolnjuje svoj namen, je preprosta za izvajanje, zagotavlja varnost in predvidljivost. Cilj so razumna in realistična pravila, ki se pravilno izvajajo in izvršujejo po celi EU. Zavezanost k boljšemu pravnemu urejanju mora veljati na vseh področjih in graditi na že doseženem napredku na podlagi ocen učinka in Programa Evropske komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (REFIT – Commission's Regulatory Fitness and Performance Programme), ki ga namerava Evropska komisija še okrepiti, da bo postal bolj ciljen, količinsko opredeljen, vključujoč in vpet v politično odločanje. Zagotoviti je treba visoko raven kakovosti analize presoje učinkov, ki mora biti podlaga za javnopolitično odločanje.
Slovenija podpira ukrepe za povečanje odprtosti in preglednosti v postopku odločanja na ravni EU, izboljšanje kakovosti nove zakonodaje prek boljših ocen učinka osnutkov zakonodajnih aktov in njihovih sprememb ter spodbujanje stalnega in doslednega pregleda obstoječe zakonodaje EU. Pri tem je treba okrepiti zavezanost k visokokakovostnim in preglednim posvetovanjem z deležniki ter k programu REFIT. Dejavnosti za poenostavitev zakonodaje ne smejo potekati na račun zniževanja standardov na področju varovanja okolja, pravic potrošnikov in delavcev. Zavzemamo se za večjo pozornost pravilom, ki zadevajo mala in srednja podjetja. Treba je dati tudi večji poudarek priložnostim, ki jih nudijo digitalne in druge tehnologije, ter pri tem upoštevati predvsem načelo subsidiarnosti in proporcionalnosti ter vlogo nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku.
Državne pomoči
Na področju državnih pomoči je bil v letu 2014 uveden nov pristop pri upravljanju, spremljanju in nadzoru državnih pomoči. Z modernizacijo državnih pomoči so države članice dobile več pristojnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov državnih pomoči na podlagi prenovljene in razširjene Uredbe o splošnih skupinskih izjemah, brez predhodne priglasitve Komisiji. To pomeni tudi večjo odgovornost držav članic za dodeljevanje javnih sredstev v obliki državnih pomoči in zahtevo po večji preglednosti in strožjem nadzoru nad temi sredstvi. Komisija v novem sistemu ohranja pristojnost presojanja državnih pomoči le pri velikih projektih in pri ukrepih, ki pomenijo veliko nevarnost negativnega vpliva na konkurenco in trgovino med državami EU. Hkrati namerava Evropska komisija okrepiti naknadni nadzor nad dodeljenimi državnimi pomočmi.
Z novim pristopom se je povečala potreba po tesnejšem sodelovanju Komisije in držav članic pa tudi samih držav članic med seboj. V sklopu modernizacije državnih pomoči je bila tako ustanovljena posebna delovna skupina držav članic, v okviru katere države članice izmenjujejo izkušnje in dobre prakse pri uvajanju novega sistema.
Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v delovnih skupinah Komisije, ki obravnavajo zakonodajne predloge s področja državnih pomoči, in v delovni skupini držav članic za modernizacijo državnih pomoči. Prizadevala si bo za čim jasnejša, enotna pravila, ki jih bo mogoče učinkovito izvajati v praksi, za poenostavitev postopkov priglasitve, ki bodo omogočali hiter dostop do pomoči in zmanjšanje upravnih bremen kot posledice preprostejših pogojev dodelitve pomoči (na primer pri dokazovanju spodbujevalnega učinka). Hkrati bo podpirala prizadevanja Komisije za boljši nadzor nad dodeljevanjem pomoči in dosledno spremljanje učinkov dodeljenih pomoči.
Carinska unija
Carinska unija temelji na sistemu skupnih pravil, ki jih neposredno in usklajeno uporabljajo države članice EU pri uresničevanju carinske unije v praksi, prek carinskih organov. Aktualni dosje v okviru carinske unije je Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine ob vstopu v Unijo in izstopu iz nje, ki razveljavlja Uredbo (ES) št. 1889/2005. Uredba uvaja številne novosti, med drugim širi definicijo gotovine na blago velike vrednosti (npr. zlato) in predplačilne kartice, kot bo opredeljeno v posebni prilogi uredbe, ki se bo spreminjala z delegiranim aktom, da se bo Evropska komisija lahko hitro odzvala na nove trende goljufij ter po novem ureja tudi nadzor nespremljane gotovine, ki je del pošiljke (poštne pošiljke, prevozniške pošiljke, nespremljana prtljaga). Slovenija načelno podpira predlog uredbe.
V začetku julija 2017 naj bi bila na kolegiju komisarjev potrjena Uredba o preprečevanju tihotapljenja kulturnih dobrin. Glavni namen novega zakonodajnega predloga za boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine je preprečiti vnos nezakonitih kulturnih dobrin na območje EU, pri čemer naj bi bil dan poudarek na kulturne dobrine, ki so posebej ogrožene, kot npr. arheološki predmeti. Uredba bo predmet prvega branja v času estonskega predsedovanja.
Sredi januarja 2014 je bil na Delovni skupini Sveta za carinsko unijo predstavljen Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, vendar je razprava na tem dosjeju zaradi nasprotovanja velikega števila držav članic EU zastala. Namen predloga direktive je zagotoviti enotno obravnavo gospodarskih subjektov v vseh državah članicah, ne glede na to, v kateri državi članici opravljajo carinske formalnosti in trgovinske posle. Slovenija načelno podpira navedeni predlog direktive, podaja pa preučitveni pridržek.
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA 
Promet
Evropska komisija je konec maja 2017 objavila težko pričakovani Sveženj za mobilnost, ki ureja različne vidike cestnega prometa, s poudarkom na treh ključnih stebrih: notranjem trgu, socialnem stebru in digitalnem (zelenem) stebru. V okviru notranjega trga sveženj zadeva predvsem dostop do poklica prevoznika, dostop do trga cestnih prevozov ter področje najema vozil. Navedeni steber vključuje ureditev kabotaže in sedeža podjetja (problem slamnatih podjetij), določitev dodatnih pogojev za prevoznike, ki storitve opravljajo izključno z lahkimi gospodarskimi vozili, in prožnejša pravila za najem vozil v državah članicah, kjer podjetje ni ustanovljeno. Socialni steber ureja izvajanje socialne zakonodaje (pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih) z vidika večje jasnosti ter bolj harmoniziranega izvajanja. Poleg tega je obravnavano tudi področje napotenih delavcev. V tem primeru je treba upoštevati specifično naravo dela avtoprevoznikov v mednarodnem cestnem prometu, ki odstopa od splošne narave dela napotenih delavcev. Pri tem bo treba vzpostaviti smotrno ravnotežje med spremembo Direktive o socialnih aspektih prometa v kombinaciji z lex specialis o napotenih delavcih v cestnem prometu na eni strani ter revizijo Direktive o napotenih delavcih(PWD 96/71) in Direktive o izvajanju direktive o napotenih delavcih (2014/67) na drugi.
V okviru digitalnega stebra bo v obravnavi uvedba pametnega cestninjenja (sprememba Direktive o Eurovinjeti) na podlagi načela "uporabnik plača" in "onesnaževalec plača" ter načela plačevanja po dejansko prevoženi razdalji. Delno se pristop širi tudi na področje uporabe za osebna vozila s ciljem preprečitve diskriminacije v ceni kratkoročnih in dolgoročnih vinjet. Slovenija načeloma želi zadržati način cestninjenja z vinjetami, saj se je z njihovo uvedbo bistveno povečala cestnoprometna varnost in mobilnost prebivalstva. V okviru elektronskega cestninjenja se spreminja Direktiva o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov (princip ene elektronske naprave za cestninjenje v vozilu za plačevanje v vseh sistemih po vzoru mobilnega gostovanja).
Predvideni sta tudi sprememba Uredbe o pametnih tahografih z vidika dodatnih funkcij in opremljanja obstoječih vozil s pametnimi tahografi tersprememba Uredbe o dostopu do trga avtobusnih prevozov (liberalizacija linijskih prevozov, nediskriminatoren dostop do avtobusnih terminalov).
Slovenija se bo še naprej zavzemala za liberalizacijo trga cestnih prevozov v EU. Zaradi precej različnih stališč držav članic glede ureditve pravil za avtoprevoznike v mednarodnem cestnem prometu v povezavi z načeli napotenih delavcev se pričakuje zahtevna razprava. Slovenija se bo na področju prometa zavzemala za takšno ureditev, ki ne bo dodatno omejevala trga cestnih prevozov ter prostega pretoka blaga in storitev v povezavi s socialnim dumpingom. Pri tem si bo prizadevala za izločitev področja mednarodnih cestnih prevozov iz področja uporabe Direktive o napotenih delavcih. Lahko pa Slovenija na tem področju pokaže tudi določeno prožnost, in sicer pod pogojem, da bo dosežen splošen konsenz na ravni EU.
Slovenija bo predloge Evropske komisije preučila z vidika doseganja ciljev Bele knjige iz leta 2011, zlasti ravnovesja med dokončanjem notranjega trga za cestni promet in socialnimi pogoji za voznike.
Zagovarjala bo poenostavitev pravil, okrepitev nadzora, sorazmerne kazni ter upoštevanje različnih socialnih standardov v državah članicah.
Na področju cestninjenja si bo Slovenija prizadevala za takšne spremembe obstoječe področne zakonodaje, ki bodo omogočale, da bi se na racionalen način nadgrajevale do sedaj izvedene aktivnosti posameznih držav članic na področju interoperabilnosti cestninskih sistemov, hkrati pa zagotovili ustrezni finančni prilivi iz naslova cestninjenja.
Drugi zakonodajni predlogi se nanašajo na širša področja, vezana na inovacije in raziskave (javni prevoz), merjenje in poročanje o emisijah CO2 iz prometa (sprememba predpisov o emisijskih standardih za avtomobile in kombinirana vozila), infrastrukturo za alternativna goriva, spremembo Direktive o kombiniranem transportu (povečanje privlačnosti, zlasti železnic) in spremembo Direktive o čistih vozilih.
Komisija je novembra 2016 v Strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme (C-ITS) – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti napovedalauvedbo kooperativnih inteligentnih sistemov (C-ITS), ki temeljijo na digitalnih podatkovnih povezavah med vozili in ustrezno spremljajočo obcestno in drugo javno infrastrukturo. Usklajena in hitra uvedba kooperativnih, povezanih in avtomatiziranih vozil v cestnem prometu zahteva ukrepe na ravni EU, uvedba teh vozil pa bo pomembno prispevala k povečanju varnosti v cestnem prometu, povečanju učinkovitosti cestnega prometa in zagotavljanju konkurenčnosti industrije EU.
Slovenija podpira ukrepe v smeri okrepljene mobilnosti, ki sledi tehnološkemu napredku in trajnostnemu razvoju prometa. Že sedaj dejavno sodeluje pri razvoju kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov in si od tega obeta tako gospodarske kot družbene koristi.
Na področju letalstva potekajo pogajanja o spremembi obširne Uredbe o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA – European Aviation Safety Agency), ki je del letalskega svežnja. Cilj te uredbe je ohraniti visoko raven varnosti v Evropi ter omogočiti rast letalskega sektorja in konkurenčnost evropske letalske industrije. Vključuje tudi vidik novih poslovnih modelov in tehnologij (tudi brezpilotne zrakoplove-drone, ultralahka letala). V okviru pogajanj o celovitih letalskih sporazumih EU s tretjimi državami je Komisija v letu 2016 dobila mandat za pogajanja za sklenitev sporazumov z Državo Katar in Združenimi arabskimi Emirati (iz skupine Zalivskih držav), državami skupine ASEAN, Turčijo, Armenijo in Mehiko. Cilj sporazumov je odpraviti omejitve za opravljanje prevozov, ki izhajajo iz bilateralnih sporazumov, ter omogočiti regulatorno sodelovanje na področjih, kot so zaščita pravic potnikov, varnost in varovanje v letalstvu ter varovanje okolja. V prihodnje pričakujemo usklajevanje mandatov še za druge štiri Zalivske države – Kraljevino Bahrajn, Kuvajt, Oman in Saudovo Arabijo. Evropska komisija bo nadaljevala pogajanja tudi za sklenitev celostnih sporazumov o zračnem prometu z Azerbajdžanom in Tunizijo, ki so za nekaj let zastala, za leto 2017 pa so napovedani novi krogi pogajanj. Pričakujejo se tudi predlog spremembe Uredbe o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom EU pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav, Smernice glede lastništva in nadzora ter Smernice glede obveznosti javnih služb. Kasneje pa bo Komisija pripravila še Smernice glede področja storitev neprekinjenega upravljanja zračnega prometa.
Slovenija podpira vzpostavitev enotnega pravnega okvira za delovanje in razvoj letalske industrije in tudi ureditev glede daljinsko vodenih zrakoplovov. Zavzema se za dvig maksimalne vzletne mase (MTOM) za ultralahka letala v Prilogi 1 k Uredbi o EASA vsaj na 600 kg in za dodatno definicijo letal z električnim pogonom, ki trenutno ni vključena v uredbo. Slovenija še naprej podpira podelitev mandata Komisiji za sklenitev t. i. celovitih sporazumov o zračnih prevozih s tretjimi državami, pri tem pa bo previdnejša pri državah, ki so za Slovenijo gospodarsko pomembne. V novih mandatih se bo Slovenija zavzemala za to, da imajo države članice po določenem obdobju, če pogajanja Komisije zastanejo, možnost voditi pogajanja tudi bilateralno, skladno z dogovorom Komisije, da se ne rušita njen pristop in njena verodostojnost.
V okviru pomorstva se v letu 2017 nadaljuje razprava o svežnju o varnosti potniških ladij (objavljen junija 2016), ki posodablja staro zakonodajo in nadgrajuje vidik varnosti potniških ladij. Vsebuje tri zakonodajne predloge, in sicer o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje,o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili in o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ter o formalnostih poročanja v pomorskem prometu. Slovenija podpira zakonodajne predloge v smeri racionalizacije in poenostavitve obstoječega pravnega okvira EU in se zavzema za podaljšanje roka za prenos predlaganih direktiv (24–36 mesecev) zaradi potrebe po uskladitvi slovenskega pravnega reda.
Prav tako se v letu 2017 nadaljuje razprava o priznavanju poklicnih kvalifikacij v plovbi po celinskih vodah. Slovenija se je pridružila skupini držav, ki se zavzemajo za uveljavitev izjeme za uporabo direktive v državah članicah, v katerih se tovrstni poklici ne opravljajo zaradi geografskih omejitev.
Po zaključenih posvetovanjih v prihodnjih letih pričakujemo spremembe temeljne pomorske zakonodaje o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (Direktiva 2002/59), o pomorski inšpekciji (Direktiva 2009/16), o državi zastave (Direktiva 2009/21), o preiskovanju pomorskih nesreč (Direktiva 2009/18) ter o formalnostih poročanja v pomorskem prometu (Direktiva 2010/65). V letu 2017 oziroma 2018 se pričakuje objava zakonodajnega predloga o sprejemnih zmogljivostih pristanišč.
Vzporedno poteka tudi koordinacija EU za pripravo gradiv za odbore in pododbore Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Nove dejavnosti se pričakujejo tudi v okviru Skupine prijateljev predsedstva (FOP) za integrirano pomorsko politiko (IMP), in sicer v povezavi z modro rastjo, inovacijami, upravljanjem z oceani in navtičnim turizmom.
Glede koridorjev jedrnega omrežja TEN-T se pripravljajo načrti za njihovo povezljivost s tretjimi državami, zato se dopolnjujejo indikativni zemljevidi prometnega omrežja s sosednjimi državami in regijami. Komisija želi pospešiti izvedbo jedrnih omrežij, zato predlaga Uredbo o racionalizaciji ukrepov za hitrejše izvajanje projektov skupnega interesa vseevropskega prometnega omrežja zukrepi za spodbuditev javno-zasebnih partnerstev. Dodatna sredstva se bodo iskala tudi v okviru pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru 2020–2027, predviden pa je tudi vmesni pregled Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF – Connecting Europe Facility) kot ključnega naložbenega vzvoda v prometu.
Za Slovenijo je še zlasti pomembna širitev jedrnega omrežja na Zahodni Balkan, kjer bo posebej pozorna, da bo to omrežje oblikovano skladno s potekom t. i. alpsko-zahodnobalkanskega koridorja, za katerega je bilo v letu 2015 podpisano pismo o nameri med državami, ki ležijo ob tem koridorju. V njem so se države zavezale, da bodo delovale za vključitev tega koridorja med železniške tovorne koridorje skladno z Uredbo EU 913/2010, ob reviziji zakonodaje o TEN-T pa tudi v jedrno omrežje TEN-T in posledično med jedrne koridorje tega omrežja.
Telekomunikacije, informacijska družba in kibernetska varnost
Povezan digitalni enotni trg (DSM – Digital Single Market) je ena od ključnih prioritet dela Evropske komisije v tem mandatu, s ciljem čim bolj izkoristiti prednosti čezmejne uporabe digitalnih tehnologij. Hkrati pa to pomeni razbitje nacionalnih razmejitev na področjih ureditve telekomunikacijskih pravil, zaščite avtorskih pravic in ureditve zaščite podatkov, upravljanja radijskega spektra in regulacije konkurenčnosti.
Komisija je maja 2017 objavila vmesni pregled Strategije za digitalni enotni trg (Strategija DSM). Od maja 2015 je bilo objavljenih skupaj 35 zakonodajnih predlogov in političnih pobud, a do sedaj so bili sprejeti le trije: 1) odprava dodatnih stroškov za gostovanje od 15. junija 2017 za vse, ki potujejo v EU, 2) dogovor o prenosljivosti vsebin, ki bo Evropejkam in Evropejcem od začetka leta 2018 omogočal, da potujejo s filmi, glasbo, video igrami ali e-knjigami, na katere so se naročili doma, ter 3) dogovor o sprostitvi frekvenčnega pasu 700 MHz za razvoj omrežij pete generacije (5G) in novih spletnih storitev. Večina ostalih dosjejev pa je bila bodisi blokiranih zaradi nesoglasja z Evropskim parlamentom ali pa ker zaradi različnih stališč med državami članicami v samem Svetu ni bilo mogoče doseči napredka: geografsko blokiranje (uredba), dostava paketov, avdiovizualne medijske storitve (revizija direktive), pogodbena pravila za omogočanje dostopa do digitalnih vsebin (predlog direktive), pogodbena pravila za spletno prodajo dobrin na daljavo (predlog direktive), reforma avtorskih pravic itd.
Komisija je v Sporočilu o vmesnem pregledu opredelila tri glavna področja za nadaljnje ukrepanje EU.
1. Razvoj evropskega podatkovnega gospodarstva: vzpostaviti prost pretok neosebnih podatkov za povezane avtomobile in storitve e-zdravja; jeseni letos namerava Komisija objaviti zakonodajno pobudo o čezmejnem prostem pretoku neosebnih podatkov, spomladi 2018 pa pobudo o dostopnosti in ponovni uporabi javnih in javno financiranih podatkov.
2. Reševanje izzivov kibernetske varnosti: septembra 2017 bo pripravljen vmesni pregled strategije EU za kibernetsko varnost, vključno z mandatom Agencije EU za varnost omrežij in informacij (ENISA), da bi ga uskladila z novim okvirom EU za kibernetsko varnost. Pričakuje se tudi nadgraditev standardov kibernetske varnosti, certificiranja in označevanja, da bi bili povezani predmeti kibernetsko varnejši.
3. Spletne platforme v okviru pravičnega internetnega ekosistema: do konca leta 2017 bo Komisija pripravila pobudo, s katero bo reševala nepravične pogodbene klavzule in trgovinske prakse, ugotovljene v razmerjih med platformami in podjetji. Komisija je v zvezi s tem že sprejela sklepe o izvrševanju konkurenčnega prava. Cilj je doseči napredek pri postopkovnih vidikih in načelih glede odstranjevanja nezakonitih vsebin (prijave in ukrepanja), ki temeljijo na preglednosti in zaščiti temeljnih pravic.
Stališče Slovenije do ključnih ukrepov v okviru DSM je vseskozi zelo pozitivno. Strinjamo se z rezultati vmesnega pregleda DSM in tudi z načrtom za naprej. Ambicioznost pri digitalizaciji evropske družbe mora biti nedvomno v središču razvojnih politik in prva razvojna prioriteta, predvsem glede časovnega cilja uvedbe tehnologije pete generacije (5G). Slovenija tem smernicam ne samo sledi, ampak jih še nadgrajuje, skladno z lastnimi specifičnimi razvojnimi priložnostmi, ki temeljijo na inovativni in intenzivni uporabi digitalnih tehnologij in interneta na vseh področjih družbenega življenja. Neposredno sodelovanje Evropske komisije in držav članic pri usmerjanju prizadevanj za digitalizacijo Evrope je ključnega pomena za trajnostni razvoj Evropske unije in njeno konkurenčnost v globalnem merilu.
V okviru tehnoloških in organizacijskih priprav je Slovenija sprejela štiri strategije: Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020, Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – DIGITALNA SLOVENIJA, Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in Strategijo kibernetske varnosti. V okviru teh strategij smo določili tudi ključne strateške razvojne usmeritve v naši državi in sprejeli zavezo, da bomo njihovi realizaciji posvetili vso potrebno pozornost.Aprila 2017 je Slovenija vzpostavila tudi Nacionalni organ za kibernetsko varnost. V okviru posodobitve delovanja e-uprave je Slovenija prejela certifikat Cisco (CMSP – Cloud and Managed Services Program) za uspešno vzpostavitev in zagotavljanje storitev državnega računalniškega oblaka.
V okviru pomembnejših dosjejev na področju digitalnega enotnega trga bodo potekala zahtevna pogajanja glede povezljivostnega paketa (angl. Telecoms review), ki je bil objavljen septembra 2016 in ki predvideva ambiciozno prenovitev telekomunikacijskih pravil. Ključni cilj je doseči vseevropsko povezljivost do leta 2025 na podlagi treh ciljev: 1) dostopa do zelo zmogljive – gigabitne – povezljivosti za čim širšo javnost (šole, univerze, prometna vozlišča, javna podjetja); 2) dostopa do povezljivosti, ki vsem evropskim gospodinjstvom omogoča hitrost prenosa najmanj 100 Mbps; 3) neprekinjene pokritosti s 5G-tehnologijo (peta generacija brezžičnih komunikacijskih sistemov) za vsa urbana območja ter pomembnejše ceste in železnice.
Komisija je namreč ugotovila, da so se od leta 2009 tržne strukture razvile, monopolistična tržna moč je postala vse bolj omejena, povezljivost pa je v gospodarstvu pridobila vse večjo vlogo, predvsem pa so se razvili novi subjekti, ki tekmujejo s tradicionalnimi telekomunikacijskimi operaterji, t.i. ponudniki povrhnjih spletnih storitev (OTT – over-the-top). Hkrati se je povečalo tudi povpraševanje po visokokakovostni fiksni in brezžični povezljivosti, saj se je povečalo število vse bolj priljubljenih storitev spletnih vsebin, kot so računalništvo v oblaku, internet stvari in komunikacija stroj-stroj (M2M).
V tem okviru je Komisija predlagala dva med seboj povezana zakonodajna akta, in sicer Predlog direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Elektronski zakonik oziroma EECC) in Predlog uredbe o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC – Body of European Regulations for Electronic Communications).
Predlog zakonika združuje področja štirih obstoječih direktiv glede elektronskih komunikacij (Okvirna direktiva, Direktiva o odobritvi, Direktiva o dostopu in Direktiva o univerzalni storitvi). Predlog je usmerjen k povečanju konkurence in predvidljivosti za naložbe. Spreminjajo se predvsem elementi glede ureditve dostopa, radiofrekvenčnega spektra ter liberalizacije storitev. Glede upravljanja pa se poudarja svetovalna vloga BEREC in Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG – Radio Spectrum Policy Group). BEREC bo dobil nekatere dodatne pristojnosti, pomagal pa naj bi tudi Evropski komisiji in Nacionalnim regulativnim organom (NRO) na področju standardizacije. Cilj Komisije je preoblikovati dosedanji BEREC v pravo agencijo EU, ki bi dobila dodatne finančne vire, hkrati pa naj ne bi ogrozila dosedanje neodvisnosti NRO.
Slovenija se strinja s pomenom povezljivosti za delovanje digitalnega enotnega trga in s potrebo po razvoju novih omrežij v EU za njeno digitalno prihodnost ter podpira cilje obeh predlogov, Elektronskega zakonika in Uredbe BEREC, vključno z izboljšanjem koordinacije podeljevanja radiofrekvenčnega spektra ter boljšo regulacijo. Med usklajevanjem bo zlasti pozorna na subsidiarnost in sorazmernost glede na harmonizacijo upravljanja radiofrekvenčnega spektra, boljšo regulacijo ter harmonizacijo pristojnosti in zagotavljanje neodvisnosti NRO. Upoštevala bo tudi vpliv na različne deležnike na nacionalni ravni, zlasti na operaterje, uporabnike oziroma potrošnike, in si prizadevala, da bo zakonodajni predlog usmerjen razvojno in da bo prinesel investicijske koristi za sektor tudi v Sloveniji.
Paket predlogov za e-zasebnost v elektronskih komunikacijah je Evropska komisija objavila januarja 2017 kot sestavni del Strategije DSM, cilj pa je zaščititi osebne podatke na spletu. Splošna uredba o varstvu podatkov je bila sprejeta že aprila 2016, uporabljati pa se bo začela 25. maja 2018. Januarja 2017 pa je bil objavljen še Predlog uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (Uredba o e-zasebnosti), ki bo nadomestila Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (zadnjič spremenjeno leta 2009), vključevala pa bo tudi rešitve glede novih komunikacijskih storitev OTT (npr. Skype, WhatsApp), kjer še ni prave zaščite potrošnikov. Vsebina elektronskih komunikacij namreč lahko razkrije zelo občutljive informacije o posameznikih, ki sodelujejo v komunikaciji (osebne izkušnje in čustvovanja, zdravstveno stanje, spolna usmerjenost, politična stališča itd.), njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo osebno in družbeno škodo ali gospodarsko izgubo. Države članice bodo imele tudi možnost, da pomagajo pri sodelovanju organov kazenskega pregona in pravosodnih organov s ponudniki storitev glede dostopa do elektronskih dokazov.
Slovenija podpira cilje in namen Uredbe o e-zasebnosti, saj gre za zelo občutljive informacije o končnih uporabnikih, ob tem pa si bo prizadevala za več fleksibilnosti držav članic pri urejanju pravic naročnikov. Pri tem bo posebno pozorna na predlagane rešitve, ki so vezane na sorazmernost glede na cilje, ki jih želimo doseči, in potrebne varovalke. Zadržana pa bo do širokih možnosti obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov za namene zaračunavanja, preprečevanja prevar itd., saj ugotavljamo, da še ni vključena zahteva po sorazmernosti, ki jo poudarja Sodišče EU, pa tudi do omogočanja enostranskega vsiljevanja privolitve v trženje oziroma uporabo osebnih podatkov za zagotovitev brezplačnih storitev in podobnih invazivnih tehnologij ter do vrivanja oglasov in drugih posegov v nevtralnost omrežij.
Čeprav se Slovenija zaveda potrebe po določeni omejitvi obsega pravic fizičnih in pravnih oseb pri zagotavljanju in uporabi elektronskih komunikacijskih storitev zaradi javnega interesa, si bo v postopku obravnave Predloga uredbe o e- zasebnosti prizadevala za jasnejšo ureditev (kar v zvezi z morebitnimi prizadevanji za ureditev hrambe prometnih podatkov pomeni, da bi morali izhajati iz sodne prakse Sodišča EU), ki bo ustrezala razvoju sodobne digitalne družbe, v tem kontekstu predvsem komunikacijskih storitev, ki jih omogoča internet. Za Slovenijo je zaščita zasebnosti izredno pomembna kategorija, zato si bo predvsem prizadevala, da določila uredbe ne bi znižala ravni obstoječe zaščite zasebnosti v Sloveniji.
Pričakuje se tudi predlog Komisije glede prostega pretoka podatkovnega gospodarstva; vsebinsko je bila smer reševanja nakazana v Sporočilu Komisije, objavljenem januarja 2017. Ocenjeno je bilo, da bi odprava nacionalno lokaliziranih podatkov ustvarila 8 milijard evrov BDP na leto, s tem pa bi izboljšali številne vidike vsakdanjega življenja (poslovne analize, napovedovanje vremena, individualizirana oskrba v zdravstvu, varnost cest in preprečevanje prometnih zastojev).
V okviru kibernetske varnosti je bila julija 2016 sprejeta Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (Direktiva NIS), ki je prvi zakonodajni akt Evropske komisije na to temo. Na podlagi te direktive so države članice sprejele svoje nacionalne strategije. Še več pa bo v prihodnosti treba storiti za povečanje nacionalnih zmogljivosti, ki so na precej različnih ravneh, predvsem pa bo treba okrepiti medsebojno sodelovanje, vzpostaviti več sinergije med sektorji in vključevati kibernetske zahteve v vse politike EU. Zagotoviti bo treba usposabljanje za kibernetsko varnost, inovacije v kibernetsko varnost in omogočiti lažji dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja.
Na področju razvoja e-poslovanja javne uprave bo v času estonskega predsedovanja sprejeta ministrska deklaracija za razvoj e-uprave. Gre za strateški dokument, ki bo pripomogel k doseganju digitalne preobrazbe na nacionalnih ravneh in na področju celotnega digitalnega enotnega trga. Ministri, pristojni za e-upravo, bodo k deklaraciji pristopili na oktobrskem neformalnem ministrskem srečanju. Deklaracija bo predstavila cilje na naslednjih področjih: privzeto digitalno in vključenost, princip "samo enkrat", odprtost in transparentnost, zaupanje, privzeto interoperabilno in sklop z različnimi horizontalnimi ukrepi. Slovenija podpira pripravo deklaracije, saj so njeni cilji v skladu s cilji na nacionalni ravni. Bo pa pri pripravi dokumenta pozorna na realnost časovne izvedbe zastavljenih ciljev ter usklajenosti z drugimi politikami in projekti, tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU.
Energija
Energetska unija je evropski prednostni projekt, ki ga je Junckerjeva Komisija označila kot eno od svojih desetih političnih prioritet. V njej se povezuje pet dimenzij: 1) evropska varnost, solidarnost in zaupanje; 2) polno povezan evropski energetski trg; 3) energetska učinkovitost; 4) dekarbonizacija gospodarstva; 5) raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Slovenija meni, da se mora energetska unija razvijati na uravnotežen način. Zanesljivost oskrbe z energijo je neločljivo povezana z dekarbonizacijo in polno integriranim energetskim trgom. Zagovarjamo enotni pristop EU v okviru energetske in podnebne politike, pa tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU.
Evropska komisija je novembra 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov Čista energija za vse Evropejce. Ta sveženj vključuje kar osem zakonodajnih aktov s področja spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) do leta 2030, učinkovitejše delovanje energetskega trga EU ter nov način upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik.
Slovenija pozdravlja ta sveženj zakonodajnih predlogov in se zavzema za njegovo temeljito in celovito obravnavo, ki bo upoštevala nacionalne posebnosti in omogočila vsem državam članicam, da enakovredno in učinkovito sodelujejo v pogajanjih.
Upravljanje energetske unije
Predlog uredbe o upravljanju energetske unije je pomemben korak naprej pri celovitem upravljanju energetske unije, ki uvaja nov način upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik. Prizadeva si za:
i) celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, v katerih bodo določeni cilji in ukrepi ter politike pri vseh petih dimenzijah energetske unije, ter za racionalizacijo obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja;
ii) usklajen proces upravljanja med Evropsko komisijo in državami članicami, kar obenem EU omogoča izpolnjevanje mednarodnih podnebnih obveznosti.
Slovenija podpira oblikovanje robustnega upravljanja z energetsko unijo, ki bo racionaliziralo in integriralo obstoječe postopke načrtovanja, poročanja in nadzora zavez na področju energije in podnebja. V pogajanjih si bo prizadevala za upoštevanje:
– načel poštene porazdelitve bremen med državami članicami v skladu z zmožnostmi in sposobnostmi ter s posebnostmi držav članic na tem področju;
– jasno določene vloge in odgovornosti posameznih držav članic in Evropske komisije;
– suverene pravice držav članic do izbire nacionalne energetske mešanice;
– čim manjšega administrativnega bremena v skladu s cilji "boljše zakonodaje".
Energetska učinkovitost
Predlogdirektive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti bo določil cilj, ki ga je treba na področju energetske učinkovitosti doseči v letu 2030, in ukrepe, ki jih bodo države članice izvajale v ta namen. Predlog o pregledu Direktive o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) pa uvaja dodatne ukrepe oziroma izboljšuje obstoječe mehanizme za pospešitev stroškovno učinkovite prenove obstoječih stavb po letu 2020.
Slovenija pozdravlja oba predloga, ki sta dobra osnova za nadaljnjo poglobljeno razpravo, in podpira sprejetje zakonodajnih aktov, ki bosta od držav članic zahtevala, da dosežejo izboljšanje energetske učinkovitosti in energetske učinkovitosti stavb. Pri tem se bo zavzemala za ambiciozno politiko EU na tem področju.
Obnovljivi viri energije
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov prenavlja sistem spodbujanja rabe OVE po letu 2020, in sicer tako, da se več ne predpisujejo obvezni nacionalni cilji v obliki priloge direktive, pač pa si bodo nacionalne cilje do 2030 zastavile države članice same, ob upoštevanju cilja EU vsaj 27 % OVE v bruto končni porabi energije do 2030. Obenem predlog direktive uvaja novosti na področju nacionalnih podpornih shem za spodbujanje investicij, umeščanja elektrarn OVE v prostor in trajnostnih kriterijev za bioenergijo ter dodatne mehanizme za spodbujanje uporabe OVE v sektorju ogrevanja.
Slovenija bo vztrajala, da se pri določanju nacionalnih deležev upoštevajo tudi okoljske omejitve in nacionalne posebnosti ter prispevek držav članic k drugim okoljskim politikam Unije, kot je zagotavljanje habitatov za ohranjanje biotske raznovrstnosti (Natura 2000).
Notranji trg z električno energijo
Pri Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) si bo Slovenija prizadevala, da bodo morebitne nove pristojnosti Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) določene skladno z načelom subsidiarnosti ter jasno razmejene v razmerju do držav članic in nacionalnih regulativnih organov. Slovenija bo zagovarjala ustrezno kadrovsko in finančno okrepitev ACER glede na nove pristojnosti. Slovenija si bo tudi prizadevala, da se v pogajanjih ustrezno zaščiti slovenski interes in da se v primeru ACER ne ustanavljajo lokalne pisarne v drugih državah članicah.
Predlog uredbe o notranjem trgu za električno energijo, Predlog uredbe o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in Predlog direktive o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo so dobra podlaga za nadaljnja pogajanja o novem tržnem modelu EU. Predlogi zakonodajnih aktov pomembno spreminjajo naravo delovanja elektroenergetskega trga EU in uvajajo številne novosti na ravni končnega odjemalca. Slovenija podpira večino predlaganih sprememb. V pogajanjih si bo prizadevala, da se prepoznajo določene posebnosti slovenskega elektroenergetskega trga, kot je npr. visoka čezmejna povezanost glede na proizvodne kapacitete. Slovenija bo tudi zagovarjala jasnejšo določitev vlog posameznih akterjev na trgu in odgovornosti držav članic za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Poleg tega bo zagovarjala daljša prehodna obdobja za uveljavitev določenih rešitev, ki prinašajo dodatno administrativno breme ali posegajo v že obstoječe nacionalne rešitve.
Robustna energetska in podnebna diplomacija
Energetska unija ne zajema le energije in podnebja, saj gre za spodbujanje modernizacije celotnega evropskega gospodarstva in njegovo preoblikovanje v nizkoogljično in energetsko učinkovito gospodarstvo na socialno pravičen način.
Slovenija podpira oblikovanje energetske unije z močno zunanjo dimenzijo ter robustno energetsko in podnebno diplomacijo, ki bo EU omogočila dovolj manevrskega prostora v hitro spreminjajočem se svetu in vodstvo v globalnem prehodu k čisti energiji ter doseganje trajnostnih razvojnih ciljev.
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA 
Visoko šolstvo
Prednostne naloge EU na področju visokega šolstva imajo svojo podlago v cilju, da bi bilo do leta 2020 slovensko visoko šolstvo "bolj dostopno, kakovostno, učinkovito, mednarodno odprto in odzivno na potrebe širšega okolja". Mednarodna mobilnost, odprt dostop do visokega šolstva ter zaposljivost visoko izobraženih kadrov so zajeti tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020, ki med drugim predvideva tudi krepitev povezovanja visokošolskega sektorja z gospodarstvom.
Hiter in učinkovit odziv na potrebe trga dela se predvideva doseči z oblikovanjem vsebin študijskih programov, ki bi s tem pripomogli tudi k izvajanju zavez iz dokumenta Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov. Povezovanje nacionalnih in evropskih prioritet vidimo predvsem v doseganju ciljev, kot so mednarodno povezovanje visokošolskega izobraževanja, krepitev kakovosti v izobraževanju in raziskovanju ter spodbujanju odličnosti na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja.
V obdobju julij 2017–december 2018 je na področju visokega šolstva kot ena od prioritet Evropske komisije predvidena pobuda za spremljanje diplomantov. Sledenje kariernih poti diplomantov je tudi eden od prednostnih projektov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki v ta namen uvaja poseben modul v Evidenčnem in analitskem informacijskem sistemu visokega šolstva v RS (eVŠ).
Znanost in raziskave
Med prioritetami EU na področju znanosti in raziskav je poenotenje spremljanja in poročanja. V tem okviru imajo države članice obveznost poročanja Evropski komisiji in drugim mednarodnim organizacijam. Znotraj Sveta EU je treba najti načine za zmanjšanje teh administrativnih bremen s poenotenjem različnih procesov poročanja in spremljanja napredka. V tem kontekstu se omenjajo npr. možnosti združitve vprašalnika OECD za pripravo Pregleda področja znanosti, tehnologije in inovacij OECD ter lestvice in vprašalnika Evropske komisije za Nacionalni reformni program v en proces, integracija obstoječih mehanizmov spremljanja napredka v proces spremljanja napredka Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) ter poenotenje spremljanja slednjega ter napredka inovacijske unije. Slovenija podpira prizadevanja za poenotenje spremljanja in poročanja na področju raziskav in inovacij, saj imamo majhno upravo, zato želimo čim manj administrativnih bremen.
Pomembna pobuda v prihodnosti bo Odprta znanost (Open Science). Na tem področju želi Evropska komisija z Evropskim odprtim znanstvenim oblakom (EOSC – European Open Science Cloud) konsolidirati e-infrastrukture in jih med seboj povezati, omogočiti odprt dostop do raziskovalnih podatkov in zagotoviti interoperabilnost podatkov. Drugi steber je Evropska podatkovna/računska infrastruktura, v okviru katere se v letih 2020–2023 načrtuje nakup štirih velikih računskih naprav. Evropska komisija bo pregled ukrepov in časovnico predvidoma objavila v svojem sporočilu v letu 2017 ali v začetku 2018. Po objavi dokumentov bodo glavne teme razprave v Svetu EU najverjetneje dostopnost podatkov, standardi ter povezava z nastajajočim 9. okvirnim programom za raziskave.
Vesolje
Na področju vesolja je aktualna Vesoljska strategija za Evropo, ki jo je Evropska komisija objavila konec leta 2016. Ta je odziv EU na vse močnejšo konkurenco na svetovnih trgih, vse večjo udeležbo zasebnega sektorja in pomembne tehnološke premike. Komisija predlaga vrsto ukrepov, ki naj bi Evropi omogočili, da v celoti izkoristi prednosti, ki jih ponujajo vesoljske tehnologije, s tem pa ustvari boljše pogoje za razvoj zagonskih podjetij, spodbuja vodilni položaj Evrope na področju vesoljskih tehnologij in poveča svoj delež na svetovnih trgih. Vesoljski programi EU bodo zagotavljali dodatne storitve, ki bodo prispevale k varnosti in obrambi ter boju proti podnebnim spremembam. Evropska komisija bo spremljala razvoj dogodkov na trgu in razmislila o podpori z raziskavami in inovacijami, spodbujala podjetništvo in zasebna vlaganja (zlasti v okviru investicijskega načrta za Evropo) ter podpirala nastajanje evropskih industrijskih vesoljskih središč in skupin v regijah EU.
Slovenija se strinja s pristopom, ki poudarja pomen podpore podjetništvu in novim poslovnim priložnostim na področju vesolja v državah članicah EU. S tem v zvezi so posebej pomembne dejavnosti informiranja in ozaveščanja o možnostih rabe podatkov in informacij iz vesoljskih programov EU. Zlasti je pomembna podpora in vključenost malih in srednjih podjetij, ki so praviloma dovolj fleksibilna in prilagodljiva, da se z novimi produkti in rešitvami lahko hitro odzovejo na nove priložnosti, ki jih prinašajo podatki in informacije s satelitov. Dejavnosti informiranja in ozaveščanja naj se ne vodijo centralizirano, temveč naj se prenesejo na nacionalno ali regionalno raven. Poudarek naj bo na tistih državah in regijah, ki so bile v te dejavnosti doslej manj vključene.
Slovenija kot majhna država vidi svojo priložnost na nišnih tržiščih, kjer je majhnost lahko prednost – po eni strani zato, ker dopušča hitrejšo odzivnost in večjo prilagodljivost spremembam na tržišču, po drugi strani pa tam, kjer gre za proizvodnjo v malih serijah. Pri tem mislimo na mikroračunalniško industrijo, proizvajalce računalniške programske opreme, visokotehnološko izdelavo komponent, računalniško modeliranje in simulacije itd., ne da bi se omejevali zgolj na našteto. Na tem področju je pomembno tudi dejstvo, da Slovenija postaja polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA – European Space Agency).
IZOBRAŽEVANJE, MLADINA, KULTURA IN ŠPORT 
Izobraževanje in usposabljanje
V okviru krovne strategije Evropa 2020 Slovenija na področjuizobraževanja in usposabljanja sicer že dosega oba referenčna cilja – "zmanjšanje stopnje osipa na področju izobraževanja s sedanjih 15 % na 10 %" ter "povečanje deleža prebivalstva med 30. in 34. letom starosti, ki je končalo terciarno izobraževanje, z 31 % na vsaj 40 %".Še vedno pa spodbuja povečanje vloge izobraževanja, ki jo je to pridobilo v okviru te strategije, saj se kljub doseženim rezultatom soočamo z brezposelnostjo mladih ter neusklajenostjo med znanji, ki so potrebna na trgu dela, in znanji, ki jih imajo mladi ob zaključku izobraževanja.
Slovenija meni, da je treba še okrepiti pomen izobraževanja v okviru izvajanja evropskega semestra, predvsem z zmanjševanjem neusklajenosti med znanji ter spodbujanjem krepitve temeljnih veščin med mladimi. Možnosti za doseganje zastavljenega cilja vidi v oblikovanju ustvarjalnih učnih okolij in inovativnega poučevanja ter zagotavljanju odprtih učnih vsebin in storitev. Slovenija bo tudi v prihodnje spodbujala mobilnost posameznikov in institucij v mednarodnem prostoru ter medsektorsko sodelovanje v trikotniku izobraževanje-gospodarstvo-razvojno raziskovanje.
V obdobju julij 2017–december 2018 je pričakovati razpravo o prenovljenem Predlogu priporočil o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje ter v tem okviru zlasti izpostavljenih digitalnih spretnostih. Na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja bosta pomembni razprava o Kakovostnem okviru vajeništva ter morebitna nadaljnja razprava o Odločbi Europass. V tem obdobju bo predstavljeno tudi Vmesno poročilo o izvajanju programa Erasmus+.
Ena od prioritet estonskega predsedovanja je digitalna Evropa s prostim pretokom podatkov. Slovenija je na tem področju izrazito dejavna s pobudo OpenUp Slovenia. V tem okviru bo septembra 2017 gostila 2. svetovni kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih (Open Educational Resources).
Na področju izobraževanja odraslih si bo Slovenija v prihajajočem obdobju vokviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 prizadevala uresničevati cilje za izboljšanje splošnih in poklicnih kompetenc oseb, ki so manj vključene v vseživljenjsko učenje, ter za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela. Ukrepi bodo usmerjeni v izvajanje neformalnih programov za izboljšanje poklicnih in splošnih kompetenc s poudarkom na razvoju digitalnih kompetenc, v dvig izobrazbene ravni na srednješolski ravni, v razvoj in izvajanje novih javnoveljavnih programov izpopolnjevanja na ravni srednje in višješolske izobrazbe, ki bodo omogočili izboljšanje in poglabljanje kompetenc zaradi sprememb tehnologije in delovnih mest, ter v razvoj in izvajanje svetovalne dejavnosti, ki vključuje tudi postopke ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja. Zastavljene prioritete se bodo izvajale tudi z dejavnostmi v pobudi Poti izpopolnjevanja (Upskilling Pathways) v okviru programa ERASMUS+ – eksperiment urejanja politike izobraževanja (European policy experimentation) oziroma projekta svetovanja odraslim v izobraževanju GOAL (Guidance and Orientation for Adult Learners). V sodelovanju z OECD je Slovenija udeleženka projekta Strategija razvoja spretnosti (Skills Strategy), s katerim bo v obdobju 2017–2018 tesneje povezala različne politike pri načrtovanju ustreznih ukrepov za urejanje izobraževanja odraslih.
Na področju predšolske vzgoje in izobraževanja je evropski strateški cilj zapisan tudi v strategiji Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020), ki predvideva 95-odstotno vključenost v vrtce (starost od 4 do 5 let). Slovenija je s svojo 90,5-odstotno vključenostjo v samem evropskem vrhu. Tudi v naslednjem obdobju bo delovala v smeri, da bi dosegla zastavljeni cilj. V ta namen se pripravlja sprememba Zakona v vrtcih, ki naj bi še dodatno spodbudila starše tistih otrok, ki niso v vrtcih, da se jih vključi. S tem bi se Slovenija še bolj približala zastavljenemu cilju na področju vključenosti v predšolsko vzgojo.
Mladina
Podlagi za delo v obdobju julij 2017–december 2018 sta še vedno Strategija EU za mlade(2009–2018), ki države članice poziva k ustvarjanju več priložnosti za vse mlade pri izobraževanju in na trgu dela ter k spodbujanju aktivnega državljanstva, socialnega vključevanja in solidarnosti med vsemi mladimi, ter Resolucija o delovnem načrtu za mladino v obdobju 2016–2018, ki zajema tri prednostne naloge, in sicer socialno vključenost, participacijo in prehod iz mladosti v odraslo življenje. Vidik strukturiranega dialoga z mladimi spodbuja Resolucija Sveta o strukturiranem dialoguin prihodnjem razvoju dialoga z mladimi v kontekstu politik evropskega sodelovanja na področju mladine po letu 2018, ki so jo maja 2017 sprejeli ministri, pristojni za mladino.
V letu 2017 se bo na ravni EU poglobila razprava o novem okviru sodelovanja med državami članicami na področju mladine. Za Slovenijo bo pomembno, da se še naprej spodbujajo aktivno državljanstvo mladih, razvoj njihovih kompetenc, politična participacija in družbena angažiranost, prostovoljstvo in učna mobilnost. Prav tako pomembna je tudi nadaljnja krepitev medresorskega sodelovanja in iskanja sinergijskih učinkov med različnimi politikami na ravni EU, kar krepi tudi medresorsko sodelovanje na nacionalni ravni, katerega podlaga je sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za mladino. Za spodbujanje politične participacije je v Sloveniji treba predvsem okrepiti strukture za posvetovanje z mladimi na lokalni ravni, krepiti članske mladinske organizacije in usposabljanje mladih znotraj teh organizacij z namenom, da si pridobijo kompetence, pomembne za vključitev v družbo in za povečevanje njihove zaposljivosti. Pomembno je tudi krepiti programe na področju učenja za aktivno državljanstvo, šolski kurikulum in projektne dejavnosti nevladnih organizacij, ki poudarjajo pomen prenosa znanj in veščin, potrebnih za aktivacijo mladih in njihovo politično participacijo.
V maju 2017 je Evropska komisija predstavila tudi novo pravno podlago za Evropsko solidarnostno enoto, pobudo Evropske komisije, ki mladim prinaša boljše možnosti za solidarnost, učno mobilnost in udeležbo ter boljše priložnosti za zaposlovanje. Slovenija si bo prizadevala, da bo Evropska solidarnostna enota namenjena ne le doseganju večjega števila mladih, ki se bodo lahko vključili v različne prostovoljne dejavnosti in socialne pobude, tako v domovini kot v tujini, ampak, da se bo zagotovila tudi kakovostna napotitev mladih na projekte z močno izobraževalno razsežnostjo, ki bodo pozitivno vplivali na prihodnji osebni, družbeni in strokovni razvoj mladih, pri čemer bi morali hkrati preprečiti neželene učinke na trg dela in izkoriščanje mladih.
Kultura in avdiovizualna politika
Med najpomembnejšimi političnimi smernicami Evropske komisije, ki bo močno zaznamovala tudi delo prihodnjega tria predsedujočih držav na področju kulture in avdiovizualne politike, je povezan digitalni enotni trg.
Na področju kulture bo tako v ospredju dostopnost kulture z digitalnimi sredstvi. Prihajajoče estonsko predsedstvo načrtuje sprejem sklepov o dostopnosti kulture z digitalnimi sredstvi, ki bodo temeljili na izsledkih delovne skupine odprte metode usklajevanja, ki se je posvetila temu vprašanju, ter strokovne konference, ki jo bo organiziralo estonsko predsedstvo. Predvidena je tudi razprava o prihodnjem delovanju Europeane, evropske digitalne knjižnice, arhiva in muzeja, in sicer na podlagi vmesne ocene delovanja s strani Evropske komisije. Slovenija bo podpirala prizadevanja za izboljšanje digitalne dostopnosti kulturne dediščine na ravni EU ter se zavzemala za rešitve, ki bi omogočile vzdržno financiranje in boljše upravljanje Europeane.
Slovenija bo dejavno sodelovala pri pripravah in izvajanju Evropskega leta kulturne dediščine, katerega namen je spodbuditi skupno doživljanje kulturne dediščine Evrope in zavedanje o njenem pomenu, izboljšati ozaveščenost o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Nedvomno gre za pomemben prispevek k prizadevanjem za bolj povezano in močnejšo EU. Intenzivnejše priprave na evropsko leto, ki so se s prvim srečanjem nacionalnih koordinatorjev že začele, bodo potekale celo leto 2017, samo izvajanje pa v letu 2018.
Za zajezitev nezakonite trgovine s kulturnimi dobrinami se pričakuje sprejetje zakonodajnega predloga za boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščinev okviru Akcijskega načrta EU za okrepitev boja proti financiranju terorizma. Predlog se bo primarno obravnaval v okviru Delovne skupine za carinsko sodelovanje, estonsko predsedstvo EU pa predvideva tudi skupno sejo Odbora za kulturne zadeve ter Delovne skupine za carinsko sodelovanje. Slovenija meni, da je treba za zajezitev nezakonite trgovine s kulturnimi dobrinami zagotoviti celostne ukrepe, koordinacijo delovanja, izmenjavo informacij in dobrih praks ter usposabljanje vseh deležnikov.
Tudi kultura v zunanjih odnosih EU bo ena od pomembnejših tem, ki ostajajo aktualne na ravni EU. Slovenija je podprla začetek delovanja skupine prijateljev predsedstva za mednarodne kulturne povezave EU, ki je pričela delovati junija 2017. V njej tudi dejavno sodeluje ter si prizadeva za pripravo strateškega pristopa k mednarodnim kulturnim povezavam EU in akcijskega načrta za njegovo izvedbo, ki bi po mnenju Slovenije med drugim moral vključevati ukrepe za odpravo ovir za mobilnost umetnikov.
Na področju avdiovizualnih zadev bodo prizadevanja v času prihodnjega 18-mesečnega obdobja prednostno usmerjena k pogajanjem z Evropskim parlamentom o predlogu revidirane Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Predlog je Evropska komisija v okviru ukrepov za zagotavljanje povezanega digitalnega enotnega trga predstavila v letu 2016 kot odgovor na spreminjajoče se tržne razmere, Svet pa je splošni pristop do predloga sprejel maja 2017. Slovenija si bo pri pogajanjih še naprej prizadevala za učinkovite ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti trga in enakopravne pogoje, spodbujanje razvoja sektorja, ustrezno zaščito uporabnikov, zlasti mladoletnih oseb, pred škodljivimi vsebinami in za ustrezno regulirano oglaševanje ter za krepitev ukrepov za doseganje ciljev kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi. Na področju avdiovizualnih zadev se bo nadaljevalo tudi delo za podaljšanje pravice do koprodukcije iz Protokola o sodelovanju v kulturi med EU in Južno Korejo.
V prihajajočem 18-mesečnem obdobju bo nemoteno potekalo tudi izvajanje Delovnega načrta za področje kulture (2015–2018), kjer bodo po odprti metodi usklajevanja delovale skupine za področja kulturne dediščine, kulturnega turizma, socialnega vključevanja prek kulture ter kroženja evropskih filmov. Skupine so namenjene izmenjavi dobrih praks in oblikovanju političnih priporočil. Slovenija bo v omenjenih delovnih skupinah tvorno sodelovala.
Šport
Podlaga za delo v Svetu EU v naslednjem obdobju bo Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic o tretjem Delovnem načrtu EU za šport v obdobju 2017–2020. Delovni načrt predvideva tri večje sklope dela EU, pri čemer so nekatere teme nadaljevanje Delovnega načrta 2014–2017, v novem načrtu pa so za Slovenijo prednostne naslednje teme:
Integriteta športa: preprečevanje dopinga zlasti med mladimi v vrhunskem športu in v množičnem športu ter primerno vodenje v športu (Good Governance), kjer sta najpomembnejši temi boj proti korupciji in boj proti prirejanju izidov na športnih tekmovanjih. Slovenija podpira nadaljevanje dela za pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope o prirejanju izidov na športnih tekmovanjih, ki ga trenutno zadržuje Malta s podporo nekaterih pomembnih držav v ozadju. Danska predlaga organizacijo političnega vrha EU na to temo, da se presežejo zadržki, ki se utemeljujejo s pravno razlago interpretacije členov konvencije in pravnega reda EU. Predlog Danske podpirajo Slovenija in vse večje države članice EU.
Gospodarska razsežnost športa: Slovenija meni, da je gospodarska razsežnost športa z vidika inovativnosti pomemben dejavnik ekonomskega razvoja, napredka v družbi in pri zagotavljanju novih delovnih mest, tako na nacionalni kot evropski ravni. Zato podpiramo ukrepe za ozaveščanje javnosti o gospodarskem pomenu športa, zlasti v zvezi s strategijo Evropa 2020, s poudarkom na gospodarskih koristih športa in inovacij ter sprejetju usklajenih standardov znotraj držav članic EU za ugotavljanje ekonomske učinkovitosti in prispevka športa k nacionalnim gospodarstvom. Zlasti podpiramo novo temo pri tej točki, in sicer koristi in izzive, ki jih prinaša digitalni enotni trgv kontekstu boljšega financiranja in komercializacije športa.
Šport in družba: Slovenija še naprej podpira čim hitrejše približevanje poklicnega in strokovnega izobraževanja ter usposabljanja v športu Enotnemu evropskemu kvalifikacijskemu okviru ter razvoju in oblikovanju spretnosti in veščin pri poklicnem razvoju kadrov v športu. Slovenija odločno podpira tudi s socialnega vidika sprejeto novo temo na področju prostovoljnega dela, solidarnosti, strpnosti in odgovornosti, in sicer enake možnosti in pravice invalidov, ljudi s posebnimi potrebami (zlasti mladih) in neprivilegiranih družbenih skupin za šport oziroma športne dejavnosti.
ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE, ENAKE MOŽNOSTI IN ZDRAVJE 
Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti
Bela knjiga Evropske komisije o prihodnosti Evrope in njena socialna razsežnost 
Evropska komisija v okviru razprave o Beli knjigi o prihodnosti Evrope izpostavlja tudi potrebo po krepitvi socialne dimenzije EU. S tem ciljem bi moral biti socialni vidik vključen v vse politike EU. Doseganje cilja "socialne Evrope" je v okviru delovanja notranjega trga in ob upoštevanju različnih nacionalnih sistemov in vloge socialnih partnerjev večkrat postavljeno pred izziv.
Razmislek o socialni razsežnosti Evrope (26. april 2017) je eden od napovedanih podrobnejših dokumentov na podlagi Bele knjige o prihodnosti Evrope,ki je izhodišče za razpravo o najpomembnejših izzivih in priložnostih za Evropo v prihajajočem desetletju. Komisija upa, da bodo v razpravi sodelovali državljani, socialni partnerji, institucije EU in vlade. Razmislek podaja videnje, kaj bi lahko dosegli na evropski ravni, in predstavi s tem povezane omejitve v naslednjem desetletju, odvisne od stopnje ambicioznosti in ravni pripravljenosti za sodelovanje nekaterih (ali vseh) držav članic.
Slovenija bo v času razprave o socialni prihodnosti EU še posebej pozorna na razvoj in vlogo obstoječih instrumentov EU, zlasti z vidika napovedi preoblikovanja evropskega semestra in še večjega pogojevanja investicij iz skladov EU; socialno razsežnost v poglabljanju ekonomske in monetarne unije; predloge, ki bi posegali v načelo subsidiarnosti; prihodnost financ EU.
Izkušnje iz preteklosti dokazujejo pomen socialne kohezije za nadaljevanje procesa miroljubnega povezovanja in sodelovanja v evropskem prostoru, kar je očitno zlasti v luči novih izzivov, kot so migrantska kriza, vse večja polarizacija družbe, demografski trendi, procesi globalizacije in digitalizacije.
Evropski steber socialnih pravic 
Vzporedno z razpravo o socialni razsežnosti v prihodnosti EU poteka tudi razvoj evropskega stebra socialnih pravic, o katerem je bilo med marcem in decembrom 2016 opravljeno javno posvetovanje. Izražene poglede in odzive je in bo Evropska komisija uporabila pri oblikovanju predlogov, zakonodajnih in nezakonodajnih, v zvezi z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, obveščanjem delavcev, dostopom do socialne zaščite in delovnim časom. Steber je referenčni okvir za pregled dosežkov na zaposlovalnem in socialnem področju v državah članicah, ki so vključene v proces, in gonilo za reforme na nacionalni ravni ter kompas za obnovljeno približevanje politik.
Steber določa dvajset ključnih načel in pravic v podporo poštenim in dobro delujočim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, in sicer v treh sklopih: i) enake možnosti in dostop do trga dela, ii) poštene delovne razmere; iii) socialna zaščita in vključevanje. Zasnovan je kot vodilo za uresničevanje boljših delovnih in življenjskih razmer v Evropi. Prvotno je usmerjen v evrsko območje, vendar ga lahko uporabljajo vse države članice EU, ki želijo sodelovati.
Napredek na socialnem področju in področju zaposlovanja v posamezni državi članici in v EU kot celoti se bo ocenjeval na dvanajstih področjih, ki jih predvideva pregled socialnih kazalnikov; nastala analiza bo podlaga za usklajevanje politik v okviru evropskega semestra.
Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za doseganje jasne vizije socialne Evrope ter idejo evropskega stebra socialnih pravic. Prizadevala si bo za ambicioznost pri zagotavljanju minimalne socialne zaščite, osnovne dohodkovne varnosti vseh državljanov EU ter pri vprašanjih minimalnih standardov kakovosti bivanja, dostojnega dela, varnega in zdravega delovnega okolja, pa tudi enakih možnosti in enakosti spolov. Ključno je, da steber velja in se uporablja za vse države članice, ne le za države evrskega območja. Menimo, da predlogi Komisije ustrezno upoštevajo načelo subsidiarnosti ter puščajo zadostno svobodo državam članicam, da ukrepe za doseganje ciljev stebra določajo same. Da se spremljanje rezultatov izvajanja ukrepov socialnega stebra v državah članicah izvaja v okviru evropskega semestra, je po našem mnenju ustrezno orodje poročanja. Pri obravnavi tega stebra je nujna vključenost socialnih partnerjev na vseh ravneh.
Sveženj o mobilnosti delovne sile 
Predlog spremembeDirektive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev je Evropska komisija predstavila z namenom povečanja zaščite pravic napotenih delavcev in preprečevanja socialnega dumpinga.
Slovenija podpira revizijo direktive, zlasti v delu, ki napotenim delavcem zagotavlja enako plačilo za enako delo na enakem delovnem mestu. Obenem menimo, da je treba iz področja uporabe direktive izločiti mednarodne prevoze v cestnem prometu. Pričakujemo namreč celostno obravnavo tega segmenta v okviru predpisov s področja mednarodnih cestnih prevozov (cestni sveženj). V izhodiščnem stališču Slovenije je bila izpostavljena potreba po sočasni razpravi o reviziji direktive in reviziji predpisov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti, saj je Komisija zaradi takratnih okoliščin predloga objavila ločeno, trenutno pa sta oba v obravnavi v Svetu.
Komisija želi s Predlogom spremembeUredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti zagotoviti lažjo mobilnost delavcev, pravičnost za mobilne osebe in davkoplačevalce ter boljša orodja za sodelovanje med organi držav članic. Predlagane spremembe se osredotočajo na štiri področja socialne varnosti, kjer je treba izboljšati koordinacijo: dostop ekonomsko neaktivnih državljanov do dajatev iz socialne varnosti, dajatve za dolgotrajno oskrbo, dajatve za brezposelnost in družinske dajatve.
Slovenija pozdravlja predlog, saj uvaja primeren in uravnotežen pristop k posodobitvi pravil na področju koordinacije sistemov socialne varnosti. Predlog kodifikacije nekaterih novejših sodb Sodišča EU v zvezi z dostopom ekonomsko neaktivnih državljanov do pravic iz socialne varnosti je ustrezen in nujen za oblikovanje jasnih in preglednih pravil za vse državljane in nosilce socialne varnosti v državah članicah. Prav tako podpiramo predlagane spremembe, ki krepijo sodelovanje med institucijami držav članic na področju medsebojne izmenjave podatkov in na področju izterjav. V pogajanjih o uredbi posebno pozornost namenjamo poglavjem glede podelitve novih pooblastil Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede sprememb pri dajatvah za brezposelnost ter glede dostopa ekonomsko neaktivnih oseb do dajatev.
Varovanje delavcev pri delu 
Slovenija podpira vse pobude za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu in zaščite delavcev pri delu. Načrti Komisije na tem področju so precej ambiciozni. V zadnjem času sta bili sprejeti dve spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem pri delu, Evropska komisija pa načrtuje še nove spremembe te direktive, posodobitev druge obstoječe zakonodaje s področja in sprejetje dodatnih nujnih ukrepov.
Slovenija bo sodelovala tudi pri prizadevanjih za krepitev medsebojnih pregledov, s katerimi si države članice pomagajo zmanjševati administrativna bremena ter se učijo dobrih in inovativnih praks; pri izboljševanju skladnosti nacionalnih predpisov z obstoječo zakonodajo EU, zlasti s ciljem poenostavitve, a ohranjanjem ali izboljšanjem pogojev za podjetja ter zaščito delavcev; pa tudi pri krepitvi izvajanja obstoječe zakonodaje EU: posodabljanje inšpekcijskih postopkov kot spodbude malim in srednje velikim podjetjem za vključujoč pristop pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu.
Enako obravnavanje oseb 
Slovenija podpira prizadevanja za dosego čim bolj enakega obravnavanja oseb. Kot poudarja program tria predsedstev EU za obdobje julij 2017–december 2018, se mora enaka obravnava odraziti v razpravi o socialni dimenziji prihodnjega razvoja EU ter graditvi evropskega stebra socialnih pravic.
Slovenija podpira Predlog direktive o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev, katere cilj je izboljšati delovanje notranjega trga z odpravo ovir dostopnosti proizvodov in storitev. Olajšala bo delo podjetjem in prinesla koristi invalidnim in starejšim osebam v EU.
Slovenija načeloma podpira sprejem Direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, t. i. direktivo o nediskriminaciji. Z njo želi EU vzpostaviti enotno najmanjšo raven zaščite pred diskriminacijo zaradi naštetih osebnih okoliščin tudi izven področja zaposlovanja, dela in poklicnega usposabljanja.
Enakost žensk in moških 
Slovenija si prizadeva za enakost med spoloma v skladu s cilji Strateške zaveze za enakost spolov 2016–2019 na različnih področjih.
S ciljem zmanjšanja podzastopanosti žensk na mestih gospodarskega odločanja je Evropska komisija že leta 2012 predlagala Direktivo o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih. Predlog direktive predvideva določitev kvantitativnega cilja zastopanosti žensk oziroma premalo zastopanega spola v odborih podjetij, ki kotirajo na borzi. Slovenija že ves čas pogajanj sodi med zagovornice predloga, predlagani ukrep pa ima v Sloveniji poleg politične tudi podporo gospodarstva in javnega mnenja. Čeprav vse več držav podpira direktivo, pa ji dovolj velika skupina držav še vedno nasprotuje, tako da direktiva nima zadostne podpore za potrditev.
V okviru evropskega stebra socialnih pravic je Komisija s ciljem večje zastopanosti žensk na trgu dela maja predstavila Predlog direktive o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU.Slovenija je naklonjena ukrepom za spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja in bo v pogajanjih upoštevala in promovirala svoje dobre prakse na tem področju, saj je pri doseganju ciljev (stopnja zaposlenosti žensk, zadovoljstvo otrok) med vodilnimi.
Predlog direktive uvaja številne nove ali višje minimalne standarde za starševski in očetovski dopust ter dopust za oskrbo. Vključuje novo pravico očetov, da lahko vzamejo vsaj 10 delovnih dni dopusta pred rojstvom otroka ali po njem. Predlog predvideva tudi, da bi se lahko sedanja pravica do štirih mesecev starševskega dopusta izkoristila za otroke do dvanajstega leta starosti, medtem ko zdaj obstajajo le nezavezujoče smernice glede starosti osmih let. Starševski dopust bi postal individualna pravica za matere in očete, saj prenos štirih mesecev dopusta na drugega starša ne bi bil več mogoč, kar bi tudi za moške pomenilo močno spodbudo, da to možnost izkoristijo. Prvič bo uveden dopust za oskrbo v primeru bolezni neposrednega sorodnika, ki bo znašal do pet dni na leto. Za vse te ureditve v povezavi z družino bo zagotovljeno nadomestilo vsaj na ravni bolniškega dopusta. Predlog daje staršem in oskrbovalcem otrok do 12 let pravico, da zahtevajo prožne delovne ureditve, kot so skrajšani ali gibljivi delovni čas oziroma prožnost na delovnem mestu. Upošteva potrebe malih in srednjih podjetij ter si prizadeva, da vpliv nanje ne bi bil nesorazmeren.
Zdravje
Slovenija podpira EU v izvajanju aktivnosti za krepitev zdravja, preprečevanja bolezni, zmanjšanja neenakosti v zdravju ter preprečevanja in obvladovanja kronično nenalezljivih bolezni. Pri tem poudarja pomen medsektorskega pristopa.
Slovenija se zavzema za vključitev zdravja v vse politike EU in večji poudarek na presoji vplivov na zdravje in na zdravstvene sisteme pri oblikovanju politik in ukrepov na ravni EU. To bi moralo veljati tudi za analiziranje predlogov in sprejemanje odločitev na področju makroekonomskih politik. Usmerjeni v prihodnost bi morali tudi na ta način bolje prepoznati in upoštevati medsebojno odvisnost politik, tako v kontekstu evropskega semestra kot strateškega razmisleka o prihodnosti EU, ob obravnavi njene socialne razsežnosti in evropskega stebra socialnih pravic. Slovenija je zadržana do uporabe modelov oziroma ocenjevanja uspešnosti zdravstvenih sistemov, ki se osredotočajo na posamezne vidike zdravstvenega sistema, ne ponujajo pa celovitega pristopa in analize.
Pri sodobnih izzivih na področju zdravstva, kot so nove zdravstvene tehnologije, zelo visoke cene nekaterih inovativnih zdravil in hkrati velika pričakovanja prebivalstva glede boljšega dostopa do visoko kvalitetne in varne zdravstvene oskrbe, je treba upoštevati dejavnik staranja prebivalstva. Zaradi staranja prebivalstva so kronične nenalezljive bolezni, na primer bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, težave v duševnem zdravju, vedno pogostejše in vedno večje breme za sistem. Zdravje ogrožajo tudi novo nastajajoča tveganja, odpornost mikrobov na zdravila in dejavniki iz okolja, zlasti onesnažen zrak.
Z obvladovanjem glavnih dejavnikov tveganja (tobak, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, zloraba alkohola in okoljski dejavniki) se lahko prepreči veliko prezgodnjih smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri tem se Slovenija zavzema za prenos dobrih praks in učinkovitih projektov, ki so bili izvedeni na ravni EU, na nacionalno raven. Na področju alkohola se Slovenija zavzema za skupne ukrepe v okviru relevantne EU strategije, katere cilj je zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola. Slovenija si prizadeva za čim bolj učinkovit nadzor nad alkoholom tudi na področju čezmejnega oglaševanja, označevanja ter na področju obdavčevanja alkohola. Na področju prehrane si Slovenija v okviru EU prizadeva za spodbujanje industrije k preoblikovanju sestave živil z zmanjševanjem vsebnosti hranil, predvsem sladkorja in soli. Prav tako si prizadeva za skupen okvir EU za omejitev vsebnosti transmaščob v živilih. Zavzema se tudi za zagotovitev zdrave prehrane v vrtcih in šolah ter s tem povezano preprečevanje debelosti otrok.
Slovenija bo podprla tudi vse ukrepe, določene v okviru revizije Direktive o avdiovizualnih storitvah, ki sicer resorno spada pod delokrog Ministrstva za kulturo, vendar določeni ukrepi omenjene direktive vodijo v izpolnjevanje smernic na področju javnega zdravja.
Slovenija bo zagovarjala tudi izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka in ukrepov trajnostne mobilnosti ter izvajanje akcijskega načrta za zeleno oziroma krožno gospodarstvo, pa tudi vse ukrepe, ki vplivajo na ohranjanje okolja, hkrati pa pozitivno vplivajo na zdravje ljudi in kakovost življenja v vseh politikah.
Glede obvladovanja nalezljivih bolezni Slovenija podpira evropski pristop. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (AMR), kar bistveno prispeva tudi k varnosti bolnikov. Slovenija si bo prizadevala za čim hitrejši sprejem akcijskega načrta na ravni EU ter bo aktivno sodelovala v okviru aktivnosti mreže "Eno zdravje".
Že več predsedstev Sveta EU je med svoje prioritete uvrstilo spopadanje s širitvijo bolezni HIV/AIDS. Povezovanje na ravni EU je za Slovenijo zelo koristno, saj bo z izmenjavo dobrih praks in izkušenj lahko izboljšala preprečevanje širjenja omenjene bolezni. Slovenija bo okrepila prizadevanja na področju preventive, zgodnjega odkrivanja, dostopa do zdravljenja in zmanjševanja stigme in diskriminacije. V tem okviru bo pomembna prenova dublinske deklaracije ter sodelovanje na področju cenovne politike dragih zdravil.
Slovenija bo prednost še naprej namenjala dejavnostim in ukrepom v skladu z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu za boljšo dostopnost do visoko kakovostnega zdravstvenega varstva za državljane, varnosti zdravstvene obravnave ter upravljanju s tveganji. Slovenija bo še naprej podpirala sodelovanje pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije na ravni EU, v evropskih referenčnih mrežah, glede redkih bolezni, na področju e-Zdravja.
Dejavno bo sodelovala pri izmenjavi najboljših praks in znanja tudi na področju ocenjevanja učinkovitosti zdravstvenih sistemov kot mehanizmu za uporabo na nacionalni ravni. Slovenija bo še naprej zagovornik aktivnosti digitalne agende EU ter s tem povezane tematike e-Zdravja. Treba se bo osredotočiti tudi na poenostavitev postopkov uvajanja novih tehnologij (kot so mZdravje in telemedicina) v zdravstvu. To bo vodilo v boljšo zdravstveno oskrbo za paciente ter v boljšo dostopnost, učinkovitost in vzdržnost zdravstvenega sistema.
Na področju zdravil in medicinskih pripomočkov Slovenija podpira implementacijo spremembe dosedanjega regulatornega okvira preko predlaganih uredb o medicinskih pripomočkih – Uredba o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih in Uredba o medicinskih pripomočkih – za zagotavljanje varnosti pacientov in spodbujanje inovacij. Slovenija tudi podpira Predlog uredbe o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini ter Predlog uredbe o zdravilih.
Slovenija bo s ciljem obvladovanja stroškov, s tem povezanih cen zdravil ter nemotene preskrbe z zdravili podprla krepitev sodelovanja držav članic na področju skupnega naročanja zdravil, skupnih pogajanj o cenah (redke bolezni) ter s tem večjo dostopnost do zdravstvenih tehnologij. S ciljem boljše dostopnosti zdravil tudi na manjših trgih bo Slovenija še naprej podpirala uporabo obstoječih mehanizmov in mrež.
Slovenija se bo zavzela za prostovoljno sodelovanje med zdravstvenimi sistemi preko izmenjave informacij in dobrih praks drugih držav članic, kar pomeni dodano vrednost z vidika boljše dostopnosti do zdravstvenih tehnologij in boljše usposobljenosti zdravstvenih kadrov.
Slovenija bo še naprej aktivno vključena v aktivnosti Službe Evropske komisije za strukturne reforme, področja pomoči: javno zdravje.
Z vidika zdravstvenega varstva oziroma zavarovanja bo Slovenija aktivno vključena tudi v razpravo o reviziji uredb o koordinaciji sistemov socialne varnosti, v katere je vključeno tudi področje dolgotrajne oskrbe.
Kemikalije 
Slovenija se pri oblikovanju kemijske zakonodaje zavzema za sorazmerne, strokovno upravičene in utemeljene ukrepe, ki bodo prispevali k varovanju zdravja ljudi in okolja, obenem pa zagotavljali pošteno in nediskriminatorno porazdelitev obveznosti in stroškov. Zavzema se za ukrepe, ki bi najmanj prizadeli majhna, srednje velika ali celo mikro podjetja, ki so v Sloveniji v večini. Slabe socialne in ekonomske razmere namreč predstavljajo dejavnik tveganja za zdravje ljudi.
Na področju kemikalij bodo med glavnimi nalogami v naslednjem obdobju predvsem obravnava kriterijev za razvrstitev hormonskih motilcev (na podlagi Uredbe o biocidnih proizvodih) ter obravnava rezultatov projekta REFIT o ustreznosti in uspešnosti kemijske zakonodaje EU in z njim povezanih morebitnih predlogov sprememb posameznih področnih predpisov.
V začetni fazi je tudi predlog sprememb in dopolnitev Direktive65/2011/EU o omejitvah snovi v električni in elektronski opremi (RoHS – Restriction of Hazardous Substances), ki predvidoma ne bo povzročal večjih težav. Velik del delovanja predstavnikov Slovenije v EU bo tudi v naslednjem obdobju usmerjen predvsem na delovanje v postopkih in procesih Evropske komisije in Evropske kemijske agencije, kjer na različnih nivojih potekajo obravnave posameznih snovi in priprava ukrepov za omejevanje tveganj za zdravje ljudi in okolje v obliki delegiranih in izvedbenih predpisov.
Varstvo pred ionizirajočimi sevanji 
Na področju varstva pred sevanji bo naloga držav članic, da do začetka februarja 2018 v nacionalne pravne rede prenesejo vsebine direktive EURATOM 2013/59 o temeljnih varnostnih standardih na področju varstva pred sevanji, pri čemer bo poenotenje razumevanja posameznih določb vsebine direktive bistvenega pomena.
OKOLJE 
Glavna prizadevanja na področju varstva okolja bodo tudi v prihodnje: okolju prijaznejši evropski semester s poudarkom na krožnem gospodarstvu, pogajanja o različnih ukrepih za doseganje evropskih podnebnih ciljev do 2030 in aktivnosti za uresničitev dogovorov iz Pariškega sporazuma. Aktualne ostajajo tudi razprave o ureditvi področja ravnanja z odpadki, na novo pa na pogajalsko mizo prihaja prenovljena zakonodaja s področja varstva vode.
 
Evropski semester in krožno gospodarstvo
Slovenija s sprejemom Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo, članstvom v fundaciji Ellen MacArthur in številnimi dejavnostmi na področju krožnega gospodarstva sodi med dejavne zagovornice trajnostnega razvoja na ravni EU. Že nekaj časa si prizadeva za oblikovanje okvira spremljanja za zagotovitev napredka pri doseganju ciljev krožnega gospodarstva ter doseganju vzajemnih koristi za okolje in gospodarsko rast. Slovenija vidi možnost za tovrstno spremljanje tudi preko evropskega semestra. Pomemben element prehoda v krožno gospodarstvo so ekoinovacije, ki morajo najti ustrezno mesto v prihodnjih politikah EU.
Odpadki
V nadaljevanju pogajanj o odpadkovnem svežnju, ki obsega prenovo zakonodaje o odpadkih in o odlaganju odpadkov na odlagališčih, o embalaži in odpadni embalaži, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski opremi, bo Slovenija iskala gospodarne rešitve, primerne tudi za trge, kot je slovenski. Uvajanje primerov dobre prakse se mora kljub novi zakonodaji nadaljevati, zakonodajna prenova pa ne sme povzročati dodatnih administrativnih bremen. Sprejeti cilji morajo izhajati iz stroškovne učinkovitosti, nacionalnih okoliščin ter realnih zmožnosti za dosego zastavljenih ciljev. Slovenija se strinja, da je treba dodatno pozornost nameniti spodbujanju recikliranja in ponovne uporabe plastike v EU ter zmanjšanju obremenitev okolja s plastičnimi odpadki, zlasti v morskem okolju, kjer z zanimanjem pričakuje napovedano Strategijo EU o plastiki.
Podnebne spremembe
Srednjeročnim ciljem EU se bodo kmalu pridružili cilji za posamezne države članice. Preko uredbe o delitvi bremen v sektorjih, ki niso del sistema EU za trgovanje z emisijami, bodo države članice prevzele svoj delež obveznosti za zmanjšanje emisij v sektorjih transporta, gradbeništva, kmetijstva in odpadkov do leta 2030. Za Slovenijo je ključno, da bo delitev pravična in stroškovno učinkovita. Ker so možnosti za ukrepanje na področju tranzitnega prometa v Sloveniji omejene, mora končni dogovor upoštevati tudi te okoliščine. Slovenija je vrsto desetletij vlagala v trajnostno gospodarjenje z gozdovi in dosegla znatno zmanjšanje posledic izpustov toplogrednih plinov preko ponorov, zato pričakuje, da se bo njen prispevek v pogajanjih o Predlogu o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ustrezno upošteval.
Pogajanja o prenovljenem sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS), instrumentu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v energetiki in industriji, vstopajo v sklepno fazo. Slovenija meni, da se mora ETS okrepiti, saj gre za ključen instrument na področju podnebnih sprememb. Končne rešitve morajo biti stroškovno učinkovite in zagotoviti ohranjanje mednarodne konkurenčnosti podjetij, ki so izpostavljena t. i. uhajanju ogljika.
Sprejeti srednjeročni cilji zmanjšanja toplogrednih plinov na ravni EU terjajo številne ukrepe po vseh sektorskih politikah. Nastajajoča nizkoogljična energetska politika EU z ambicioznimi cilji za energetsko učinkovitost, novi ukrepi za trajnostno mobilnost in nižje emisije, vključno s postopnim prehodom na vozila brez emisij, inovacije ter uvajanje novih proizvodnih tehnologij in praks v gospodarstvu in kmetijstvu bodo pripeljali EU in Slovenijo k zadanim ciljem. Stališča Slovenije do naštetih so obravnavana v okviru posameznih politik.
Mednarodna podnebna pogajanja o izvajanju dogovorjenih okvirnih ciljev iz Pariškega sporazuma se bodo, kljub zadnjim odločitvam ZDA, nadaljevala, Slovenija pa bo tvorno sodelovala tudi naprej. Posebna pozornost bo namenjena pogajanjem o mednarodnem sporazumu o emisijah iz zrakoplovov (v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva).
Voda
Voda je ključna dobrina, s katero razpolagamo. Kljub temu še vedno številni po vsem svetu nimajo dostopa do pitne vode, ekstremni vremenski pojavi kot posledica podnebnih sprememb neposredno vplivajo tudi na vodne cikle (suše, poplave, itd.). Voda je pomemben element domačih in mednarodnih politik – saj lahko pomeni vir sodelovanja ali pa konfliktov. Voda je tudi presečna tema trajnostnega razvoja, zagotavljanja miru in varnosti, spoštovanja človekovih pravic in ne nazadnje vseh "delovnih" procesov.
V letu 2016 je bila pravica do pitne vode vpisana v slovensko ustavo, s čimer je bila ta pravica (na mednarodni ravni priznana leta 2010) v Sloveniji zaščitena na najvišji pravni ravni. Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev priznavanja vode kot osnovne življenjske dobrine, naravne in kulturne dediščine ter vse bolj cenjenega naravnega vira za kakovostni trajnostni razvoj. Prav te komponente vode kot osnovne življenjske dobrine, vode za razvoj in mir in za njeno zaščito, se dosegajo preko medsektorskega in čezmejnega vodnega sodelovanja, saj voda ne pozna političnih meja.
Slovenija podpira tudi napovedane dejavnosti Evropske komisije na področju trajnostnega upravljanja z vodo. Pripravlja se zakonodajni predlog o minimalnih zahtevah glede kakovosti očiščene odpadne vode za njeno ponovno uporabo, ki ga Slovenija z zanimanjem spremlja. Pri tem pa si bo prizadevala za uravnotežene rešitve, ki ne bodo povzročale nepotrebnih administrativnih bremen in stroškov ter bodo uporabo očiščene odpadne vode obravnavale kot možnost, za katero se države članice EU odločajo glede na nacionalne specifične razmere. Slovenija z zanimanjem pričakuje tudi predloge za spremembo direktive o pitni vodi, ki jo bo Komisija predlagala v okviru programa REFIT ter evropske državljanske pobude "Right2Water" (Pravica do vode). V tem okviru se bo Republika Slovenija aktivno vključevala v postopek spremembe direktive o pitni vodi z namenom, da slednja ne bo posegla v izvajanje ustavno določene pravice do pitne vode, ki jo uživajo prebivalci Republike Slovenije in si bo s predstavljanjem in promoviranjem zapisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije in izvedbene zakonodaje prizadevala, da tudi Evropska unija oziroma preostale države članice EU prepoznajo potrebo po tem, da vodooskrba kot storitev ne more biti tržna dejavnost in jo je smiselno izvzeti iz tržnih pravil in notranjega trga Evropske unije.
Jedrska varnost
Za Slovenijo varnost jedrskih objektov ostaja stalna prioriteta. Slovenija podpira vse dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državah članicah, ne glede na to, ali pobuda prihaja od Evropske komisije, Agencije za jedrsko energijo, Mednarodne agencije za atomsko energijo ali posameznih držav. Slovenija podpira sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami na področju sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrski varnosti. Slovenija si bo prizadevala za izpolnjevanje vseh zavez po mednarodnih sporazumih, konvencijah in standardih, ki se nanašajo na jedrsko varnost, varovanje, varstvo pred sevanji in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi v prihodnje bo sodelovala pri projektih pomoči tretjim državam na tem področju.
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA 
Kmetijstvo
Evropska komisija bo nadaljevala delo ter obsežna posvetovanja v zvezi s prihodnostjo, poenostavitvijo in posodobitvijo Skupne kmetijske politike(SKP), da bi se kar najbolj povečal njen prispevek k desetim prednostnim nalogam Komisije ter ciljem trajnostnega razvoja. V letošnjem letu je Komisija začela javno posvetovanje o prihodnosti Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, katerega cilj je opredeliti prihodnje prednostne naloge na področju kmetijske politike. Razprava o SKP po letu 2020 se je začela v začetku lanskega leta, Komisija naj bi do konca letošnjega leta pripravila sporočilo s sklepi o trenutnem stanju SKP in možnih ciljih politike, zakonodajne predloge pa naj bi pripravila spomladi prihodnjega leta. Slovenija zagovarja, da je treba tudi v prihodnosti ohraniti močno SKP, z ustreznimi finančnimi sredstvi in primernim naborom instrumentov, ki se bodo med seboj dopolnjevali in dosegali sinergijske učinke, da bo lahko odgovarjala na vse ključne izzive (npr. povečanje trajnostne kmetijske pridelave, ki manj obremenjuje okolje), s katerimi se bo kmetijstvo EU soočalo v prihodnjih letih. Pri tem Slovenija poudarja, da bi SKP morala biti osredotočena predvsem na osnovno kmetijsko proizvodnjo, zagotavljati bi morala skupen okvir ukrepov in biti hkrati dovolj prožna, da bo lahko ustrezno upoštevala izredno raznolikost naravnih pogojev, struktur in tradicij kmetijstva v Evropi.
Na splošno Slovenija pozdravlja vse pobude Komisije, ki vodijo v poenostavitve izvajanja SKP, zlasti zelene komponente, pri čemer nam je pomembno, da je tudi pri izvajanju posameznih elementov dana državam članicam zadostna mera fleksibilnosti ter s tem možnost prilagoditve stanju in težavam v posamezni državi članici. Slovenija poziva k previdnosti, da predlogi za poenostavitev ne bi povzročili nasprotnega učinka, vključno z dodatnimi obremenitvami za kmeta ter dodatnimi stroški na strani upravnih organov. V okviru poenostavitve izvajanja SKP se zavzemamo za nadaljevanje obravnave in čimprejšnje sprejetje Predloga omnibus o spremembi večletnega finančnega okvira1, v okviru katerega so zlasti pomembne poenostavitve, ki se nanašajo na področje neposrednih plačil, poenotenje definicije za mlade kmete, spremembe, vezane na izvajanje finančnih instrumentov, ter prilagoditve ukrepov za vzajemne sklade in upravljanje z dohodkovnimi tveganji.
V zvezi s spremljanjem razmer na kmetijskih trgih EU je za Slovenijo ključno, da se tudi v prihodnje na ravni EU zagotovi spremljanje razmer na kmetijskih trgih (zlasti na področju pridelave mleka, kjer je poleg prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije poleti 2014 in negativnih globalnih razmer v tem sektorju, imela negativen vpliv tudi ukinitev sistema mlečnih kvot v letu 2015, kar je imelo za posledico znatno povečanje proizvodnje in padca odkupnih cen mleka v EU, vključno s Slovenijo) z namenom vnaprejšnje preprečitve hudih tržnih neravnovesij ter da se v primeru že nastalih kriznih razmer in motenj na trgu čim prej vzpostavi na ravni EU sistem ukrepov za njihovo hitro, učinkovito in uspešno stabilizacijo ter sanacijo.
Kar zadeva položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, bo Komisija glede na rezultate potekajočega dela projektne skupine za kmetijske trge in foruma na visoki ravni o verigi preskrbe s hrano po potrebi razmislila o nadaljnjih ukrepih. Za Slovenijo je sprejem zakonodajnih ukrepov EU, ki bi omogočili izboljšanje pogajalskega položaja kmetov ter preprečevali nepoštene trgovinske prakse v prehranski verigi oziroma vzpostavili enake konkurenčne pogoje za vse akterje v verigi preskrbe s hrano, pomembna prednostna naloga na področju kmetijstva. Sprejem skupnega okvira EU na tem področju je nujen za zagotovitev delovanja skupnega trga, enotnih načel in pristopov, saj velika podjetja s področja živilske predelave in trgovine delujejo na celotnem trgu EU in je tudi zato potreben enoten odziv EU.
Slovenija se zavzema za čimprejšnji dogovor o Predlogu o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov2, s katerim bi uresničili skupni cilj glede večjega obsega in boljše kakovosti ekološkega kmetovanja v EU, utrdili zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode in odstranili ovire za razvoj ekološkega kmetijstva, pa tudi okrepili nadzor na področju uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav.
Kot del krožnega gospodarstva EU se bo na področju kmetijstva nadaljevala obravnava Predloga o gnojilih3, katerega cilj je vzpostaviti enake pogoje za vsa gnojila, vključno s tistimi, ki nastanejo v postopkih recikliranja, kar bo omogočilo, da se bodo na ravni EU povečale možnosti industrije proizvodnje gnojil za dostop do notranjega trga, hkrati pa se bodo zaradi opcijske harmonizacije lahko ohranili vzpostavljeni nacionalni predpisi za gnojilne proizvode, ki so omejeni na nacionalne trge, kar Slovenija podpira. Del krožnega gospodarstva so tudi ukrepi na ravni EU za zmanjšanje količine zavržkov hrane, v okviru katerih Slovenija izpostavlja pomen kratkih prevozov, zdrav način prehranjevanja in lokalno pridelano hrano, pa tudi, da mora biti zmanjševanje količin odpadne hrane del širšega koncepta promocije trajnostnih prehranskih sistemov. Vzpostavljena platforma bo pomembno prispevala k uresničevanju ukrepov na tem področju in s tem k doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, in sicer prepolovitve živilskih odpadkov na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšanja izgub živil vzdolž proizvodne in dobavne verige.
V povezavi s tolmačenjem prava EU o gensko spremenjenih organizmih se v tem obdobju pričakuje predlog Komisije, ki bo urejal področje novih tehnik za žlahtnjenje rastlin in vzreje živali. V zvezi s tem Slovenija zagovarja ureditev področja na ravni EU in uporabo načela previdnostnega pristopa, podobno kot pri uporabi in sproščanju gensko spremenjenih organizmov.
Gozdarstvo
Slovenija kot ena izmed najbolj gozdnatih držav Evrope z dolgoletno tradicijo trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi podpira nadaljnja prizadevanja glavne gozdarske politične pobude na ravni EU – Forest Europe, da se poišče skupna podlaga za dokončanje pogajanj in dosego dogovora o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi, katerega namen je krepitev politične zaveze glede trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in dolgoročnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov (ekoloških, socialnih in proizvodnih). Les predstavlja surovino obnovljivega izvora in ustreza načelom trajnostnega razvoja, zato predstavlja za Slovenijo še posebej pomemben model krožnega gospodarstva. Slovenija si bo tudi na EU ravni prizadevala za spodbujanje razvoja gozdno-lesnih verig in posledično lesno-predelovalne industrije. S tem bo zagotovljena učinkovita in celovita izraba lesa, ki za Slovenijo predstavlja strateško in ekološko prijazno surovino in enega najpomembnejših stebrov za prehod v zeleno krožno gospodarstvo in ustvarjanje zelenih delovnih mest. EU sicer nima skupne gozdarske politike, vendar kljub temu številne evropske politike in pobude vplivajo na posamezne gozdarske politike držav članic, predvsem z vidika prilagajanja na podnebne spremembe. V zvezi z vlogo gozdov pri boju proti podnebnim spremembam Slovenija razume in podpira prizadevanja Komisije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki vključujejo tudi področja, povezana z rabo tal, ter gozdarstvo. Pri tem pa menimo, da je pri pripravi predpisov EU, ki urejajo t. i. sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF – "land use, land-use change and forestry"), treba upoštevati tudi nacionalne posebnosti držav članic in številne koristi, ki izhajajo iz gozdov in kmetijstva, zlasti pa zagotavljanje prehranske varnosti.
Ribištvo
Slovenija podpira ohranjanje in trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri v okviru izvajanja reformirane skupne ribiške politike EU. Pri tem se zavzema za upoštevanje specifičnih in tradicionalnih značilnosti in potreb slovenskega ribištva, ki nimajo negativnih vplivov na morsko okolje, za ohranjanje in krepitev ribiškega sektorja ter za rešitve, ki z vidika deležnikov ter upravljanja ne pomenijo nesorazmernih finančnih in administrativnih obremenitev. Pri sprejemanju ukrepov upravljanja je nujno upoštevati že izvedene ukrepe ter zagotoviti proporcionalnost ukrepov upravljanja glede na količino ulova oziroma iztovora.
Slovenija bo dejavno sodelovala pri obravnavi Predloga uredbe o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične staleže v Jadranskem morju, ki se neposredno nanaša na pomemben segment slovenske ribiške flote. Pričakuje, da bodo v okviru prihodnje obravnave predloga uredbe v Svetu EU in Evropskem parlamentu v besedilo vključena določila, ki bodo upoštevala specifične značilnosti in potrebe slovenskega ribištva na tem področju, med drugim zelo majhen delež ulova v Jadranu, kot tudi prizadevanja, ki jih je Slovenija že vložila v doseganje trajnostnega upravljanja teh staležev.
V povezavi s tem je treba v primeru določanja omejitev ulova za slovensko ribištvo v letnih uredbah o določitvi ribolovnih možnosti za vode in plovila EU opredeliti tudi določila (kot je npr. rezervacija ribolovnih možnosti), ki bodo omogočila nadaljevanje slovenskega ribištva.
Slovenija podpira regionalno sodelovanje v okviru reformirane skupne ribiške politike. Tovrstno sodelovanje je nujnost na področju upravljanja ribištva v severnem Jadranu, kjer je večina staležev deljenih, njihov ohranitveni status pa je treba izboljšati. Slovenija bo v tem okviru sodelovala z drugima državama članicama v Jadranu, med drugim za zagotovitev ustreznega izvajanja obveznosti iztovora vsega ulova, ob upoštevanju značilnosti slovenskega ribištva.
Veterinarske in fitosanitarne zadeve
Zakonodajni okvir za posodobitev, poenostavitev in okrepitev agroživilske verige v Evropi Pametnejša pravila za varnejšo hrano in krmo je postavljen v štirih sprejetih uredbah. Komisija je pričela s pripravo delegiranih in izvedbenih aktov, s katerimi bodo podrobneje opredeljena pravila izvajanja načel iz osnovnih uredb. Komisija je začela posvetovanje z državami članicami za sprejem izvedbenih aktov ter posvetovanje s strokovnjaki za sprejem delegiranih aktov. V naslednjih letih pričakujemo zelo intenzivne dejavnosti na tem področju.
Slovenija pričakuje dokončanje dela pri zakonodajnem svežnju za posodobitev, poenostavitev in okrepitev agroživilske verige v Evropi Pametnejša pravila za varnejšo hrano in krmo. Dogovor med institucijami EU je že dosežen, trenutno poteka delo na sekundarni ravni, tj. delegiranih in izvedbenih aktih, s katerim se bodo podrobneje opredelila pravila izvajanja načel iz osnovnih uredb.
Pogajanja o dveh zakonodajnih predlogih, ki sta med seboj tesno vsebinsko povezana, še potekajo. Gre za Predlog uredbe o medicirani krmi in Predlog uredbe o veterinarskih zdravilih. Glede na to, da oba predloga narekujeta istovrstne rešitve za usklajena pravila v EU na tem področju, je zaradi nujnosti hkratne veljavnosti teh pravil za Slovenijo ključnega pomena, da se v okviru institucij EU zagotovi sočasna obravnava obeh zakonodajnih predlogov. Za Slovenijo je pomembno, da se zagotovijo in izboljšajo možnosti za zdravljenje živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, in da so pogoji glede proizvodnje, dajanja na trg in uporabe medicirane krme obravnavani ločeno glede na to, ali gre za živali, namenjene za proizvodnjo živil, oziroma živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. Slovenija poudarja, da je treba medicirano krmo proizvajati samo z zdravili za uporabo v veterinarski medicini, ki so predhodno odobrena v ta namen, ter da za uvoženo medicirano krmo veljajo enakovredne zahteve, kot veljajo za proizvodnjo in dajanje na trg v EU, pri tem pa bi morali upoštevati tudi pravila, ki veljajo za uvoz veterinarskih zdravil znotraj EU.
V zvezi s tema dosjejema se Slovenija zavzema za preudarno in odgovorno rabo protimikrobnih zdravil, kar je zelo pomembno za obvladovanje mikrobne odpornosti. Skupna prenovljena strategija EU bo pomembno prispevala v boju proti mikrobni odpornosti, saj bo z njo zagotovljeno ukrepanje v vseh državah članicah.
Slovenija zagovarja proaktivno delovanje na področju zaščite živali, saj je dobrobit živali povezana z zdravjem živali in javnim zdravjem in jo je treba urejati celostno. Pri tem pa mora biti prioriteta dosledno izvajanje obstoječih predpisov, ki urejajo to področje. Vzpostavljena platforma za dobrobit živali bo prek boljše izmenjave informacij in primerov dobre prakse pomemben prispevek k odzivanju na pričakovanja državljanov EU. Menimo tudi, da je vključitev področja dobrobiti živali v trgovinske sporazume EU s tretjimi državami korak v pravo smer, zlasti z vidika zaščite visokih standardov, ki veljajo v EU.
Ena od prednostnih nalog EU na področju zdravja rastlin bo razvoj sistema pripravljenosti na učinkovito ukrepanje v primeru izbruhov karantenskih škodljivih organizmov rastlin, ki temelji tudi na krepitvi ozaveščenosti ljudi. To je eno ključnih orodij za uspešno obvladovanje izrednih razmer ob večjih izbruhih škodljivih organizmov rastlin, ki imajo lahko zelo negativne gospodarske, družbene in okoljske posledice. Pripravlja se Strategija krepitve ozaveščenosti o zdravju rastlin, ki bo omogočala sistematičen in usklajen pristop ter bo v pomoč državam članicam pri obvladovanju izrednih razmer. Slovenija podpira skupen pristop in medsebojno sodelovanje držav članic in Komisije, ustanovitev posebne delovne skupine strokovnjakov držav članic, dostop do informativnega gradiva držav članic, organiziranje skupnih delavnic in usposabljanj v zvezi z ozaveščanjem.
Slovenija dejavno sodeluje pri razvoju globalnih strateških tem glede varstva rastlin v Evropski uniji, ki se nanašajo tako na mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi kot na rastoča tveganja za prenos bolezni in škodljivcev zaradi spletne trgovine in potniške prtljage. Podpiramo dejavnosti za razglasitev Mednarodnega leta zdravja rastlin 2020, da bi povečali čuječnost družbe v zvezi s pomenom zdravih rastlin kot pogoja za pridelavo zdrave hrane in krme ter za ohranitev rastlinskih vrst, pomembnih za preživetje človeka in živali. Dejavno bomo tudi spodbujali preventivno in trajnostno varstvo zdravja rastlin v okviru zagotavljanja prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva in gozdarstva ter hitrega odzivanja in ukrepanja na ogrožajoče nove vrste škodljivih organizmov. Pri tem se bomo povezovali z državami v regiji, ki imajo podobne naravne in gospodarske značilnosti.
Slovenija podpira razvoj globalnih standardov za fitosanitarne ukrepe, ki se uporabljajo pri postopkih urejanja uvozno-izvoznih odnosov in dosjejev pri trgovanju z rastlinskim blagom s tretjimi državami in podpirajo rastoče gospodarstvo pri dostopu na tretje trge. Zlasti je treba razviti nove standardne postopke za obvladovanje tveganj prenosa živih škodljivih organizmov z različnimi vrstami rastlinskega blaga iz tretjih držav, vključno s sadjem in zelenjavo, lesom in lesenim pakirnim materialom, ki zadeva širše gospodarstvo, dejavno v mednarodni trgovini. Ena od prednostnih nalog je tudi razvoj standardnih postopkov za elektronsko poslovanje pri uvozu in izvozu (ePhyto – elektronsko fitosanitarno spričevalo) ter vključitev elektronskega poslovanja v nadzor meja EU skozi enotno okno s carinskim sistemom za namene olajševanja trgovine.
Varna in kakovostna hrana
V nekaterih državah članicah EU se je pojavila problematika dvojne kakovosti prehranskih proizvodov, ki se na skupnem trgu tržijo pod eno blagovno znamko. Problematika dvojne kakovosti je bila letos izpostavljena tudi v okviru zasedanj Sveta EU in Evropskega sveta. Komisija bo v prihodnjem obdobju po potrebi pripravila predlog ukrepov, s katerimi bo reševala problematiko, ki ne bo zakonodajne narave. Strinjamo se z uveljavitvijo načela, da morajo biti vsi proizvodi, ki se tržijo pod eno blagovno znamko, enake kakovosti oziroma morajo imeti enako vsebnost sestavin ustrezne kakovosti ne glede na državo članico EU, v kateri se tržijo. Dopuščamo možnost, da gre lahko pri proizvodnji in distribuciji prehrambnih izdelkov, ki so namenjeni trženju na različnih trgih, v nekaterih primerih tudi za prilagajanje okusa posameznih proizvodov prevladujočemu okusu potrošnikov v posamezni državi članici, vendar poudarjamo, da se slednje ne sme izvajati na račun kakovosti surovin ter posledično kakovosti samega izdelka. Pri tem sta ključna ukrepa, s katerima bi lahko preprečili ali omilili tovrstne prakse, informiranje javnosti o ugotovljenih razlikah na podlagi strokovnih in neodvisnih študij, s katerimi se seznanijo tudi proizvajalci, ter izvajanje poglobljenega nadzora v okviru obstoječe zakonodaje o varnosti in kakovosti hrane ter zakonodaje s področja zaščite pravic potrošnika. Slovenija v zvezi s tem opozarja tudi na pomembnost označevanja porekla surovin, kar je za potrošnike pomemben vir informacij, ki jim omogoča komuniciranje s proizvajalci ter večje zaupanje v samega proizvajalca ter kakovost njegovih proizvodov.
PRAVOSODJE 
Varstvo osebnih podatkov
Aprila 2016 sta bili sprejeti Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (t. i. Splošna uredba o varstvu podatkov) in Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (t. i. policijska direktiva). Skupaj pomenita celovito reformo varstva osebnih podatkov v EU; veljati bosta začeli maja 2018. Slovenija se dejavno pripravlja na izvajanje, prenos v slovenski pravni red in začetek uporabe.
Januarja 2017 je Evropska komisija predstavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES, ki bo uredila navedeno materijo, saj je ta izvzeta iz Splošne uredbe o varstvu podatkov. Poglavitni cilj predloga uredbe je posodobiti, tj. v čim večji meri uskladiti, določbe o varstvu osebnih podatkov pri njihovi obdelavi v okviru institucij, organov, uradov in agencij EU. Predmetna uredba naj bi začela veljati istočasno kot Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Svet za pravosodje in notranje zadeve je na junijskem zasedanju potrdil splošni pristop.
Slovenija meni, da mora za institucije EU veljati istovrsten režim kot za ostale upravljavce, razen če obstajajo prepričljivi razlogi za odmik, in podpira prizadevanja Evropske komisije za posodobitev področja varstva osebnih podatkov pri delovanju institucij in organov EU ter za dokončanje celovite reforme prava varstva osebnih podatkov.
Slovenija se zavzema, da bo posodobitev sprejeta in uveljavljena do začetka veljavnosti Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (maja 2018), s čimer bo za veliko večino obdelave osebnih podatkov v EU začel veljati nov, zanesljivejši in sodobnim razmeram prilagojen režim. Trenutno veljavna Direktiva o varstvu osebnih podatkov je namreč iz leta 1995.
Slovenija je konstruktivna v pogajanjih, a ima pridržke do nekaterih še odprtih točk, predvsem glede omejitve pravice varstva osebnih podatkov z notranjimi predpisi. Načelno nasprotuje, tudi z vidika Listine EU o temeljnih pravicah, da bi bile možne omejitve posameznih določb uredbe z notranjimi predpisi, saj se lahko omejitve pravice varstva osebnih podatkov določajo zgolj s predpisom na ravni zakona.
Decembra 2016 je Sodišče EU v zadevi C-203/15 Tele2 odločilo, da so nacionalne ureditve, ki operaterjem elektronskih komunikacij (telefonija, internet) predpisujejo obvezno hrambo podatkov o prometu za vse naročnike in uporabnike (tj. neselektivno hrambo), neskladne z Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah oziroma Listino temeljnih pravic. Po mnenju Sodišča EU splošna in neselektivna hramba več ni možna. Države članice (zlasti organi pregona) ter Europol in Eurojust so izrazili močno zaskrbljenost glede negativnega vpliva sodbe na kazenske postopke. Zato so Evropsko komisijo pozvali k pripravi smernice glede še dopustnih oblik hrambe. Stališče Slovenije je, da določitev obvezne neselektivne hrambe prometnih podatkov (tj. za vse naročnike) ni več dopustna. Slovenija bo sodelovala v posebej za ta namen sklicanem formatu delovne skupine Dapix (Prijatelji predsedstva), ki preučuje posledice sodbe Tele2. Poleg tega pričakujemo nove primere pred Sodiščem EU glede hrambe podatkov.
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah
Evropska komisija je v novembru 2016 predložila nov zakonodajni predlog z insolvenčnega področja, ki je namenjen oblikovanju novega pristopa k poslovnemu neuspehu in insolventnosti. Ključni cilj predloga je zmanjšati najpomembnejše ovire za prosti pretok kapitala, ki izhajajo iz razlik med okviri držav članic za prestrukturiranje in insolventnost. Cilj je tudi, da bi imele vse države članice vzpostavljena ključna načela o učinkovitih okvirih preventivnega prestrukturiranja in drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti vseh vrst postopkov v primeru insolventnosti s skrajšanjem njihovega trajanja, znižanjem povezanih stroškov in izboljšanjem njihove kakovosti.
Slovenija podpira cilje Predloga direktive o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU. Zadeve v zvezi z insolventnostjo imajo močno EU-razsežnost, saj je zelo malo podjetij samo nacionalnih, kadar se upoštevajo vidiki, kot so njihova baza strank, dobavna veriga, področje dejavnosti ter baza vlagateljev in kapitala. Z večjim zbliževanjem postopkov na področju insolventnosti in prestrukturiranja bi se omogočila večja pravna varnost za čezmejne vlagatelje in spodbudilo pravočasno prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, ter preprečile nepotrebne izgube delovnih mest. Minimalni standardi (minimalna harmonizacija) so najustreznejše sredstvo, da se zagotovi skladen okvir v vseh državah članicah, hkrati pa državam članicam omogoči, da gredo dlje od določb direktive.
V juniju 2016 je bil objavljen predlog prenove Uredbe Bruselj IIa, ki ureja pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Slovenija prenovo uredbe načeloma podpira. Od prve revizije v letu 2004 je namreč Sodišče EU izdalo kar nekaj odločb v zvezi z razlago posameznih določb uredbe, prav tako pa so se v praksi odprla številna vprašanja, ki terjajo rešitve. Poleg tega je potrebna tudi prilagoditev uredbe glede na prenovo ostalih instrumentov na področju pravosodnega sodelovanja (npr. Uredba Bruselj Ia). Slovenija soglaša, da bi morala ta uredba kot temelj pravosodnega sodelovanja v družinskih zadevah družinam, ki se soočajo z mednarodno razvezo oziroma prenehanjem življenjske skupnosti, zagotoviti še večjo pravno varnost in predvidljivost kot do sedaj. Tako podpiramo namero Evropske komisije predvsem glede razširitve prostega pretoka sodnih odločb in odprave eksekvature tudi za druge zadeve starševske odgovornosti, kot je pravica do varstva in vzgoje otroka.
V obdobju julij 2017–december 2018 se pričakuje intenzivno delo na uredbi. Pogajalsko najzahtevnejši bosta verjetno novo poglavje o mednarodni ugrabitvi otrok in poglavje o priznanju in izvršitvi sodnih odločb glede starševske odgovornosti.
Evropska komisija je decembra 2015 predstavila dva zakonodajna predloga v okviru enotnega digitalnega trga (potrošniške pogodbe): Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb za spletne in druge prodaje blaga na daljavo.
Svet za pravosodje in notranje zadeve je junija 2017 po zelo intenzivnih pogajanjih potrdil splošni pristop pri Predlogu direktive za dobavo digitalnih vsebin in s tem potrdil kompromisno besedilo za začetek pogajanj s Parlamentom. Pričakuje se, da bo v obdobju julij 2017–december 2018 delo v okviru Sveta intenzivno potekalo na drugem predlogu v zvezi s spletno in drugo prodajo blaga na daljavo, o katerem bodo ministri razpravljali že julija 2017 na neformalnem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve.
V letu 2018 se pričakuje objava predloga prenove Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj)in razveljavitviUredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 ter predloga prenove Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Pričakovati je, da bo pri Uredbi o vročanju pisanj velik poudarek na e-vročanju, pri Uredbi o izvajanju dokazov pa na videokonferencah.
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EPPOEuropean Public Prosecutor's Office) je Evropski svet obravnaval marca 2017 na podlagi skupnega pisma 17 držav članic, tudi Slovenije, predsedniku Evropskega sveta. Šlo je za postopek na podlagi Pogodbe o delovanju EU (PDEU), ki predvideva, da se poskuša doseči soglasje o predlogu na Evropskem svetu, če soglasja ni bilo mogoče doseči v Svetu. Ker tudi Evropski svet ni uspel doseči soglasja o predlogu, je ostala še možnost sprožitve mehanizma za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja po členu 86(1) PDEU. Slovenija je bila v skupini 16 držav članic, ki so do začetka aprila 2017 obvestile Evropski parlament, Svet in Evropsko komisijo o nameri vzpostavitve okrepljenega sodelovanja.
Svet za pravosodje in notranje zadeve je junija 2017 potrdil splošni pristop za okrepljeno sodelovanje za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (Predlog uredbe o implementaciji okrepljenega sodelovanja za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva). Pričakovati je, da bo Evropski parlament podal soglasje že prihodnji mesec, kar pomeni, da bo uredba začela veljati to jesen, sam EPPO pa bo vzpostavljen leta 2020 s sedežem v Luksemburgu.
Na Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve junija 2017 je dvajset držav članic potrdilo sodelovanje v Evropskem javnem tožilstvu. Sodelovale bodo vse naše sosede (razen Madžarske), kar je za Slovenijo ključnega pomena.
Slovenija bo v prihodnjem času aktivnosti usmerila v zagotavljanje implementacije in v ustrezne spremembe nacionalne zakonodajne.
EPPO bo zagotavljal učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu EU, in boljše sodelovanje med državami članicami pri čezmejnih primerih s tega področja. Pristojen bo za pregon kaznivih dejanj proti finančnim interesom EU, ki so opredeljena v Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. V kratkem se pričakuje njen sprejem.
Na izid pogajanj o EPPO je vezan tudi napredek glede Predloga uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), zato lahko pričakujemo nadaljevanje dela glede slednjega.
Marca 2017 je bila objavljena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu. Slovenija se že pripravlja na prenos direktive v nacionalno zakonodajo.
Podpiramo januarja 2016 predstavljeni Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ, saj pomeni izboljšanje in posodobitev dosedanjega sistema sodelovanja med državami članicami in sistema izmenjave informacij iz kazenskih evidenc obsojencev. Junija 2017 bo Evropska komisija predstavila spremenjeno različico predloga direktive.
Decembra 2016 je Evropska komisija predstavila paket novih zakonodajnih aktov iz skupne agende boja proti financiranju kriminala in terorizma: Predlog direktive Evropskega Parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi in Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi.
Slovenija podpira Predlog direktive o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi in si pri tem prizadeva, da bi bile ustrezno upoštevane rešitve iz Varšavske konvencije glede definicije kaznivega dejanja pranja denarja. Pri obravnavi predloga izhajamo tudi iz načela zakonitosti v kazenskem pravu in si prizadevamo za zadostno jasnost in določnost predlaganih norm. Svet za pravosodje in notranje zadeve je junija 2017 potrdil splošni pristop.
Prav tako podpiramo Predlog uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi, saj je namenjen izboljšanju stanja na področju izvrševanja in priznavanja odredb o zamrznitvi in odvzemu premoženjske koristi. Obenem pa smo nezadovoljni s tem, da EU še ni začela reševati problematike priznavanja in izvrševanja odredb, izdanih v civilnem postopku.
Leta 2016 je bil sprejet paket novih direktiv s področja procesnih pravic: Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (PDI), Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje, Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Slovenija bo zagotovila ustrezen prenos v naš pravni red.
Evropska komisija bo v kratkem pričela posvetovanje z državami članicami za pripravo novega zakonodajnega predloga za boj proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih načinov plačevanja.
Zavoljo vedno večjega števila primerov kibernetskega kriminala in potrebe po zagotovitvi elektronskih dokazov pri pregonu kaznivih dejanj nasploh, je Svet za pravosodje in notranje zadeve junija 2016 Evropski komisiji dal mandat, da podrobno razišče več ključnih področij pridobivanja elektronskih dokazov, vključno z vprašanjem določanja jurisdikcije v kibernetskem prostoru, in pripravi predloge konkretnih rešitev. Slovenija dejavno sodeluje pri delu Delovne skupine za e-evidence in izmenjuje izkušnje z drugimi državami članicami. Prav tako sodeluje v projektu izmenjave dokazov s sodišči drugih držav članic preko sistema e-CODEX. Prizadeva si za usklajevanje dela vseh različnih deležnikov na ravni EU, da ne bi prihajalo do podvajanj. Pričakujemo, da bo Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog v začetku leta 2018.
Evropska komisija posveča posebno pozornost tudi boju proti sovražnemu govoru na spletu, saj gre za problematiko, ki je vse bolj pogosta. Evropska komisija je leta 2016 skupaj s štirimi največjimi informacijskimi podjetji pripravila kodeks ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu. Eno leto po sprejetju so nevladne organizacije in javni organi v 24 državah članicah opravili oceno, ki je pokazala, da so podjetja dosegla velik napredek pri izpolnjevanju svojih zavez, vendar nekateri izzivi ostajajo. Evropska komisija bo z organizacijami civilne družbe še naprej spremljala izvajanje kodeksa ravnanja.
Temeljne pravice
Nadaljevala se bodo prizadevanja za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP). Slovenija ves čas podpira pristop EU k tej konvenciji, saj bo s pristopom spoštovanje človekovih pravic s strani EU podvrženo zunanjemu nadzoru Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. V sedanji fazi postopka se preučujejo pomanjkljivosti osnutka pristopnega sporazuma, ki jih je izpostavilo Sodišče EU, poleg tega pa se išče način, kako bi dosegli odpravo ugotovljenega neskladja med osnutkom sporazuma in temeljnima Pogodbama EU. Rezultat mora biti učinkovita krepitev varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava.
Nadaljevala se bodo tudi prizadevanja za pristop Evropske unije h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija. Ta konvencija, ki v 75. členu daje možnost, da k njej pristopi tudi EU, je najobsežnejši mednarodni pravni instrument, ki lahko pripomore k preprečevanju nasilja nad ženskami in deklicami v EU. Dodana vrednost podpisa Istanbulske konvencije s strani EU bi bila tudi v vzpostavitvi mehanizma za spremljanje izvajanja konvencije, ki bo odgovoren za zbiranje podatkov ter pripravo poročila o zakonodajnih in drugih ukrepih za izvajanje njenih določb, ki bo nato predložen skupini strokovnjakov in strokovnjakinj za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima ter Predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Pri tem posebej opozarja na vprašanje razmejitve pristojnosti med EU in državami članicami ter na vprašanje pravne podlage. Zaradi razhajanj držav članic, ki pa si praviloma želijo napredka, se nadaljuje razprava le o predlogu sklepa Sveta o podpisu konvencije, ne pa še o sklenitvi. Države članice se glede vsebine sklepov še vedno razhajajo. Pričakovati je čimprejšnji pristop k podpisu konvencije, do sklenitve pa bo poteklo še nekaj časa, ker je treba pripraviti še Kodeks ravnanja po vzoru kodeksa ravnanja glede izvajanja Konvencije ZN o pravicah invalidov.
Na Sodišču EU se bo leta 2019 zaključila zadnja, tretja faza povečanja števila sodnikov na Splošnem sodišču. Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve naprej je temu sodišču predloženo čedalje več zadev. Ker je število vloženih zadev tako naraščalo, se je povečalo število nerešenih zadev in podaljšal se je čas trajanja postopkov. Ker je bilo to podaljševanje težko sprejemljivo za stranke, zlasti glede na zahteve iz 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in ker so vzroki za položaj, v katerem se je znašlo Splošno sodišče, strukturni, se je za odpravo tega položaja kot najbolj realna možnost pokazalo povečanje števila sodnikov. Za Slovenijo je bilo bistveno izrecno pravno zagotovilo, da se bodo izvedle vse tri faze postopka, tj. da bodo imele po koncu izvedene reforme vse države članice po dva sodnika na Splošnem sodišču, ob predpostavki, da se Sodišče za uslužbence vključi v strukturo Splošnega sodišča, oziroma da se spori v zvezi z javnimi uslužbenci Unije na prvi stopnji ponovno dodelijo Splošnemu sodišču.
NOTRANJE ZADEVE 
V letu 2015 se je kot posledica razmer na Bližnjem vzhodu odprla t. i. zahodnobalkanska migracijska pot, ki je zaznamovala tudi dogajanje v Sloveniji. Ob odsotnosti enotnega odziva EU so se države odzivale različno, saj evropski sistem mednarodne zaščite in migracij ni bil ustvarjen za delovanje v takšnih okoliščinah. Dejstvo, da so se nekatere države znašle pod nesorazmernim migracijskim pritiskom, je spodbudilo Evropsko komisijo, da je pripravila Evropsko agendo za migracije, ki je nakazala obrise skupnega evropskega pristopa k migracijam in oblikovanje celostnega in enotnega odziva EU. Glede na različna področja delovanja v okviru notranjih zadev, ki jih je bilo treba zaradi migracijskega izziva dopolniti ali pa na novo urediti, Evropska agenda za migracije neposredno ali posredno posega tako na področje priseljevanja in azila kot tudi na področje notranje varnosti.
Slovenija še naprej podpira skupen odziv in politike EU v zvezi z migracijami in pozorno spremlja razmere na zahodnobalkanski migracijski poti. Meni, da mora EU še naprej tesno sodelovati z državami Zahodnega Balkana ter jim zagotavljati podporo in pomoč.
Priseljevanje in azil
Evropska komisija je z namenom, da bi se bila EU v srednjeročnem obdobju sposobna kosati s prihodnjimi izzivi na področju migracij in mednarodne zaščite, maja 2016 predstavila prvi sklop treh zakonodajnih predlogov za reformo Skupnega evropskega azilnega sistema:
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)nova Dublinska uredba;
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010;
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], za prepoznavanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali osebi brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac s strani držav članic " organi pregona in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev);
sredi julija pa še dodatne štiri zakonodajne predloge, ki pomenijo zaokroženo celoto reforme:
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas;
– Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev);
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU;
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta.
Glede na sklepe Evropskega sveta iz decembra 2016 mora biti dogovor o reformi dosežen do sredine leta 2017. Slovenija reformo podpira, saj je nujna. Imamo pa nekaj pomislekov, ki se nanašajo na korekcijski mehanizem relokacije, na besedilo Predloga sprejemne direktive ter na obveznost države za sodelovanje v programih trajne preselitve. To mora ostati prostovoljna politična odločitev posamezne države članice. Menimo tudi, da moramo kljub roku, ki ga je postavil Evropski svet, dati prednost kakovosti pred hitrostjo. Spremenjena pravna podlaga bo namreč v večini primerov sestavljena iz uredb, ki se bodo po uveljavitvi uporabljale neposredno, zato morebitne kasnejše korekcije premalo premišljenih rešitev na ravni EU z nacionalnimi predpisi ne bodo več možne.
Skladno s Sklepom Sveta 2016/1754, ki dopolnjuje Sklep 2015/1601 o vzpostavitvi ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, Slovenija sodeluje v sistemu premestitev (t. i. relokacije). Prve premestitve so bile opravljene maja 2016. Slovenija se uvršča v skupino držav, ki izpolnjevanje danih zavez jemlje resno. Glede preselitev (angl. resettlement) pa je Vlada RS 2016 odločila, da bo na podlagi Sklepa o preselitvi 20.000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, Slovenija iz Turčije skupno sprejela 20 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca, še dodatnih 40 pa na podlagi dogovora med EU in Turčijo. Prve preselitve bodo izvedene v letošnjem letu.
Začasne premestitvene in preselitvene sheme so ključni elementi ureditve Unije za boljše upravljanje migracij in odražajo načelo odgovornosti in solidarnosti v praksi. Skupaj z vsemi drugimi ukrepi, ki so še potrebni ali so bili že sprejeti za trajno zmanjšanje tokov nezakonitih priseljencev v Evropo, so te sheme pomembna sestavina širše strategije za pridobitev nadzora nad situacijo.
Zakonite migracije
Evropska komisija je junija 2016 predstavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visoko usposobljene zaposlitve, kije namenjen izboljšanju zmogljivosti EU, da privabi in zadrži visoko usposobljene delavce iz tretjih držav, ter povečanju njihove mobilnosti in olajšanju menjavanja delovnih mest v različnih državah članicah. Slovenija predlog podpira, ima pa pomisleke glede določenih elementov predloga, ki ne ustrezajo stanju in potrebam na slovenskem trgu dela.
 
Notranja varnost
Komisija je na podlagi ugotovitev iz tehnične študije, rezultatov pilotnega projekta, tehničnih razprav s sozakonodajalcema in deležniki ter javnega posvetovanja aprila 2016 predstavila spremenjen predlog paketa Pametne meje. Paket zajema dva predloga uredb, in sicer Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (EES – Entry/Exit Sistem) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do EES zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011 in Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa.
Tudi glede EES je Evropski svet decembra 2016 določil, da mora biti dogovor s sozakonodajalcema dosežen do sredine letošnjega leta. Slovenija predlog podpira, saj bo pripomogel k lažjemu in temeljitejšemu nadzoru migracij, istočasno pa bo pod vnaprej določenimi pogoji zagotavljal dostop do sistema organom pregona za potrebe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih in drugih hujših oblik kaznivih dejanj.
Novembra 2016 je Evropska komisija predstavila Predlog za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS – European Travel Information and Authorisation System), ki bo zbiral informacije o vseh potnikih, ki potujejo v EU, pri tem pa za vstop ne potrebujejo vizuma. Gre za preverjanje in ocenjevanje tveganj za nedovoljene migracije, varnost ali javno zdravje, ki se opravi še pred potovanjem na schengensko območje tistih državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti. Sklepi Evropskega sveta iz decembra 2016 predvidevajo sprejem akta do konca letošnjega leta. Slovenija je do predloga zadržana, saj je dodana vrednost tega sistema v povezavi z mejno kontrolo na kopenski meji precej nejasna, hkrati pa imamo zadržke tudi zaradi potencialno nezadostnih določb o varstvu osebnih podatkov ter glede roka za sprejetje uredbe. Poleg tega se zavzemamo za jasne določbe o tem, da se bo sistem uporabljal na zunanjih mejah EU in ne schengenskega območja.
Decembra 2016 je Komisija predstavila zakonodajni paket za vzpostavitev, delovanje in uporabo schengenskega informacijskega sistema (SIS), ki obsega tri akte:
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, sklepa Sveta 2007/533/PNZ in sklepa Komisije 2010/261/EU;
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejne kontrole, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006; in
– Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
Prva dva predloga skupaj tvorita pravno podlago za vzpostavitev, delovanje in uporabo SIS, tretji predlog pa ju dopolnjuje in vzpostavlja novo kategorijo ukrepov (izdane odločbe o vračanju). Trije ločeni akti so potrebni zaradi upoštevanja različnega sodelovanja držav članic v politikah EU na področju svobode, varnosti in pravice, vendar skupaj tvorijo celovit sistem. Slovenija podpira sprejem novih uredb o uporabi SIS, saj bodo pripomogle k večji preglednosti in omogočile učinkovitejše delovanje organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zmanjšale sivo polje nezakonitega prebivanja državljanov tretjih držav na območju EU ter pripomogle k večji preglednosti nad izvrševanjem odločb o vračanju. V pogajanjih bo Slovenija izhajala iz potrebe po robustnem in učinkovitem orodju za delo policistov na eni strani ter varstva temeljnih človekovih pravic in načela varstva osebnih podatkov, še posebej načela sorazmernosti, na drugi strani.
Slovenija še naprej podpira proces širitve schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo in ga ne pogojuje z dodatnimi pogoji, kot je na primer mehanizem za sodelovanje in preverjanje, saj bi bilo uvajanje kakršnih koli novih pravil nekorektno ter diskriminatorno. Prav tako podpira proces širitve schengenskega prostora na Hrvaško, ko bo ta izpolnjevala vse potrebne tehnične pogoje in uspešno opravila evalvacijo.
Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta s 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah je začela veljati s 7. aprilom 2017. Gre za spremembo Zakonika o schengenskih mejah, ki spreminja dosedanje standarde opravljanja mejne kontrole pri državljanih Evropske unije in drugih osebah, ki uživajo pravico do svobode gibanja. Medtem ko so mejni policisti doslej pri državljanih Evropske unije izvajali temeljno mejno kontrolo, pa so sedaj vsi potniki pri vstopu in izstopu iz države podvrženi sistematični mejni kontroli v ustreznih podatkovnih bazah: schengenskem informacijskem sistemu (SIS), Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter v nacionalnih zbirkah podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah.
Na to spremembo je predvsem vplival pojav tujih terorističnih borcev, med katerimi je precej državljanov EU. Sistematična kontrola bo prispevala k omejevanju tveganja in groženj notranji varnosti in javnemu redu držav članic, ne glede na izvor takšne grožnje, tudi če prihaja s strani državljanov EU.
Izvajanje sistematične kontrole pri vseh potnikih povzroča precej težav, predvsem zastoje na mejnih prehodih in nezadovoljstvo potnikov. Zato države članice in tudi Slovenija v skladu z Uredbo na določenih mejnih prehodih, v kritičnih obdobjih na podlagi ocene tveganja lahko za določen čas odstopajo od sistematičnega nadzora, da bi zmanjšale čakalne dobe na mejnih prehodih.
Evropska komisija je 2. maja 2017 Svetu EU v obravnavo predložila Predlog izvedbenega sklepa Sveta o priporočilu za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja, ki ga je Svet EU potrdil 11. maja 2017.Na podlagi sklepa se tako za nadaljnjih šest mesecev podaljšuje nadzor tudi na slovensko-avstrijski meji.Hkrati pa je Komisija predstavila tudi Priporočilo o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju, v katerem države članice poziva, naj postopoma prenehajo izvajati nadzor na mejah in istočasno začnejo uvajati sorazmerne policijske kontrole na svojem ozemlju. Republika Slovenija odločno nasprotuje podaljšanju nadzora na slovensko-avstrijski kopenski meji, saj je takšno podaljšanje neutemeljeno.Poleg tega že dolgo opozarja, da bi države članice za preprečevanje sekundarnih migracij morale predhodno izčrpati vsa obstoječa policijska pooblastila, preden bi se sploh odločile za ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah. Zato pozdravljamo priporočila o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju v schengenskem območju, ki jih je pripravila Komisija.
Na področju boja proti terorizmu bo v naslednjem letu in pol prednostno obravnavano preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Poudarek bo na delovanju Mreže za osveščanje o radikalizaciji (RAN). Ta je usmerjena v preprečevanje radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem. RAN združuje strokovnjake iz vse Evrope, ki delujejo v praksi, v direktnem stiku z ljudmi, ki so bili radikalizirani ali pa so potencialno ogroženi, da se bodo radikalizirali. Slovenija podpira predlog Evropske komisije za vzpostavitev skupine strokovnjakov na visoki ravni za preprečevanje radikalizacije (HLEG-R), ki bi delovala po zgledu Strokovne skupine na visoki ravni za izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU (HLEG). Zavzemamo se za horizontalni pristop pri preprečevanju radikalizacije in vključenost vseh pomembnih akterjev, ne le policije. Ocenjujemo, da bi bile za uspešno preprečevanje radikalizacije velikega pomena skupne smernice na tem področju, ki bi poenotile pristope držav članic, in izmenjava najboljših praks.
Civilna zaščita
Civilna zaščita s spodbujanjem celostnega pristopa pri obvladovanju nesreč ostaja stičišče različnih politik, ki prispevajo k zmanjševanju števila nesreč oziroma odpravljanju njihovih posledic. Slovenija si bo še naprej prizadevala za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, skupaj s krepitvijo preventivnih ukrepov, ki se pripravljajo tudi v okviru drugih politik Unije. Še naprej bo tudi zagovarjala upoštevanje načel subsidiarnosti, proporcionalnosti in solidarnosti.
Slovenija se bo tudi v prihodnje zavzemala za nadaljevanje sodelovanja EU s tretjimi državami na področju civilne zaščite, predvsem za tesno sodelovanje z državami kandidatkami in vključevanje potencialnih kandidatk v mehanizem Unije na področju civilne zaščite, ter za zagotavljanje podpore državam v okviru sosedske politike pri razvoju civilne zaščite.
ZUNANJE ZADEVE IN OBRAMBA 
Skupna zunanja in varnostna politika
Slovenija bo dejavno sooblikovala skupno zunanjo in varnostno politiko EU, s čimer bo tudi uresničevala svoje zunanjepolitične cilje in svojo odgovornost v svetu v skladu z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije ter Strategijo slovenske zunanje politike. V interesu Slovenije sta močna skupna zunanja in varnostna politika EU in učinkovita Evropska služba za zunanje delovanje, pomembna dejavnika tudi pri krepitvi obveščenosti, prisotnosti in vključenosti Slovenije ter ostalih članic EU v aktualna svetovna dogajanja. Slovenija se bo zavzemala, da EU s proaktivnim pristopom pri obravnavanju ključnih vprašanj ostane močan in pomemben akter na mednarodnem prizorišču ter svojo vlogo še okrepi. V skladu z ambicioznostjo in usmeritvami globalne strategije EU Slovenija meni, da mora biti EU sposobna pravočasnega ukrepanja, preprečevanja in posredovanja, upoštevajoč določbe Lizbonske pogodbe in Ustanovne listine OZN.
Mir, varnost, spoštovanje mednarodnega prava ter politična stabilnost v evropskem sosedstvu in v svetu ostajajo ključni interesi. Spoštovanje demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin so podlaga in hkrati učinkovito sredstvo za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Slovenija bo zato izpostavljala varstvo, spodbujanje in uveljavljanje človekovih pravic, vključno s krepitvijo vloge in moči žensk, ter si prizadevala za prenos mednarodnopravnih norm in standardov v pravni red ter prakso. Slovenija bo nadaljevala z dejavno zunanjo politiko človekovih pravic tudi kot članica Sveta OZN za človekove pravice.
Pri sooblikovanju politik EU bo Slovenija dejavna pri horizontalnih in regionalnih temah, ki so v njenem strateškem interesu. V okviru skupne zunanje in varnostne politike EU bo prispevala k uresničevanju svojih zunanjepolitičnih ciljev tako v evropski vzhodni in južni soseščini kot na globalni ravni. Za Slovenijo je pomembno, da sta njena in evropska soseščina varni, stabilni in demokratični, zato si bo še naprej dejavno prizadevala za krepitev odnosov z državami evropske sosedske politike. Spodbujala jih bo pri izvajanju reform na področju demokracije, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic. Okrepljen politični dialog in partnerstvo sta še toliko pomembnejša glede na številne izzive, ki so prisotni v evropski soseščini, zlasti politična, gospodarska in družbena nestabilnost ter slab varnostni položaj, dolgotrajne krize in konflikti, migracije, terorizem in nasilna radikalizacija. Pri tem je treba ustrezno pozornost nameniti tudi okoljski in podnebni varnosti. EU si mora še naprej odločno prizadevati za umirjanje napetosti, da bi preprečili nadaljnjo polarizacijo in destabilizacijo širše regije soseščine. V ospredju bodo še naprej najbolj pereča vprašanja Sirije, Libije, vzhodnega dela Ukrajine, Iraka ter bližnjevzhodni mirovni proces. Intenzivno je treba spremljati tudi razvoj položaja v drugih državah te regije.
V medsebojno povezanem svetu mora EU delovati globalno in v sodelovanju z drugimi akterji. Odgovorno se mora zavzemati za mednarodno ureditev, ki temelji na pravilih mednarodnega prava. Suverenost, neodvisnost in ozemeljska celovitost držav, nedotakljivost meja in mirno reševanje sporov so ključni elementi mednarodne varnostne ureditve. Slovenija bo še naprej zagovarjala enotno in odločno nastopanje EU pri uveljavljanju mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic, opolnomočenja žensk ter pravice vsake države, da si svobodno izbere lastno prihodnost. Tem načelom bo sledila tudi pri obravnavi političnih in varnostnih razmer v geografsko bolj oddaljenih regijah.
Slovenija bo še naprej poudarjala pomen nadaljnjega sodelovanja EU s ključnimi globalnimi in regionalnimi silami, vključujoč Združene države Amerike, Rusijo in Kitajsko. EU in ZDA od nekdaj veže trdno čezatlantsko strateško partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah demokracije, pravne države in človekovih pravic ter skupnih interesih, zlasti na varnostnem in gospodarskem področju. To partnerstvo, na razvoj katerega bo vplivalo dogajanje tako na eni kot na drugi strani Atlantika, lahko pomembno prispeva h krepitvi odpornosti, reševanju konfliktov in sodelovanju pri učinkovitem globalnem upravljanju. Posebno pozornost bomo namenili tudi krepitvi sodelovanja med EU in Kanado. Pristop EU do odnosov z Rusijo mora biti še naprej usklajen in enoten, kar se v prvi vrsti nanaša na politiko nepriznavanja nezakonite priključitve Krima ter spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. V dialogu z Rusijo mora EU poleg nesoglasij izpostavljati tudi vprašanja, ki so v skupnem interesu. V zvezi s Kitajsko si bo Slovenija še naprej prizadevala za usklajeno delovanje EU in izkoriščanje možnosti povezovalnih platform med EU in Kitajsko.
Slovenija bo izpostavljala vzpostavitev trdnega in kredibilnega strateškega partnerstva EU z mednarodnimi organizacijami, s ključnim ciljem vzpostavitve mednarodnega okolja, ki bo pripomoglo k varnosti, univerzalni trajnostni rasti (vključno z varovanjem okolja in bojem proti podnebnim spremembam), dobremu upravljanju, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic. Še naprej se bo zavzemala za podporo krepitvi delovanja celotnega sistema OZN kot osrednjega globalnega multilateralnega mehanizma. Slovenija bo skušala obstoječe mehanizme EU – v sinergiji z lastnimi prizadevanji in projekti – v čim večji meri uporabiti tudi za večanje svoje prepoznavnosti v državah, kjer ni prisotna z diplomatskimi predstavništvi. Na politični in delovni ravni bo sodelovala v evropskih forumih z regionalnimi povezavami v Afriki, z arabskimi in zalivskimi državami, v Jugovzhodni Aziji, Latinski Ameriki in Karibih.
Slovenija si bo prizadevala, da se bo EU dejavno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava, mednarodnih pogodb in sprejetih mednarodnih razsodb. Še naprej bo zagovarjala prednostno vključevanje preventivne diplomacije v reševanje konfliktov ter zgodnje odkrivanje kršitev človekovih pravic. Izpostavljala in promovirala bo uporabo sredstev mirnega reševanja sporov, vključno z mediacijo. Slovenija se bo v okviru EU tudi zavzemala za podporo prizadevanjem OZN za krepitev mediacijskih zmogljivosti ter njihovi večji vključenosti v mirovne procese. Prav tako je treba udejanjati načela odgovornosti zaščite prebivalstva pred množičnimi grozodejstvi na podlagi že sprejetih zavez. Tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU bo Slovenija še naprej dejavno zagovarjala globalno odpravo smrtne kazni, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, prava človekovih pravic in begunskega prava ter podpirala Mednarodno kazensko sodišče.
Na področju migracij bo Slovenija zagovarjala takšne politike EU, ki bodo prinašale uspešno in dolgoročno vzdržno upravljanje migracijskih tokov. Pri tem so ključni celovit pristop in usklajeno delovanje med institucijami EU in državami članicami ter tesno sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, predvsem Mednarodno organizacijo za migracije in Visokim komisariatom OZN za begunce. Slovenija bo pri iskanju vzdržnih rešitev podpirala vzpostavitev partnerskega dialoga in okrepljen politični dialog, predvsem s tistimi državami, iz katerih v EU prihaja največ neregularnih migrantov, regionalni pristop ter reden dialog in sodelovanje med državami ob migracijskih poteh. Slovenija bo tvorno sodelovala pri oblikovanju stališč EU za pripravo globalnih dogovorov o migrantih in beguncih na podlagi lani sprejete Newyorške deklaracije.
Na področju boja proti terorizmu, ki je eden najpomembnejših zunanjepolitičnih izzivov, bo Slovenija še naprej podpirala prizadevanja mednarodne skupnosti, zlasti bo poudarjala pomen globljih vzrokov radikalizacije, izziv tujih terorističnih borcev, geografsko pa se bo osredotočala na regijo Zahodnega Balkana.
Slovenija bo tudi v naslednjih 18 mesecih delovala v smeri uresničevanja Globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU, ki krepi vlogo EU kot globalnega akterja in opredeljuje celosten pristop do sodobnih izzivov in groženj. Pri izvajanju strategije bo Slovenija posebno pozornost namenjala dejavnostim za spodbujanje stabilnosti, človekove varnosti in trajnostnega razvoja v neposredni soseščini EU. Zavzemala se bo za krepitev preventivnega delovanja EU, celostno zagotavljanje stabilnosti in razvoja, preprečevanje nezakonitih migracij, radikalizacije in terorizma, krepitev regionalnega sodelovanja ter usklajen odziv na druge čeznacionalne grožnje. Krepitev varnosti EU, njenih meja in sosedstva ostaja naša prednostna usmeritev.
Slovenija bo zagovarjala zunanjepolitično delovanje EU, ki bo prispevalo h krepitvi in ohranjanju odpornosti držav in družb, ter se hkrati zavzemala za proaktiven prispevek EU k zagotavljanju odpornosti partnerskih držav. Za boljše delovanje skupne zunanje in varnostne politike bo Slovenija poudarjala krepitev povezave med notranjimi in zunanjimi vidiki politik EU, zlasti na področjih boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter migracij, pri obravnavanju hibridnih groženj in zagotavljanju kibernetske varnosti.
Skupna varnostna in obrambna politika
Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju dejavna v procesu nadaljnje krepitve EU na področju varnosti in obrambe. Zagovarjala bo vključujoč, ciljno naravnan pristop, ki naj okrepi varnost EU in njenih meja, omogoči učinkovitejše odzivanje na zunanje krize ter okrepi stabilnost in zmogljivosti partnerskih držav, skladno z Izvedbenim načrtom Globalne strategije EU. Pri tem bo zagovarjala načelo enotnega nabora sil in razvoja zmogljivosti ob upoštevanju načela komplementarnosti z Natom ter si prizadevala za učinkovito izvajanje Skupne izjave EU-Nato iz Varšave. Slovenija bo še naprej zagovarjala polno izrabo in nadgradnjo obstoječega pravnega ter institucionalnega okvira, instrumentov in mehanizmov, razvoj partnerstev, zlasti z Natom in OZN ter državami Zahodnega Balkana. Vključujoč pristop bo zagovarjala tudi pri krepitvi in uravnoteženju obrambne industrijske in tehnološke baze, med drugim v okviru Evropskega akcijskega načrta za področje obrambe, ter pri razvoju ustreznega odzivanja na čeznacionalne grožnje, zlasti hibridne, množične neregularne migracije in napade na kibernetsko varnost. Tako kot doslej bo sodelovala v in podpirala delo Evropske obrambne agencije, še zlasti na področju razvoja zmogljivosti.
V naslednjem 18-mesečnem obdobju bo še naprej poudarjala nadaljnjo krepitev zmožnosti preprečevanja konfliktov in kriz, boljše situacijsko zaznavanje ter ustrezen razvoj civilnih zmogljivosti, vključno z redefinicijo zavez iz Feire, širitvijo nabora civilnih zmogljivosti ter pregledom t. i. Petersberških nalog, tudi v luči celostnega odziva EU v okviru delovanja v zahtevnejših okoljih in hitrejšega odzivanja. Nadaljevala bo s sodelovanjem v operacijah in misijah skupne varnostne in obrambne politike v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Maliju, Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Glede na razvoj okoliščin, interese in zmožnosti se bo po potrebi odločala za sodelovanje v dodatnih operacijah in misijah s poudarkom na bližnji in daljni soseščini.
Širitev Evropske unije
Skladno z Rimsko izjavo o prihodnosti EU si bodo vse države članice prizadevale za Evropsko unijo, ki bo odprta za tiste evropske države, ki spoštujejo njene vrednote in si prizadevajo za njihovo spodbujanje. Slovenija bo v okviru razprav o prihodnosti EU vztrajala, da to zajema tudi nadaljnjo širitev kot naložbo v mir, varnost, stabilnost, napredek in povezanost celotne Evrope.
Slovenija bo še naprej podpirala širitveno strategijo EU, ki poudarja zagotavljanje temeljev za uspešen razvoj države, tj. pravne države, osnovnih človekovih pravic, krepitve demokratičnih institucij ter učinkovitega gospodarskega upravljanja. Ob tem je ključnega pomena, da širitvena politika EU ostaja kredibilna. Medtem ko od držav, ki si prizadevajo za pristop k EU, zahtevamo strogo izpolnjevanje zadanih meril, je ob izkazanem napredku kandidatke oziroma potencialne kandidatke za članstvo potreben tudi ustrezen pozitiven odziv EU.
Slovenija bo nadaljevala z opozarjanjem, da se države Zahodnega Balkana še naprej soočajo z nekaterimi nerešenimi vprašanji v medsebojnih odnosih, kar vpliva tudi na dinamiko sprejemanja ustreznih gospodarskih in političnih reform, potrebnih za stabilizacijo držav in napredek na poti v EU. Slovenija si bo zato tudi v prihodnje prizadevala za dejavno in konstruktivno vlogo EU pri reševanju poglavitnih odprtih medsosedskih vprašanj in izzivov. Države Zahodnega Balkana bo še naprej podpirala pri njihovem približevanju EU, tako dvostransko v okviru izvajanja svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja kot v okviru projektov, ki se financirajo iz sredstev EU preko instrumenta za predpristopno pomoč.
Slovenija si bo prizadevala za uresničevanje ciljev zagotavljanja stabilnosti, reformnega napredka, trajnostnega gospodarskega razvoja ter krepitve političnega dialoga regije, z namenom trajne pomiritve, tudi v kontekstu spodbujanja vsestranskega sodelovanja med državami regije. Naše dejavnosti bodo usmerjene k promociji dobrososedskih odnosov, ustvarjanju podlage za učinkovito reševanje odprtih dvostranskih vprašanj in krepitvi regionalnega sodelovanja. Slovenija bo dejavna na področju regionalnega sodelovanja v okviru procesa Brdo-Brioni, Srednjeevropske pobude, Jadransko-jonske pobude, Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (v drugi polovici leta 2017 bo za eno leto prevzela predsedovanje), Regionalnega sveta za sodelovanje in Berlinskega procesa. Poleg tega bo nadaljevala z izvajanjem slovenske pobude Pozitivna agenda za mlade na Zahodnem Balkanu, ki je namenjena izboljšanju perspektive mladih ter krepitvi stikov med mladimi v regiji.
Kar zadeva Turčijo, se je dinamika njenega približevanja EU močno upočasnila. Slovenija ob tem meni, da sta nadaljnje sodelovanje in dialog s Turčijo v strateškem interesu EU.
Razvojno in humanitarno sodelovanje
Slovenija bo prispevala k uresničevanju novega Evropskega soglasja o razvoju med institucijami EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament) in državami članicami, ki z junijem 2017 nadomesti Evropsko soglasje o razvoju iz leta 2006. Kot strateški dokument razvojnega sodelovanja bo novo soglasje pomenilo odziv EU in držav članic na Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030) s skupno vizijo o vsebini in načinu izvajanja politike razvojnega sodelovanja EU v obdobju do leta 2030.
Kot razvita država članica EU bo še naprej prispevala k odpravi revščine ter k pravičnejšemu in uravnoteženemu mednarodnemu razvoju. Sodelovala bo v prizadevanjih mednarodne skupnosti za ustrezno in hitro reševanje humanitarnih kriz v svetu. V tem kontekstu bo delovala na podlagi strateškega dokumenta mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki temelji na pravnem redu Republike Slovenije in EU, standardih in merilih Odbora za razvojno pomoč OECD, načelih skladnosti politik za razvoj in učinkovitosti razvojnega sodelovanja, pristopu na podlagi človekovih pravic, humanitarnih načelih ter na prioritetah njene zunanje politike, izkušnjah in primerjalnih prednostih.
Slovenija bo na podlagi evropskih vrednot spodbujala države v razvoju h krepitvi miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, izobraževanju in enakih možnostih. V tem okviru bo posebno pozornost namenila enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk v družbi. Zavzemala se bo za varovanje okolja in reševanje okoljskih izzivov, vključno s posledicami podnebnih sprememb, pri čemer bo v ospredju trajnostno gospodarjenje z naravnimi in energetskimi viri.
Slovenija bo še naprej prispevala k dosežkom EU na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki je ključna komponenta zunanjega delovanja Unije kot vodilne donatorice v svetu. Prizadevala si bo za postopno povečanje odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč, saj se je skupaj z drugimi državami, ki so postale članice EU po letu 2002, zavezala, da si bo v časovnem okviru Agende 2030 (oziroma do leta 2030) prizadevala povečati uradno razvojno pomoč na 0,33 % BND. Spodbujala bo dejavno vključevanje javnega in zasebnega sektorja ter organizacij civilne družbe v izvajanje projektov razvojnega sodelovanja, ki se financirajo iz instrumentov za zunanje delovanje EU. Pozornost bo posvetila globalnemu učenju in dejavnostim za ozaveščanje javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.
Slovenija bo še naprej sodelovala v procesih po izteku Cotonoujskega sporazuma, sklenjenega med EU ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav za obdobje 2000–2020, ki je namenjen zmanjševanju revščine in trajnostnemu razvoju ter postopni integraciji afriških, karibskih in pacifiških držav v svetovno ekonomijo ter sodelovanju na področju migracij. Sooblikovala bo izhodišča EU za pogajanja s skupino afriških, karibskih in pacifiških držav o medsebojnih odnosih po letu 2020, ki se bodo začela najkasneje do avgusta 2018. Zavzemala se bo za partnerstvo med EU in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami na podlagi Agende 2030, Globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU in Evropskega soglasja o razvoju.
V okviru Evropske agende o migracijah bo Slovenija tudi preko mehanizmov razvojnega sodelovanja še naprej delovala s ciljem odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije. Posebno pozornost bo posvetila delovanju Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), namenjenega krepitvi zasebnih naložb in odpravljanju ovir za naložbe za trajnostni razvoj v regijah izvora in tranzita nezakonitih migracij.
Na področju mednarodne humanitarne pomoči si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za krepitev vloge EU kot največje globalne donatorice mednarodne humanitarne pomoči. Skladno s tem bodo prizadevanja usmerjena v zagotavljanje hitrega, učinkovitega in v humanitarne potrebe usmerjenega odziva ter spoštovanje humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava. Posebna pozornost bo posvečena zmanjšanju tveganj nesreč in krepitvi odpornosti nanje, učinkovitemu povezovanju humanitarne pomoči in mednarodnega razvojnega sodelovanja ter krepitvi koordinacije med donatorji. Skladno s sklepi prvega Svetovnega humanitarnega vrha maja 2016 v Istanbulu bodo prizadevanja Slovenije usmerjena tudi v učinkovito načrtovanje in izvajanje humanitarne pomoči, krepitev kapacitet lokalnih partnerjev in spodbujanje sodelovanja med donatorji in mednarodnimi humanitarnimi organizacijami.
Skupna trgovinska politika EU
Trgovinska politika EU se bo v prihodnje oblikovala v spremenjenih mednarodnih okoliščinah, nastalih zlasti kot posledica odločitve Združenega kraljestva o izstopu iz EU ter napovedanih ukrepov nove administracije ZDA za zaščito ameriškega gospodarstva, v tem okviru pa tudi odnosa do obstoječih in novih trgovinskih sporazumov ter multilateralnega trgovinskega sistema z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. Zato se bo EU osredotočala na povezave z drugimi pomembnimi svetovnimi trgovinskimi akterji. Kompleksnost mednarodnih gospodarskih in trgovinskih tokov ter politična občutljivost teh vprašanj prihajata vse bolj v ospredje.
Okvir EU za trgovinsko politiko EU je še vedno strategija Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko iz novembra 2015.
Slovenija podpira odprto in pošteno trgovino, ki temelji na pravilih. Zavedajoč se dejstva, da je trgovina eden najmočnejših generatorjev rasti, si bo Slovenija tako kot EU prizadevala za njeno odprtost, poštenost in vključenost ter transparentnost v trgovinskih pogajanjih.
V teh razmerah je Slovenija prepričana, da je vloga Svetovne trgovinske organizacije še bolj pomembna. Zato se bo zavzemala za izvajanje dogovorov 10. ministrske konference iz Nairobija in aktivno sodelovala pri pripravi ambicioznih, a uravnoteženih in dosegljivih rezultatov 11. ministrske konference decembra letos v Argentini. Rezultate je mogoče pričakovati na področju domače zakonodaje pri storitvah, ribiških subvencijah, domačih podporah v kmetijstvu in e-trgovini. Podpiramo tudi širitev članstva Svetovne trgovinske organizacije. V večstranskih pogajanjih se zavzemamo za nadaljevanje in zaključek pogajanj o sporazumu o okoljskem blagu (EGA) in o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) ob ustrezni obravnavi še odprtih zadev.
Slovenija se zavzema za napredek pri pogajanjih o bilateralnih trgovinskih sporazumih EU, ki so že v teku (sporazum z Japonsko, Filipini, Indonezijo, z Mercosurjem in nadgradnja sporazuma z Mehiko). Prav tako podpira začetek pogajanj o posodobitvi sporazuma o carinski uniji s Turčijo in sporazuma s Čilom ter nova pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo. Slovenija meni, da lahko zlasti sporazum o prosti trgovini z Japonsko, ki je tudi eden od naših prioritetnih trgov, občutno izboljša medsebojno gospodarsko sodelovanje in nadgradi ter dopolni bilateralno sodelovanje.
Trgovinski odnosi med EU in ZDA so ne glede na stanje pogajanj o Celovitem transatlantskem partnerstvu o trgovini in naložbah, ki so trenutno ustavljena, ključni za gospodarstvo EU. Če bo sedanja administracija ZDA po pregledu stanja dosjeja sprejela odločitev za nadaljevanje pogajanj, se bo na ravni EU ponovno odločalo o obsegu in obliki nadaljnjega sodelovanja. Slovenija lahko nadaljnja pogajanja podpre samo v primeru, da se upoštevajo njene mejne pozicije.
Ob naraščanju števila prostotrgovinskih sporazumov sta ključna tudi njihovo učinkovito izvajanje in ozaveščanje gospodarskih subjektov o priložnostih, ki jih prinašajo.
Pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih Slovenija še posebej poudarja pomen transparentnosti pogajanj tako med institucijami EU kot tudi v razmerju do deležnikov in državljanov.
Na področju naložb se Slovenija zavzema za učinkovit sistem zaščite naložb in reševanje naložbenih sporov v skladu s pogodbami EU in mednarodnim investicijskim pravom. Zavzema se tudi za reformo sistema bilateralnega naložbenega sodišča (ICS – Investment Court System) pred vključitvijo v trgovinske sporazume, pomisleke pa ima tudi glede projekta multilateralnega naložbenega sodišča (MIC – Multilateral Investment Court).
Slovenija se zavzema za nadaljnje ohranjanje učinkovitosti instrumentov trgovinske zaščite s posodobitvijo protidampinške in protisubvencijske zakonodaje EU, vključno z novo protidampinško metodologijo za izračun protidampinške dajatve v primeru obstoja znatnih izkrivljanj v tretjih državah. Tudi na tem področju je spoštovanje pravil Svetovne trgovinske organizacije ključnega pomena. Slovenija hkrati meni, da se lahko instrumenti trgovinske zaščite uporabljajo zgolj kot dopolnilno orodje za obravnavo svetovnih presežnih zmogljivosti.
Št. 008-05/17-65/21
Ljubljana, dne 26. septembra 2017
EPA 2076-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik 
1 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, ter spremembi Uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1299/2013, (EU) 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, EU št. 1304/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (predlog omnibus).
2 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.
3 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE.