Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/2017 z dne 4. 8. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/2017 z dne 4. 8. 2017

Kazalo

2165. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, stran 6239.

  
Na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/04, 108/08, 50/14, 81/15) in na podlagi soglasja Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, podanega s sklepom občinskega sveta št. 3.1 na 27. redni seji, dne 28. 6. 2017, je Javno podjetje komunala Slovenj Gradec d.o.o. kot izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda sprejelo
P R A V I L N I K 
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode 
1. Splošne določbe
1. člen 
Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) ureja pogoje projektiranja, tehnične izvedbe in uporabe javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in naprav v lasti MO Slovenj Gradec in najemu izvajalca GJS, na podlagi 8. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Slovenj Gradec.
Določila tehničnega pravilnika se morajo obvezno upoštevati pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, gradnji, komunalnemu opremljanju, pri uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in tudi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem in predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno kanalizacijo.
Ta pravilnik določa tudi navodila za izračun cene storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki ni predmet obvezne gospodarske javne službe.
Poleg določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi:
– vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost;
– slovenske, evropske in mednarodne standarde;
– strokovne podlage, študije in programe, ki so bili izdelani za potrebe obnov, posodobitev ali širitev kanalizacijskega sistema;
– navodila proizvajalcev uporabljene kanalizacijske opreme;
– veljavne predpise za graditev objektov;
– poslovnike o obratovanju komunalnih čistilnih in malih komunalnih čistilnih naprav;
– dosežke stroke na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
2. Pomen uporabljenih pojmov
2. člen 
1. Kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin.
2. Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključujejo to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
3. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo, ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba.
4. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, namenjenih odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijo. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključki, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (PE), niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
5. Uporabnik javne kanalizacije je vsak lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo, in vsak uporabnik storitve.
6. Izvajalec GJS je pravna oseba, ki ji je Svet Mestne občine Slovenj Gradec določil pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
7. Komunalna odpadna voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer:
– je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev, zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih;
– je voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi pri kakršni koli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
– je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno in padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi v gospodinjstvu in kadar njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE ter pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod.
8. Padavinska voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer je to voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
9. Industrijska odpadna voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer je to voda, ki kot stranski produkt nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki proces. Za industrijsko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo oziroma z obema, če se pomešane po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vodotok. Industrijska odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov.
10. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota obremenitve vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi vode. Primerjalno se lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu.
11. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav (peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode …), ki so namenjeni za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali delu naselja. Sekundarno kanalizacijsko omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali v primarnem kanalizacijskem omrežju.
12. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno omrežje) je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav (črpališča in druge naprave za prečrpavanje), ki se uporabljajo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnološke odpadne vode iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja, in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
13. Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem, po katerem se komunalna odpadna voda odvaja ločeno od padavinske odpadne vode.
14. Mešan kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode.
15. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.
16. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode.
17. Varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja znaša 3 metre, merjeno od osi kanalizacijskega voda.
18. Parametri onesnaženosti odpadne vode so: temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost ter koncentracije škodljivih snovi, ki se ugotavljajo po predpisanih merilnih postopkih.
19. Obratovalni monitoring odpadne vode je proces jemanja vzorcev odpadne vode med obratovanjem vira onesnaženja ter merjenja in vrednotenja parametrov onesnaženosti v skladu s predpisi oziroma programom izvajanja meritev.
20. Pretok odpadne vode je povprečna količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, izražena v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro ali v m3/sekundo.
21. Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka odpadne vode.
22. Merilno mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, kjer se merita količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijo odtekajoče odpadne vode.
23. Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe. Občine zagotavljajo izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba), izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na območju Mestne občine Slovenj Gradec, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z uredbo in objavi na spletni strani podjetja.
3. Kanalizacijski sistemi po vrsti in namenu uporabe
3.1 Glede na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na:
3. člen
– javne kanalizacijske sisteme,
– interne kanalizacijske sisteme.
3.2 Delitev kanalizacijskih sistemov glede na namen odvajanja:
4. člen 
– mešan: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode skupaj;
– ločen: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne odpadne vode (»fekalna kanalizacija«) ali odvajanju samo padavinske odpadne vode (»meteorna kanalizacija«).
3.3 Sestavni deli kanalizacijskih sistemov:
5. člen 
– magistralno omrežje in naprave:
 kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
 črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda s tlačnimi vodi na magistralnem omrežju,
 centralna čistilna naprava;
– primarno omrežje in naprave:
 kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dvo- ali večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskem, turističnem ...),
 črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode s tlačnimi vodi iz večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja,
 naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja;
– sekundarno omrežje in naprave:
 kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem ...),
 črpališča za preprečevanje odpadne in padavinske vode s tlačnim vodom na sekundarnem omrežju,
 naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem ...).
3.4 Objekti in naprave uporabnikov:
6. člen 
Objekti in naprave uporabnikov: interna kanalizacija s priključkom na javni kanal do revizijskega jaška na javni kanalizaciji, vključno z revizijskimi jaški, obstoječimi in nepretočnimi greznicami, internimi črpališči, MKČN. Interno kanalizacijo, vključno s priključkom na javno kanalizacijo, uporabnik vzdržuje skladno z veljavnimi predpisi.
Ločnica med javno kanalizacijo in interno kanalizacijo je obstoječi revizijski jašek v upravljanju izvajalca GJS. V primeru, da uporabnik zgradi dodaten jašek na javni kanalizaciji za potrebe priključitve, lahko tega zgradi samo pod pogoji in nadzorom izvajalca GJS in le-tega po izgradnji pisno preda lastniku ostale javne infrastrukture.
7. člen 
Sistemi za odvodnjavanje cest, ulic in parkirišč in ostalih utrjenih površin so v vzdrževanju upravljavcev navedenih objektov.
4. Izdaja soglasij
8. člen 
Izvajalec GJS javne kanalizacije je pooblaščen za izdajo:
– smernic in mnenj k prostorskim ureditvam in izvedbenim aktom,
– projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti in za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– projektnih pogojev in soglasij za priključitev,
– projektnih pogojev in soglasij h križanju komunalnih vodov,
– izjave k uporabnemu dovoljenju,
– potrdil v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave.
Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje pridobiti soglasje izvajalca GJS javne kanalizacije. K vlogi za izdajo soglasja mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim objektom,
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte, zgrajene po letu 1967,
– izvedbeni načrt kanalskega priključka in interne kanalizacije z absolutnimi kotami objekta,
– dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem, kjer bo zgrajen oziroma potekal kanalizacijski priključek.
Z izdanim soglasjem za priključitev izvajalec GJS javne kanalizacije predpiše pogoje, ki jih mora izpolniti uporabnik, da si pridobi pravico do priključitve na javno kanalizacijo ali za izgradnjo MKČN. Enako velja za priključitev industrijskih objektov in odvajanje industrijske odpadne vode.
Brez izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja za priključitev ni mogoča priključitev na javno kanalizacijo in uporaba kanalizacijskih objektov in naprav ter drugi posegi na javni kanalizaciji.
Pri projektiranju kanalizacijskih priključkov za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode mora projektant, poleg pogojev iz izdanega soglasja, upoštevati tudi pogoje terena.
Priključitev objekta na javno kanalizacijo izvede lastnik objekta pod nadzorom izvajalca GJS, ko:
– so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– je pridobljeno soglasje izvajalca GJS in
– to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
5. Prevzem kanalizacijskih objektov v upravljanje
9. člen 
Za prevzem obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
– izračunani morajo biti stroški obratovanja in vzdrževanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah ...).
10. člen 
Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izročiti vso tehnično dokumentacijo, uporabno dovoljenje, soglasje in kataster komunalnih naprav z evidenco priključkov. Upravljavcu mora biti s ceno odvajanja odpadne in padavinske vode zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja.
6. Tehnični normativi za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obnovo
6.1 Splošno
11. člen 
Pri načrtovanju, projektiranju, gradnji, obnovi in posodobitvi kanalizacijskih sistemov ali posameznih sklopov je potrebno zagotoviti, da bodo sistemi nemoteno in varno zbirali, odvajali in čistili odpadno vodo. Upoštevani morajo biti vsi ukrepi za varstvo zdravja ljudi in okolja in ukrepi za varstvo delavcev pri obratovanju in vzdrževanju javne kanalizacije. Zmogljivost sistemov mora biti usklajena s trenutnimi in dolgoročnimi potrebami občin.
Javna kanalizacija mora biti izvedena tako, da ne ovira drugih komunalnih sistemov in ni moteča za urbano okolje. Uporabljeni materiali in tehnologija gradnje morajo zagotavljati doseganje zahtevane obratovalne sposobnosti v celotni življenjski dobi. Tehnične rešitve, nivelete in dimenzije kanalov morajo zagotavljati varno obratovanje in zaščito odvodnikov.
Posebno pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi tal. Kjer so geološke karte pomanjkljive, morajo biti izvedene geotehnične raziskave, s katerimi pridobimo podatke o:
– obtežbah kanalov in objektov na njih,
– nevarnosti drsenja terena,
– posedanju terena,
– gibanju finih delcev,
– nabrekanju v glinenih slojih,
– toku in gladini podtalnice,
– možnostih napajanja vodonosnika,
– obremenitvah bližnjih objektov in cest,
– predhodni uporabi zemljišča,
– možnostih gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,
– možnostih uporabe vrste cevi,
– možnostih uporabe posteljice cevi,
– agresivni zemljini ali podtalnici.
Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod odpadne vode izpolnjene, je potrebno upoštevati vse razpoložljive podatke, kot so: poplave, zamašitve, porušitve kanalov, poškodbe kanalov, rezultate pregledov kanalov z video kamero in tlačnih preizkusov, pritožbe o širjenju smradu, hidravlične presoje, delovanje mehanskih in elektro naprav, preobremenitve, boleznine, poškodbe vzdrževalnega osebja in tujih oseb.
Če postavljene zahteve niso izpolnjene, so potrebni ukrepi za izboljšanje ob upoštevanju zahtevane prioritete.
Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema.
6.2 Parametri onesnaženja
12. člen 
Koncentracije posameznih parametrov onesnaženja odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, morajo ustrezati določilom veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje komunalne odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz KČN.
Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje komunalne odpadne vode iz MKČN so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje padavinske odpadne vode z javnih cest so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov.
V primeru, da parametri onesnaženja odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo navedenim zahtevam, mora uporabnik s pred čiščenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo ali pridobiti mnenje izvajalca GJS, da je takšno odpadno vodo možno odvajati v kanalizacijski sistem, ki se konča s KČN.
Upoštevati se mora ustreznost iztočnih parametrov v skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo za novo priključene objekte, kot za izvajalca del za čas gradnje.
6.3 Mersko mesto
13. člen 
Pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilnikom pretoka z vzorčevalnikom. Merilnik pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM-GPRS povezavo do nadzornega centra. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu GJS ter pristojnim inšpekcijskim službam kadarkoli na vpogled.
14. člen 
Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in vzdrževati uporabnik javne kanalizacije. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca.
15. člen 
Izvajalec GJS ima, poleg rednih pregledov merilnika pretoka, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec kanalizacije.
16. člen 
V primeru okvare merilnika pretoka, se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina obračunane vode v preteklem obračunskem obdobju. Če uporabnik ne odpravi napake na merilniku pretoka v roku osmih dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec GJS kanalizacije.
17. člen 
Uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s pogoji tega odloka v roku 24 mesecev od sprejetja odloka.
6.4 Količina vode
18. člen 
Dimenzioniranje kanalizacijskega sistema se izvaja na podlagi specifičnih obremenitev in prostorskih značilnostih obravnavanega območja ter z upoštevanjem parametrov:
Tabela 1: Osnove za izračun hidravličnih parametrov
PARAMETER
OZNAKA
ENOTA
hidravlična obremenitev
Q
m3/dan
hidravlična obremenitev 18 ur (Qsušni)
Q 18
m3/dan
norma poraba za prebivalce
NP
l/dan/1PE
norma poraba za zaposlene
NP
l/dan/1PE
kritični dotok (10 min)
q krit.
l/s
koeficient odtoka padavinskih vod
0,4
gostota zazidave
n
preb./ha
trenutni odtok v kanalizacijo
qt
l/s
urni odtok v kanalizacijo
qu
l/s
urni odtok v kanalizacijo
Qu
m3/dan
dnevni odtok v kanalizacijo
Qd
m3/dan
letni odtok v kanalizacijo
Qa
m3/a
trenutni odtok na ha
Qha
l/ (s * ha)
jakost odtoka za 15 min. naliv
q15
l/ (s * ha)
minimalna dnevna poraba
qmin
l/s
maksimalna dnevna poraba
qmax24
l/s
srednja dnevna poraba
qsr
l/s
maksimalni urni odtok
qmax24= %Qd
l/s
gostota prebivalstva
P/ha
število prebivalcev
6.5 Sušni odtok
19. člen 
Količina odpadne vode je osnova za dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za izračun sušnega odtoka pri dimenzioniranju zbiralnikov mešanega sistema.
Sušni odtok se izračuna ob upoštevanju predvidenega števila uporabnikov in norme porabe vode na povprečen dan v letu, ki znaša za:
– gospodinjstva: 150 litrov/osebo/dan,
– turizem: 200 litrov/posteljo/dan,
– gostinstvo: 15 litrov/gosta/dan,
– javne urade: 15 litrov/zaposlenega/dan,
– šole: 10 litrov/dijaka/dan,
– javne bazene: 300 litrov/kopalca/dan,
– pekarne: 150 litrov/zaposlenega/dan,
– frizerske salone: 100 litrov/zaposlenega/dan,
– avtopralnice: 200 litrov/avto,
– mlekarne: 4 litre/liter mleka,
– klavnice: 300 litrov/glavo zaklane živine,
– veliko živino: 80 litrov/glavo,
– malo živino: 60 litrov/glavo.
Če na določenem območju razpolagamo s podatki o porabi vode, te podatke uporabimo za izračun, upoštevajoč predvidene spremembe.
Količino industrijske odpadne vode se določi na osnovi merjenih ali ocenjenih vrednosti porabe vode, upoštevajoč predvidene spremembe.
Količina tuje vode se upošteva kot 100 % sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha.
Urni maksimum za določitev sušnega odtoka je odvisen od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v % dnevnega pretoka, in navadno znaša 1/10 do 1/18 dnevne potrošnje.
6.6 Deževni odtok
20. člen 
Mešana kanalizacija in kanalizacija za odvod padavinske vode mora biti dimenzionirana za odvod ustreznih količin deževne vode. Objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo tako, da so varni pred poplavitvijo iz javne kanalizacije.
Projektant mora upoštevati ustrezno intenzivnost in trajanje naliva za vsako območje, in sicer tako da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Koeficient odtoka se definira glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča.
Upoštevati je treba zmanjšanje odtoka zaradi podaljšanja časa zbiranja (zakasnitve) in akumulacijske sposobnosti kanalske mreže in objektov za zadrževanje odtoka. Priključitev padavinskih vod na javno kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod je dovoljena preko ustreznih zadrževalnikov.
Kanalizacija naj bo dimenzionirana tako, da pri določenem nalivu ne poplavlja. Odtok naj bo izračunan s pomočjo modela za simulacijo, zaradi preverbe pogostosti poplavljanja. Zasnovo je treba prilagoditi tam, kjer ni dosežena zaščita pred poplavami.
Ta način ravnanja naj bo izbran tudi takrat, kadar gre za preverbo obstoječih sistemov za odvod vode.
Na mešani kanalizaciji se začetna količina onesnažene padavinske vode zadrži in očisti na KČN.
6.7 Priključki objektov na javni kanal
21. člen 
Priključki na javni kanal morajo biti priključeni – izvedeni tako, da je onemogočeno povratno poplavljanje zaradi povečane količine vode v javnem kanalu. To se zagotovi s pravilnim projektiranjem hišnih kanalizacijskih priključkov (višinska razlika med priključnim jaškom in jaškom hišnega priključka mora omogočati v primeru povečanih količin izliv vode na jašku javne kanalizacije in ne v objektu), ali izjemoma vgradnjo protipoplavnih loput, kjer teren ne omogoča izvedbe priključka za varno priključitev.
6.8 Jakosti nalivov
22. člen 
Jakost naliva se določi na podlagi vrednosti pogostosti in jakosti nalivov.
Tabela 2:Pogostosti nalivov pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov
Pogostost nalivov 
(1x v »n« letih)
Vrsta poselitve
Pogostost poplav 
(1x v »n« letih)
1 v 1
Podeželje
1 v 10
1 v 2
Stanovanjska območja
1 v 20
 
1 v 2 
1 v 5
Mestni centri, industrijska in obrtna območja: 
– S preskusom poplavljanja
– Brez preskusa poplavljanja
1 v 30
1 v 10
Podzemni prometni objekti, podvozi in podhodi
1 v 50
Opomba: Pri nalivih ne sme priti do preobremenitve.
Tabela 3: Vrednosti jakosti nalivov pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih objektov
Pogostost naliva
Meteorološka postaja Šmartno pri Slovenj Gradcu 
Jakost odtoka nalivov….. (l/s/ha), trajanje (min)
N
5
10
15
20
30
60
90
120
180
300
420
600
0,1
446,7
296,5
217,8
174,9
128,5
75,8
55,7
44,7
37,6
30,1
25,8
22,4
0,2
430
279,1
204,1
164,4
119,5
70
51,2
41
34,3
27,5
23,7
20,3
0,5
362,5
235,2
174,2
140,8
104,3
62,4
46,2
37,3
31,1
24,7
21,3
18,1
0,67
332,9
217,4
160,8
129,9
96,1
57,4
42,5
36,9
30,3
23,6
20
16,8
1
295,4
190
140,9
114
84,6
50,7
37,6
32,9
27,3
21,6
18,5
15,7
2
248,6
151
114,6
94,2
71,5
44,6
33,9
29,3
23,7
18,2
15,3
4
184,9
119,4
91,4
75,7
57,9
36,7
28,1
24
19,3
14,6
6
151,1
102
77,7
64
48,7
30,6
23,2
19,7
15,6
11,6
6.9 Pretočne hitrosti
23. člen 
Minimalna dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu pri sušnem pretoku je 0,4 m/s. Priporočena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Ta hitrost je lahko tudi višja, če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja.
6.10 Minimalna globina in padec
24. člen 
Pri odločitvi o načinu gradnje naj se preuči oziroma obravnava globina drenaž in kanalov v povezavi z:
– zaščito pred poplavitvami priključenih objektov,
– vrsto tal,
– prisotnostjo talne vode,
– rastjo korenin dreves ali ostale vegetacije,
– zaščito pred zmrzaljo.
Minimalna začetna globina kanalov (teme kanala) za odpadno vodo naj bo takšna, da bo omogočala gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličij bližnjih objektov in naj znaša 0,80 m. V primerih, ko ti pogoji niso doseženi, si morajo uporabniki vgraditi interna črpališča za odvajanje odpadne vode. Minimalna začetna globina kanalov (teme kanala) za padavinsko vodo naj bo takšna, da bo omogočala priključitve cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov in naj znaša 0,8 m. Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu padcu terena. Minimalni padci javne kanalizacije so določeni oziroma pogojeni z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti. V primerih, ko ni mogoče izvesti primernih padcev in prihaja do usedanja v ceveh, je treba predvideti naprave za ustrezno čiščenje teh odsekov (prekucniki, čistilni val).
6.11 Premeri in polnitve kanalov
25. člen 
Premeri kanalov se izberejo na podlagi hidravličnega izračuna in pogojev vzdrževanja.
Osnova za izbiro premera kanala je:
– vrsta odpadne vode: komunalna in/ali padavinska odpadna voda, za odvod katere bo grajena kanalizacija,
– hidravlična obremenitev priključenega območja s komunalno in/ali padavinsko odpadno vodo,
– varovanje objektov pred poplavitvijo,
– varovanje kanalov pred zamašitvijo,
– zadrževanje začetnih količin padavinske odpadne vode,
– upoštevanje pogojev vzdrževanja in čiščenja kanalov.
Minimalni premer javne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode (fekalna kanalizacija) znaša DN 160, za odvod komunalne odpadne skupaj s padavinsko odpadno vodo (mešana kanalizacija) najmanj DN 250 in minimalni profil tlačnih vodov črpališč 80 mm.
Ustreznost dimenzij kanalov je treba dokazati s hidravličnim računom, pri katerem naj se za maksimalne vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti:
– kanal za komunalno odpadno vodo – do 50 % polnitev pri maksimalnem sušnem odtoku,
– kanal za padavinsko odpadno vodo – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu,
– kanal mešanega tipa – do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem sušnem odtoku.
6.12 Zaščita kanalizacije pred mehanskimi vplivi
26. člen 
Cevi, jaški in ostali deli kanalizacijskega omrežja morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev, tako da so med transportom, vgradnjo in med obratovanjem, zaščiteni pred poškodbami in mehanskimi vplivi (obtežbe, vibracije, posedanje tal). Kot najgloblja komunalna instalacija morajo biti kanali lokacijsko vgrajeni po principu prioritete, in sicer na takšen način, da je v primeru okvare možen strojni izkop. Na mestih, kjer iz objektivnih razlogov ni mogoča kasnejša intervencija z izkopom, mora biti kanal položen v kinetah. Odločitev o obbetoniranju kanala mora bazirati na statični presoji kanala. S statičnim izračunom je treba dokazati stopnjo varnosti po veljavnih standardih.
Ne glede na rezultat statičnega izračuna so pri uporabi fleksibilnih cevi minimalne zahteve pri vgradnji cevovoda naslednje:
– za nepovozne površine:
priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi in priporočili iz geološkega poročila;
– za povozne površine:
Priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi, vgradnja cevi temenske togosti minimalno SN 8, upoštevati predvideno obremenitev in priporočila iz geološkega poročila. V primeru zahtevane povečane temenske nosilnosti cevi ali slabše kvalitete zemljine, se vgradi posteljica iz pustega betona in obsip in zasip cevi v coni cevovoda s cementno stabilizacijo (100 kg cementa na 1000 kg agregata) ali izvede polnoobetoniranje cevovoda. Cona cevovoda je območje od dna cevi do 20 cm nad temenom cevi. Preostali zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi in geološkimi priporočili.
6.13 Zahteve pri projektiranju in izvedbi kanalizacije
27. člen 
Pri projektiranju in izvedbi javne kanalizacije, čistilnih naprav in kanalizacijskih priključkov je potrebno upoštevati:
Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi (SIST EN 1610, ATV, PTP.).
Upoštevati ločen ali mešani sistem odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
1. Na kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode ni dovoljeno priključevanje gnojevke, padavinskih, zalednih, drenažnih ali tujih vod.
2. Traso kanalizacije predvideti tako, da bo omogočen neprekinjen in neoviran dostop za potrebe obratovalnih, vzdrževalnih in obnovitvenih del z vozili za čiščenje, snemanje in vzdrževanje kanalizacije.
3. Upoštevati minimalni svetli premer sekundarnega kanala za odvod komunalne odpadne vode (fekalnega kanala) 160 mm.
4. Pri uporabi cevi iz PE ali PVC je dovoljena uporaba cevi trdnostnega razreda najmanj SN 8 ali več. Predlaga se vgradnja gladkih PVC cevi SN 8.
5. Projekt mora vsebovati statični izračun cevi in kanalov po DIN – A 127 z upoštevanjem geomehanskih vplivov. Pri izračunu upoštevati dejanske deformacijske module zemljine ter ostale geomehanske karakteristike. V ta namen je treba naročiti ustrezno geološko-geomehansko poročilo, ki bo vsebovalo potrebne podatke.
6. Projekt mora vsebovati hidravlični izračun cevovoda.
7. Zaradi ugodnejše statike cevi se predvidi čim manjša širina izkopa. Širina izkopa na dnu naj bo definirana po formuli Dz+,4 m (Dz – zunanji premer cevi) na globinah od 1 m do 4 m. Ta pogoj ne prejudicira zahtev Pravilnika o varnosti pri gradbenem delu.
8. Projekt mora obvezno zajemati načrt tehnologije polaganja cevovodov in vgrajevanje zasipa, kot najbolj kritično fazo gradnje cevovoda, ki ga mora izvajalec del dosledno upoštevati.
9. Projekt mora vsebovati natančno tehnologijo izvedbe kanalizacije z opisom tehnologije izkopa z razpiranjem, navodila proizvajalcev za izbrani tip cevi, s poudarkom na pripravi posteljice kanala z upoštevanjem geomehanskega poročila. Poseben poudarek nameniti obsipu in zasipu cevi ter komprimiranju obsipnega in nasipnega materiala v coni cevovoda, ki poteka od dna cevi do višine 20 cm nad teme cevi. Pri izdelavi poročila o tehnologiji izvedbe je treba upoštevati smernice norm DIN 4033 oziroma SIST EN 1610.
10. Pri načrtovanju in sami izvedbi moramo poseben poudarek nameniti:
a. določitvi vrste posteljice,
b. načinu izvedbe posteljice,
c. širini in nagibu brežine jarka,
d. obsipu in komprimaciji obsipa cevi glede na vrsto materiala cevi (fleksibilne, toge),
e. zasipnemu materialu, ki je lahko prebrana zemljina samo v primeru, da sestava zemljine to dopušča (sipek material do max granulacije 8 mm ali zemlja brez kamnitih delcev),
f. zasipu in komprimiranju pokrivne plasti in glavnega zasipa kanala, kjer je potrebno zasip komprimirati z ustreznimi komprimirnimi napravami na vsakih 30 cm nasutja,
g. definiranju načina komprimacije in vrste komprimacijskih sredstev,
h. vplivu izvleka opaža – v primeru izvedbe kanala z razpiranjem.
11. Načrt kanalizacijskega cevovoda v cestnem telesu mora vsebovati podatke o geološki zgradbi terena in geotehničnih razmerah, ki lahko nastopijo vzdolž trase po izgradnji ceste.
12. Na sekundarnem kanalu upoštevati revizijske jaške premera DN 600 pri globinah priključne cevi do 1,5 m pod terenom in DN 1000 pri globinah, večjih od 1,5 m.
13. Za pokrove razreda D (do 400 KN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč, s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je treba predvideti uporabo izravnalnih obročev med armiranobetonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov.
14. Popis zemeljskih in gradbenih del mora vsebovati natančne popise in predizmere z ločenima postavkama ročnih in strojnih izkopov.
15. Popis del mora vključevati izvedbo vodotesnega preizkusa, posnetek zgrajene kanalizacije z video kamero in geodetski posnetek v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov z vnosom podatkov v digitalni kataster.
16. Situacija kanalizacije mora poleg ostalih podatkov vsebovati:
a. pri jaških: koto pokrova, koto dna in premer jaška;
b. pri ceveh: dolžino odsekov med jaški, tip in premer cevi ter padec v %.
17. Vzdolžni profil kanalizacije mora poleg ostalih podatkov vsebovati:
a. globino izkopa na posameznih profilih,
b. vpis dvojnih kot pri kaskadnih jaških.
18. Na strmih odsekih z naklonom terena več kot 20 % je treba predvideti ustrezne umirjevalne jaške.
19. Projekt mora vsebovati natančen seznam zračnih pokrovov jaškov. Le-ti morajo biti pri ločenem sistemu kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode locirani tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka padavinske vode.
20. Projekt za izvedbo PZI mora vsebovati popise jaškov z naslednjimi podatki:
a. premer jaška,
b. višino vtoka,
c. višino iztoka,
d. naklon vtoka (kot alfa) pri umirjevalnih jaških,
e. naklon iztoka pri umirjevalnih jaških,
f. tip pokrova.
21. Iz situacije kanalizacije mora biti grafično razvidna razmejitev cevovodov po namenu: primarna in sekundarna kanalizacija, kanalizacijski priključki.
22. Kjer je predviden potek kanalizacije v cestišču, priporočamo njen potek v sredini enega voznega pasu, v izogib ropotanju pokrovov jaškov in oviranju prometa, v primeru izvajanja vzdrževalnih del.
23. Izogibati se postavitvi jaškov v sredini cestišča, zaradi popolne zapore cestišča v času vzdrževalnih del na kanalizaciji (čiščenje, snemanje kanalizacije).
24. Vsi zadrževalni bazeni, čistilni jaški, peskolovi in črpališča odpadnih vod in na čistilnih napravah morajo imeti izvedeno dno pod naklonom najmanj 10 %. Črpalke morajo biti vgrajene na najvišji točki dna, v izogib mehanskim poškodbam zaradi morebitnih dotekajočih večjih trdih delov v objekt.
25. Vsa elektro-strojna oprema (pogoni, črpalke, merilna oprema …) in tehnologija mora biti definirana in potrjena s strani izvajalca GJS kot bodočega upravljavca.
26. Vse električne inštalacije morajo biti izvedene po SIST standardih s področja NN elektro inštalacij in strelovodne zaščite ter krmilnih sistemov v strojih in napravah.
6.14 Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav
28. člen 
Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb ali živali. Črpališča odpadnih vod, KČN in MKČN se varujejo tehnično preko SMS alarmiranja in fizično z zaščitnimi ograjami, kjer je to izvedljivo.
6.15 Dimenzije in materiali elementov kanalov
29. člen 
Standardne dimenzije (DN) za javne kanale se označujejo v mm in so naslednje: 160, 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400, 1600.
30. člen 
Pri izbiri materialov elementov kanalov se upoštevajo naslednji vidiki:
– vodotesnost elementov,
– odpornost proti mehanskim, kemijskim in biološkim vplivom,
– namen, obtežba kanala,
– hidravlično obremenitev,
– sposobnost čiščenja,
– minimalna življenjska doba 50 let.
Pri novih kanalih ali obnovah obstoječih kanalov je dovoljeno uporabiti materiale z veljavnimi standardi:
– polivinil klorid, polietilen, polipropilen, armirani poliester, duktilno litino, keramiko, betonske in armiranobetonske cevi v vodotesni izvedbi.
6.16 Križanje, prečkanje kanalov in odmiki kanalizacije
31. člen 
Pri križanju kanalov z drugimi podzemnimi komunalnimi vodi kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja maksimalno 45°. Pri gradnji kanalizacije je treba zagotavljati in ohranjati padce, zato ima lega kanalizacije glede na druge komunalne vode prioritetni položaj. Praviloma poteka pod drugimi komunalnimi vodi. Pri križanju komunalnih vodov s kanalizacijo je treba upoštevati naslednje omejitve:
– dimenzije in padce kanalov, ki se praviloma ne smejo spreminjati,
– možnost izliva odpadne vode v druge komunalne naprave,
– nevarnost okužbe vodovoda.
32. člen 
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami je najmanj 0,5 m. Odstopanje od navedenega odmika je dopustno ob upoštevanju ustreznih ukrepov in z izpolnjevanjem pogojev soglasja izvajalca GJS.
6.17 Križanje kanalizacije z vodovodom
33. člen 
Vodovod nad kanalizacijo:
– vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču),
– vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m,
– v primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi.
Vodovod pod kanalizacijo:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 3 m na vsako stran,
– vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m.
34. člen 
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik. Preprečiti moramo tudi prenose sil.
35. člen 
Pri gradnji ostalih komunalnih vodov pod kanalizacijskim cevovodom, moramo kanalizacijo zaščititi in zavarovati pred poškodbami za čas gradnje in posedanjem po končanih delih. Zagotoviti je treba zadostno utrditev in stabilizacijo terena pod kanalizacijsko cevjo.
36. člen 
Horizontalni odmiki (svetli) spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne smejo biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°.
Horizontalni odmik dreves in okrasnega grmičevja od kanalizacije:
– drevesa minimalno 2,0 m,
– grmičevje minimalno 1,0 m.
37. člen 
Trajno grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od:
– povezovalnega kanalizacijskega voda (kolektorja) najmanj 5 m,
– primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov najmanj 3 m.
38. člen 
Tabela 4: Horizontalni svetli odmiki ostalih komunalnih vodov od oboda kanalizacijske cevi
Komunalni vod
Globina komunalnega voda 
v odvisnosti od kanalizacije
Horizontalni odmik
Vodovod
Večja ali enaka (fekalni ali mešani kanal)
3,0 m
Vodovod
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija)
1,5 m
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, 
TV in PTT kabli
Večja ali enaka 
1,0 m
Toplovod
Večja ali enaka
0,8 m
Vodovod
Manjša (fekalni ali mešani kanal)
1,5 m
Vodovod
Manjša (padavinska kanalizacija)
1,0 m
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, 
TV in PTT kabli
Manjša
1,0 m
Toplovod
Manjša
0,5 m
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in s soglasjem izvajalca GJS lahko tudi drugačni. V tem primeru morajo biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer detajlno obdelani. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost vseh prisotnih komunalnih vodov.
6.18 Nadzemno prečkanje
39. člen 
Nadzemno prečkanje kanalizacije se lahko izvede:
– s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,
– s pomočjo cestne mostne konstrukcije, ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika.
Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo ali vgrajen v kineti. Kadar je vgrajen v kineti, mora imeti po celotni dolžini montažne pokrove. V vsakem primeru je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.
6.19 Podzemno prečkanje vodotokov
40. člen 
Pri podzemnem prečkanju vodotokov se kanalizacijske cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, pretok …) ter oblike in vrste terena brežin. Najprimernejša je izvedba kanalizacije s pomočjo vrtanja pod dnom potoka.
Pri sifonski izvedbi pod vodotoki je treba vgraditi minimalno dve cevi, od katerih ima ena višji vtok. Dimenzije cevi se določijo glede na pretok, tako da je večkrat dnevno presežena minimalna hitrost vode 0,5 m/s. Sifonski cevovod se prične in zaključi v revizijskem jašku. Za potrebe rednega čiščenja sifonov mora biti do jaškov omogočen dovoz s specialnimi vozili za čiščenje kanalov.
6.20 Podzemno prečkanje cest
41. člen 
Podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se v primeru polaganja cevovoda v odprt jarek praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanalizacijska cev vgrajena v globini in položena na način, ki jo predpisuje proizvajalec cevi.
Pri preboju se kanalizacijske cevi vgradijo v zaščitne cevi z distančniki.
42. člen 
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik. Preprečiti je treba tudi prenose sil. Pri gradnji ostalih komunalnih vodov pod kanalizacijskim cevovodom, je kanalizacijo potrebno zaščititi in zavarovati pred posedanjem in zlomom v času gradnje. Posebne ukrepe se izvede s soglasjem upravljavca.
7. Objekti na kanalizacijskem sistemu
43. člen 
Objekti na kanalizacijskem omrežju so namenjeni zagotavljanju pravilnega delovanja in izvajanja kontrole, čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega omrežja.
7.1 Revizijski jaški
44. člen 
Vsaka sprememba smeri, padca in profila cevi, sprememba v materialu cevi in združitev dveh ali več kanalov mora biti izvedena z revizijskim jaškom. Za potrebe vzdrževanja se določijo optimalne razdalje med jaški glede na količino priključkov, konfiguracijo in dostopnost terena ter ostale dejavnike.
Če je sprememba smeri kanala manjša ali enaka kotu 30° horizontalno, se sprememba lahko izvede tudi s koleni z vmesnimi ravnimi odseki.
V primeru horizontalne spremembe smeri kanala ali stranskega priključka v jašek, se izvede priključitev v predizdelane osnove jaškov s priključki pod kotom 45° v smeri toka odpadne vode ali pod kotom 90° s predizdelano pripravljeno muldo v jašku pod kotom 45°.
Na priključnih ceveh v jašek je dovoljena uporaba kolen 15° z enim kolenom oziroma maksimalno 30 stopinj z dvema kolenoma po 15°.
Maksimalna razdalja med revizijskimi vstopnimi jaški je 80 m za cevovode do vključno DN 1000 in 150 m za prehodne cevovode (nad DN 1000).
V primeru priključitve dotoka v jašek nad osnovo PE jaška ali 0,5 m in več nad dnom jaška pri betonskih jaških, je treba predvideti vpadni oziroma kaskadni revizijski jašek. Pri kaskadnih jaških (vpadnikih) se na zunanji strani jaška izvede vtok v dno jaška s pomočjo T-kosa (ali odcepa 45° in kolena 45°), vertikalne cevi in kolena. Stopnja se izvede iz istega materiala ali materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni kanal.
V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba vgraditi umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška.
45. člen 
Glede na funkcijo delimo revizijske jaške na:
– priključne revizijske jaške,
– umirjevalne jaške, ki zmanjšujejo hitrost na maksimalno dovoljeno 3 m/s in tlak,
– merilne jaške, ki služijo za meritve pretokov in odvzem vzorcev odpadne vode na javnem delu kanalizacije,
– jaške, ki služijo za vzdrževanje in čiščenje kanalizacije,
– vpadne ali kaskadne jaške, kadar je višinska razlika med dotokom in odtokom enaka ali večja kot 0,5 m.
46. člen 
Praviloma se izvajajo jaški iz predizdelanih elementov s tovarniško obdelanimi muldami ter sistemsko obdelanimi rešitvami vstopnega dela jaška v povoznih in nepovoznih površinah. Na mestu izdelani jaški so dovoljeni samo izjemoma s predhodnim soglasjem izvajalca GJS in izdelano dokumentacijo. Jaški so lahko izdelani iz polietilenskih, poliestrskih, PVC in armiranobetonskih materialov.
Prehodni (osnovni) del revizijskega jaška ima minimalni premer DN 600 mm do globine 1,5 m in 800 mm v globini nad 1,5 m. Pokrovi naj bodo iz modularne litine, praviloma okrogle oblike, premera 600 mm, s trotočkovnim zaklepanjem z varovalom pred nekontroliranim zapiranjem ter protihrupno zaščito v primeru vgradnje v cestno telo, z nosilnostjo 400 kN v povoznih površinah in napisom KANALIZACIJA. Konstrukcija mora ustrezati standardu EN 124.
Vsi pokrovi, dimenzij večjih od 600/600 mm, morajo imeti vgrajen samodvižni hidravlični sistem.
Pri načrtovanju pokrovov jaškov na mešani kanalizaciji ali kanalizaciji, ločeni za odvod komunalne in padavinske odpadne vode, je treba upoštevati zračenje kanalizacije. Projekt mora vsebovati natančen seznam zračnih pokrovov jaškov. Le ti morajo biti pri ločenem sistemu za odvajanje komunalne odpadne vode locirani tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka padavinske vode.. Vgrajeni morajo biti izven utrjenih površin, kjer je velika možnost vdora padavinskih vod preko pokrovov jaškov.
Pokrovi jaškov morajo biti dostopni, vidni in na nivoju terena. Ni dovoljeno zasipavanje pokrovov jaškov z zemljo oziroma zniževanje le-teh pod nivo terena.
Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden v skladu s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov. Stik med jaškom in armiranobetonskim elementom pokrova jaška mora biti izveden vodotesno. Pri vgradnji jaškov se morajo upoštevati normativi za utrjevanje zemljine pri zasipanju v okolici jaška, v izogib deformacijam in poškodbam jaškov in kanalov pri zasipu.
7.2 Črpališča
47. člen 
Črpališča odpadnih vod se gradijo na območjih, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati gravitacijsko in jo je treba prečrpavati na višji nivo terena.
48. člen 
Pri dimenzioniranju črpališč je potrebno upoštevati:
– akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma črpalke je maksimalno 2 uri. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk;
– črpališče mora biti opremljeno s peskolovom in čistilnim jaškom za odstranjevanje maščob in plavajočih primesi v odpadni vodi, peskolov mora biti lociran pred čistilnim jaškom;
– čistilni jašek naj bo premera minimalno DN 1500 mm zaradi boljšega umirjanja vode;
– črpališče mora imeti dovolj manipulativnega prostora za vgradnjo merilne opreme (ultrazvočnih in mehanskih merilnikov nivoja odpadne vode);
– črpališče mora imeti fiksno lestev za dostop do črpalk;
– črpališče mora biti opremljeno z verigami za dvigovanje in spuščanje črpalk;
– merilna oprema mora biti dostopna za potrebe obratovalnih in vzdrževalnih posegov;
– premer tlačnega voda mora biti najmanj DN 80;
– zmogljivost črpalk se določa glede na maksimalni dotok v akumulacijski sistem;
– črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi.
49. člen 
Če je črpališče locirano na območju, kjer je možen preliv brez večje ogroženosti recipienta (vodotoka, jezera), je treba v črpališču vgraditi elektro priključek za priklop mobilnega agregata.
Na območju, kjer obstaja nevarnost večjih posledic na okolje ob prelivu odpadne komunalne vode, mora biti vgrajen stabilni agregat z avtomatskim zagonom ali dvojno elektro napajanje iz javnega elektro omrežja.
50. člen 
Črpališče naj bo vodnjaške izvedbe ustreznih dimenzij. Črpališče mora imeti vgrajen zračnik. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami. Črpališča, ki so opremljena s potopnimi črpalkami, morajo imeti elektro krmilne omarice ustrezno varovane.
Elektro omarica z instrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta mora biti locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena na betonski podstavek in izvedena po predpisih oziroma zahtevah elektro distributerja.
Črpališča morajo biti povezana z SMS nadzornim centrom vzdrževalca sistema.
Parametri procesnega vodenja in daljinskega prenosa podatkov se definirajo za vsak projekt posebej.
Zagotoviti je treba pogoje, ki preprečujejo nastanek kondenza in zmrzovanja.
Črpališče mora biti lahko dostopno z urejeno dovozno cesto za specialna tovorna vozila.
7.3 Tlačni vodi
51. člen 
Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Globina vklopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m.
Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 20 m in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.
7.4 Zadrževalni bazeni
52. člen 
To so objekti za odvod deževne vode. Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. S tem se doseže:
– zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile dolvodnih kanalov,
– zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske vode.
Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov, ki so v sistemu javne kanalizacije, je treba:
– pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na centralno KČN Pameče,
– poleg izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto obstoječe kanalske mreže, tako da v primeru 10-letnega naliva ne bi prišlo do poplavljanja terena.
Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati in bazene dimenzionirati na podlagi ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV-A 128E).
53. člen 
Zadrževalni bazeni praviloma sestavljajo naslednje enote:
– enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),
– akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),
– enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in drugo).
V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:
– čistilne elemente (avtomatske grablje, napravo za kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem, prekucnike za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline ter drugo),
– regulacijske elemente (senzorje za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in drugo).
V primeru odvajanja padavinske vode v javno mešano ali v ločeno kanalizacijo za padavinsko vodo (meteorno kanalizacijo), je potrebno izdelati hidravlični izračun in glede na hidravlično sposobnost javne kanalizacije padavinsko vodo pred iztokom v javno kanalizacijo zadrževati in kontrolirano, omejeno odvajati. Iz projektne dokumentacije mora biti razviden način zadrževanja padavinske vode z usedalnikom pred omejenim iztokom v javno kanalizacijo.
7.5 Razbremenilniki
54. člen 
Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod padavinske vode. Gradimo jih z namenom, da v času večjih padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v dolvodnih kanalih.
55. člen 
Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj centralnega sistema javne kanalizacije, je treba upoštevati, da je pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi onesnaženi val, potrebno zadržati v sistemu in ga odvajati na centralno čistilno napravo.
Pri dimenzioniranju razbremenilnikov na lokalnih kanalizacijskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati. Razbremenilnike moramo dimenzionirati tako, da je zagotovljeno odvajanje onesnažene padavinske vode, predvsem prvega močnega onesnaženega vala, na čistilno napravo.
7.6 Peskolovi
56. člen 
Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilnike, deževne bazene, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije, kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden strojni način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti.
7.7 Lovilci maščob
57. člen 
Lovilci maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni na kanalizacijskem priključku, so del interne kanalizacije uporabnika, katerega dolžnost je skrb za vzdrževanje in redno odstranjevanje izločenih maščob. Lovilci maščob, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v objekte za pripravo hrane je obvezna.
7.8 Meritve količin in parametrov onesnaženja
58. člen 
Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na KČN, na vseh pomembnejših iztokih komunalne odpadne vode v odvodnike ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja KČN so meritve lahko trajne ali občasne.
Meritve odpadne vode se morajo izvajati v skladu z veljavnimi pravilniki, uredbami, standardi in tehničnimi predpisi.
7.9 Čistilne naprave
59. člen 
Čistilne naprave za čiščenje odpadne vode morajo ustrezati naslednjim zahtevam, ki morajo biti upoštevane že pri načrtovanju objekta:
– upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,
– nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno mero,
– projektirana uporabna doba objektov in naprav: 50 let za gradbene objekte, 10 let za elektro opremo in 20 let za strojno opremo, ki mora biti izdelana iz nerjavečih materialov,
– dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,
– omogočeno mora biti povečanje oziroma spremembe procesov na objektih in napravah,
– poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero,
– objekt mora biti zaščiten z ograjo in opremljen z napisno tablo o vrsti objekta,
– čistilne naprave in MKČN morajo biti procesno vodene in povezane z nadzornim centrom upravljavca.
Parametri procesnega vodenja in daljinskega prenosa podatkov se definirajo za vsak projekt posebej.
ČN in MKČN morajo biti lahko dostopne z urejeno dovozno cesto za specialna tovorna vozila.
V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdih odpadkov in odvečnega blata.
Pri zasnovi MKČN moramo upoštevati:
– podatke o sestavi vode,
– podatke o klimatskih razmerah in značilnosti lokacije,
– zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije in ostalo,
– posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN,
– posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje,
– hidrogeološke podatke,
– podatke o vodotoku oziroma o prostoru za ponikanje.
7.10 MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE
60. člen 
Pri načrtovanju, vgradnji in obratovanju MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba upoštevati veljavne predpise in standarde za to področje.
Kapaciteta vgrajene MKČN mora biti skladna z vsoto obremenitev vanjo stekajočih se odpadnih vod iz priključenih objektov. V MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je prepovedano odvajati industrijsko ali padavinsko odpadno vodo.
MKČN mora biti vgrajena na mestu, ki je dostopno za vozilo za izčrpavanje blata. Premer odprtine za izčrpavanje blata ne sme biti manjši od 200 mm.
Očiščeno komunalno odpadno vodo iz MKČN je dovoljeno odvajati v podzemno vodo preko objekta za ponikanje ali neposredno v površinsko vodo po zaprtem jašku.
Lastnik MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o ravnanju z blatom in podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja čistilne naprave iz podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.
Lastnik MKČN mora omogočiti izvajalcu GJS javne kanalizacije izvedbo Ocene obratovanja MKČN, ki zajema kontrolo kapacitete MKČN, preverjanja ustreznosti odvajanja odpadne vode v in iz MKČN in pregled delovanja vgrajene MKČN.
Lastnik MKČN mora izvajalcu GJS predložiti naslednje dokumente:
– vlogo za vpis v evidenco MKČN do 50 PE
– skica vrisane MKČN glede na objekt, z označeno lokacijo MKČN in označeno lokacijo iztoka iz MKČN
– poročilo o prvih meritvah za MKČN in Izvidni list o meritvah
– tehnična dokumentacija proizvajalca MKČN in Izjava o skladnosti
– vodno soglasje.
8. Lokalno krmiljenje in telemetrija
61. člen 
– Črpališča odpadnih vod, čistilne naprave in male komunalne čistilne naprave nad 50 PE so postavljene praviloma na prostem. Montirana oprema mora brezhibno delovati v vseh vremenskih pogojih, še posebej takrat, ko so ti najbolj neugodni. To pa zahteva oziroma narekuje uporabo kakovostnih materialov in opreme v vsakem sklopu objekta.
– Vsa črpališča in ČN morajo biti opremljena s procesno opremo, ki omogoča avtomatsko in avtonomno delovanje z možnostjo kontrole na objektu. Pri detajlni izbiri opreme je potrebno posvetovanje z upravljavcem.
– Pri projektiranju črpališč odpadnih voda in čistilnih naprav je potrebno poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt sistema komunikacij in avtomatizacije po zahtevah in pogojih upravljavca.
62. člen 
– Izbira in način povezave med lokalnimi in centralnim nadzornim sistemom je odvisna od topografije terena. Vzpostavita se lahko GPRS povezava ali optična povezava.
63. člen 
– Zahteva se uporaba opreme in protokolov, ki mora biti kompatibilna z obstoječo opremo in tehnologijo centralnega nadzornega sistema ter v skladu z zakonodajo.
64. člen 
Komunikacija med centrom in posameznim lokalnim sistemom mora biti omogočena na način komuniciranja posameznih enot iz centra ter javljanje posameznih lokalov v primeru kritičnih alarmov, ki jih definira bodoči upravljavec. Za posamezne objekte (črpališča, čistilne naprave …) morajo biti določeni potrebni parametri meritev (npr. signal vstopa, signal delovanja črpalk, nivo, pretok, signal napak, signal tarife na NN priključku, signal izpada napetosti, nastavitev parametrov delovanja črpalk iz nadzornega centra, alarm preliva itd.).
8.1 Zahteve za elektro instalacije in krmiljenje na objektih in napravah
65. člen 
Črpališča odpadnih vod, ČN in MKČN so postavljene praviloma na prostem. Montirana oprema mora brezhibno delovati v vseh vremenskih pogojih, še posebej takrat, ko so ti najbolj neugodni. To pa zahteva oziroma narekuje vgradnjo in uporabo kvalitetnih materialov in opreme v vsakem sklopu objekta.
Specifična poraba električne energije je na teh objektih zelo velika in narekuje premišljeno izbiro črpalnih agregatov in uporabo sodobnih krmilno-regulacijskih naprav, ki zmanjšujejo porabo te energije in ne obremenjujejo električno omrežje.
Redno vzdrževanje teh objektov zahteva občasno popolno izpraznitev zbirnih komor.
Za kvaliteten nadzor obratovalnega stanja naprav moramo stremeti k uporabi naprav in sklopov, ki se med sabo povežejo preko interne mreže s standardnim protokolom.
Smotrno je tudi programsko in krmilno združevanje posameznih objektov, ki so si lokacijsko blizu.
Pri projektiranju in montaži moramo upoštevati:
– dobavo in vgradnjo kvalitetne opreme (izdelati primerjavo nabavne cene kvalitetne opreme z višino obratovalnih in vzdrževalnih stroškov za obratovalno dobo opreme slabše kvalitete);
– zahteve merilnih naprav za njihovo pravilno delovanje;
– v primeru vodotesne izvedbe jaškov je treba uporabiti merilnike z IP68 zaščito ali pa izvesti prisilno praznjenje in samodejni izklop naprav.
Gradbena obdelava razdelilnih omar mora biti izvedena tako, da preprečuje vstop glodavcev in mrčesa v njeno okolico in v notranjost.
Povezovalne oziroma kabelske cevi med objektom in razdelilnikom morajo biti položene za vsak vodnik posebej. Ustrezna zatesnitev cevi na obeh straneh mora preprečiti vstop golazni vanjo.
8.2 Izvedba instalacije
8.2.1 Razdelilniki 
66. člen 
Energetski priključek objekta mora biti izveden z zemeljskim priklopom na fasadi objekta ali s prosto stoječo omarico. V njej naj bo poleg merilne garniture izvedena tudi prenapetostna zaščita I. stopnje.
– Glavni razdelilnik mora imeti fizično ločen močnostni in krmilni del, v kolikor je združen v celoto.
– Priklopi kablov na razdelilnik (sponke) morajo biti vidno in krajevno ločeni.
– Zahtevana je ustrezno velika poliestrska izvedba z zaklepanjem vrat.
– Izogibati se je treba montaži električnih elementov na vrata.
– Vgrajeno mora biti grelno telo za sušenje oziroma ogrevanje notranjosti razdelilnika.
– Zahtevana je izvedba razdelilnika z zaprtim dnom in PG uvodi kablov.
– V prosto stoječi izvedbi mora imeti nad sabo ustrezno streho, ki zagotavlja servisni poseg tudi v slabem vremenu.
– Na vstopu dovodnega kabla se pred glavnim stikalom zahteva prenapetostna zaščita II. stopnje.
– Glavno stikalo mora biti izmenično, z možnostjo priklopa objekta na pomožni agregat s pomočjo motorskega vtikača.
– V kolikor se zahteva TT zaščitni ukrep, mora biti le ta izveden s funkcijo ponovnega vklopa.
67. člen 
Napajanje krmilnega dela in meritev mora biti izvedeno preko ustreznega UPS-a, ki ima za sabo prenapetostno zaščito III. stopnje.
– Krmilni del razdelilnika mora imeti vmesno ploščo na kateri se nahajajo stikala za krmiljenje in prikazovalnik, ki služi za kontrolo stanj, meritev, izhodov itd.
– Ločene merilne zanke so na krmilno enoto priključene preko za to namenjenih 24 V troslojnih prenapetostnih zaščit.
– Elementi morajo biti logično postavljeni: krmilnik v zgornjem delu in pod njim elementi za prenapetostno zaščito ter galvanska ločitev vhodnih in izhodnih digitalnih signalov.
– Izogibati se križanju vodnikov, ki potekajo pred in za zaščitami ali galvanskimi ločilniki.
Vse vtičnice izven razdelilnika morajo biti montirane v posebni omarici ali ustrezni niši, v kolikor je razdelilnik na prostem.
8.2.2 Instalacije 
68. člen 
– Praviloma so naprave montirane na prostem in zato se mora uporabljati ustrezen instalacijski material, ki je odporen na mehanske poškodbe, vremenske vplive in korozijo.
– Črpališče mora imeti samodejno zunanjo razsvetljavo.
– Priključni kabli črpalk morajo biti ustrezne dolžine, tako da zagotavljajo servisiranje črpalk in omogočajo neposreden priklop na sponke v razdelilniku.
– Ozemljitve kovinskih delov oziroma izenačitev potenciala se mora izvesti z ločeno instalacijo.
– Ozemljilni vodi zaščit morajo biti predvsem v funkciji najkrajših možnih odvodnikov prenapetosti in ne samo kot ozemljitev teh zaščit.
– Šibkotočni del se izvede z ustreznimi signalnimi kabli in ozemljenim plaščem na enem koncu.
– Uporabiti se morajo dajalniki s plavajočo analogno tokovno zanko 4-20 mA ali standardno interno mrežo. Pri montaži se mora upoštevati navodila posameznih proizvajalcev.
– Za signalna stanja uporabiti stikala brez gibljivih delov.
9. Kanalizacijski priključki
9.1 Splošno
69. člen 
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju komunalne odpadne vode ločeno ali skupaj s padavinsko odpadno vodo v javno kanalizacijsko omrežje.
Za izvedbo in projektiranje kanalizacijskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena.
Za vsak kanalizacijski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije.
9.2 Tehnični pogoji izvedbe priključkov
70. člen 
Priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede praviloma s priključnim revizijskim jaškom (PrRJ) pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer na niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.
Zaradi možnosti zamašitve vodov v objektih, uporabnikom priporočamo izgradnjo internega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku.
Pravilna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje:
– priporočljivo je, da so kote tal pritličja nad kotami pokrovov jaškov na javni kanalizaciji in s tem nad nivojem maksimalne gladine odpadne vode;
– ločeno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode;
– pri objektih, ki so podkleteni, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v pritličju in zgornjih nadstropjih odvede direktno v javno kanalizacijo;
– odpadno vodo iz kleti oziroma niže ležečih prostorov ni dovoljeno priključiti direktno na javno kanalizacijo. Dovoljeno jo je priključiti samo preko hišnega črpališča;
– zaščita pred poplavitvijo z vgradnjo povratne lopute je dovoljena izjemoma, ob zavedanju uporabnika:
 da se ob pojavu visoke vode v javni kanalizaciji odtoki v objektu ne uporabljajo,
 da za loputo nimajo priključene padavinske vode,
 da redno skrbijo za čiščenje lopute in
 skrbijo za tehnično brezhibnost vgrajene lopute;
– zagotovljena mora biti zadostna hidravlična prevodnost hišnega kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ter zračenje kanalizacijskega priključka preko pokrovov jaškov, v nasprotnem primeru lahko prihaja do poplavitev iz priključkov, kar je zelo pogost pojav;
– v primeru, da v obstoječih objektih poteka interna kanalizacija za odvod padavinske vode pod objektom, mora biti grajena vodotesno, brez vmesnih priključkov, jaškov ali sifonov, ki bi omogočali poplavitev objekta.
71. člen 
Vse spremembe smeri kanalizacijskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do največ 45°.
Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi do 1,30 m pod terenom so lahko notranjega premera 600 mm, globlji jaški pa so notranjega premera 800 mm.
72. člen 
Najmanjši profil kanalizacijskega priključka je DN 125 mm.
73. člen 
Priporočljiv minimalni padec kanalizacijskega priključka je 2 %, vendar ne manj kot 1 %.
74. člen 
Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu.
75. člen 
Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišana za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov preko interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na javnem kanalizacijskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvajajo odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška.
76. člen 
Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer se mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti. V tem primeru mora biti sestavni del dokumentacije podpisana izjava uporabnika, da v celoti krije stroške ob morebitni preplavitvi objekta.
77. člen 
Izjemoma je pri ločenih sistemih javne kanalizacije možna neposredna priključitev odvoda odpadnih voda iz kletnih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu – kota temena javnega kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod koto tal kleti, z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to predvideno v prejšnjem členu. Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo le v individualnih objektih, kjer je to v osebnem interesu lastnika objekta. Tudi v tem primeru mora biti sestavni del dokumentacije podpisana izjava uporabnika, da v celoti krije stroške ob morebitni preplavitvi objekta.
9.3 Posebni pogoji
78. člen 
Če vsebnost odpadnih voda uporabnika prekoračuje mejne vrednosti za iztok v javno kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna čistilna naprava in na kanalizacijskem priključku izveden merilni jašek v skladu z določili tega pravilnika.
Če je zaradi potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije (mešani sistem) dovoljeno na javno kanalizacijo, poleg komunalne odpadne vode, priključiti tudi padavinske vode, se interna kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode izvede ločeno tako, da se združi v zadnjem revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal.
Greznične gošče iz obstoječih greznic, blato iz MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se mora odvažati izključno na Centralno čistilno napravo Pameče. Odvažanje in odlaganje v javno kanalizacijo, okolje (kmetijske površine in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode je strogo prepovedano.
Lastniki objektov in naprav lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic, MKČN s pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.
9.4 Drugi pogoji
79. člen 
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko izvede, ko izvajalec GJS na osnovi zahtevka uporabnika in predložene dokumentacije, v kateri so upoštevani izdani projektni pogoji, izda soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Neposredna priključitev na javni kanal se lahko izvede samo pod nadzorom izvajalca GJS, ki izvede prijavo kanalizacijskega priključka.
Pred zasipom kanalizacijskega priključka je obvezna izvedba katastrskega posnetka v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov. Katastrski posnetek je treba predati izvajalcu GJS, ki izvrši vnos posnetka v zbirni kataster.
Izvajalec GJS ima javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc, kjer se vodijo podatki tudi o:
– objektih in napravah sekundarnega in primarnega javnega kanalizacijskega omrežja,
– KČN in MKČN,
– kanalizacijskih priključkih.
Upravljalec po končanju del kanalizacijski priključek pregleda in izda zapisnik o priključitvi, ter vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.
10. Preizkušanje kanalov
80. člen 
Zmogljivost sistemov za odvod vode je treba preizkušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, kot tudi med celotnim obdobjem uporabe.
Med samo gradnjo se izvede vmesni tlačni preizkus pri obteženih ceveh in odprtih spojih. Tega je treba izvajati za vsak odsek med dvema revizijskima jaškoma. Ustreznost vmesnih tlačnih preizkusov mora potrditi nadzornik izvajalca GJS z vpisom v gradbeni dnevnik. Ob končanju del se mora izvesti končni tlačni preizkus.
Preskusi in presoje obsegajo:
– preizkusi tesnosti z vodo, po standardu SIST EN 1610;
– preizkus tesnosti z zrakom, po standardu SIST EN 1610;
– preizkus infiltracije;
– preizkus s pregledom pohodnih kanalov;
– pregled kanalov s TV kamero;
– določitev sušnega odtoka;
– nadzor dotokov v sistem;
– nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik;
– nadzor nad strupenostjo in eksplozivno plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu;
– nadzor nad dotokom na čistilno napravo.
Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali obstoječ sistem za odvod vode. Preizkus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del investicijske dokumentacije.
11. Vzdrževanje in obnova javne kanalizacije
81. člen 
Na objektih javne kanalizacije je izvajalec GJS odgovoren za izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javne kanalizacije zajema izvedbo del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in vrednost javnega kanala, s čimer se ne posega v namembnost, v konstrukcijo objektov in zunanji videz.
Obnovitvena dela na javni kanalizaciji se štejejo za dela v javno korist. Dela v javno korist so dela na objektih javne infrastrukture, s katerimi se nadomesti kanalizacijski vod in z njim povezana oprema, kot predpisuje zakonodaja (ZGO).
82. člen 
Pred začetkom obnove mora biti izdelana dokumentacija, katere sestavni del je:
– analiza obstoječega stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih poškodb na cevovodu ali napravah na podlagi pregledov s TV kamero, opravljenih meritev pretokov in preizkusov tesnosti, hidravlične in statične presoje dimenzij in padcev, evidence popravil, evidence motenj, kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.),
– situacija obstoječega voda, objekta ali naprave,
– situacija ostalih obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju,
– predlog rešitve – obnova ali zamenjava,
– stanje obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje,
– omejitve pri predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov),
– popis del s predračunom.
Po opravljenih vzdrževalnih delih in obnovah mora biti izveden tesnostni preizkus in pregled s TV kamero vzdrževanega oziroma obnovljenega kanalizacijskega omrežja.
12. Evidentiranje kanalizacijskih sistemov
83. člen 
Vsi obstoječi in novozgrajeni kanalizacijski sistemi, vključno s kanalizacijskimi priključki, morajo biti geodetsko posneti.
Za novozgrajene objekte (po 1. 3. 2016) je višina obvezen podatek. Le te morajo biti ortometrične.
Predaja izdelanega katastra upravljavcu digitalnega katastra kanalizacijskega sistema mora biti izvedena v digitalni obliki v skladu z aktualnim Izmenjevalnim formatom in šifrantom datotek elaborata sprememb podatkov GJI izdanega s strani GURS.
13. Pregled projektov
84. člen 
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti izvajalcu GJS javnega kanalizacijskega sistema predloženi v pregled in soglasje. Izvajalec GJS ima pravico nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev, skladno z določbami tega pravilnika in izdanih projektnih pogojev.
14. Nadzor
85. člen 
Investitor, ki gradi ali rekonstruira kanalizacijsko omrežje z objekti in napravami, ki jih bo po izgradnji prevzel v upravljanje izvajalec GJS, mora pridobiti ustrezno soglasje izvajalca GJS.
Izvajalec GJS izvaja kontrolo upoštevanja projektnih pogojev pri izvajanju del ob/na obstoječi ali predvideni javni kanalizaciji. Za vse posege v omrežje javne kanalizacije vrši izvajalec GJS upravljavski nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno s pogoji iz izdanih projektnih pogojev in soglasij, odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode za območje Mestne občine Slovenj Gradec, tega pravilnika in ostalih predpisov in standardov, ki veljajo za tovrstno področje.
15. Oblikovanje cen storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne, industrijske in padavinske vode
86. člen 
Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, je dokument, ki ga pripravi upravljavec in je priloga letnega programa za prihodnje leto. V njem upravljavec predlaga ceno storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in ga predloži v potrditev pristojnemu občinskemu organu, ki ga mora praviloma sprejeti do konca februarja tekočega leta.
V elaboratu opredeljeno obračunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Preteklo obračunsko obdobje je leto pred pripravo elaborata, prihodnje obračunsko obdobje pa je leto za katerega se elaborat pripravi.
16. Prehodne in končne določbe
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 358/2017
Slovenj Gradec, dne 5. julija 2017
Komunala Slovenj Gradec d.o.o. 
Direktor 
Jožef Dvorjak l.r.