Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2017 z dne 21. 7. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2017 z dne 21. 7. 2017

Kazalo

2002. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C), stran 5790.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. julija 2017.
Št. 003-02-7/2017-2
Ljubljana, dne 19. julija 2017
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKom-1C) 
1. člen
V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15) se v 1. členu za besedilom »elementov oštevilčenja,« doda besedilo »ureja učinkovitejšo gradnjo in postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabo obstoječe fizične infrastrukture,«, besedilo »med subjekti na trgu elektronskih komunikacij« pa se nadomesti z besedilom »na področju tega zakona«.
2. člen 
V prvem odstavku 2. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Namen zakona je pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s spodbujanjem investicij z znižanjem stroškov gradnje oziroma postavitve teh omrežij ter razvoja storitev v Republiki Sloveniji in s tem gospodarskega in družbenega razvoja v državi, vključno z razvojem informacijske družbe, kakor tudi razvijanje notranjega trga Evropske unije in uveljavljanje legitimnih interesov vseh njenih državljanov.«.
V drugem odstavku se:
– v četrti alineji besedilo »Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L št. 337 z dne 18. 12. 2009, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/136/ES)« nadomesti z besedilom »Uredbo (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L št. 310 z dne 26. 11. 2015, str. 1)«,
– v peti alineji besedilo »Direktivo 2009/136/ES« nadomesti z besedilom »Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L št. 337 z dne 18. 12. 2009, str. 11)«,
– sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (UL L št. 155 z dne 23. 5. 2014, str. 1).«.
3. člen 
V 3. členu se:
– 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:
»2. Dostopovna točka je element dostopovnega omrežja, ki omogoča fizično povezavo do vsake lokacije končnega uporabnika posebej (npr. ulični kabinet).
3. Dostopovno omrežje je del elektronskega komunikacijskega omrežja, ki neposredno ali prek dostopovne oziroma razdelilne točke povezuje končne uporabnike s hrbteničnim omrežjem.«,
– v 4. točki besedi »prenosni sistemi« nadomestita z besedama »sistemi prenosa«, beseda »usmerjalna« pa se nadomesti z besedo »usmerjevalna«,
– v 6. točki beseda »plačilu« nadomesti z besedo »plačilo«,
– za 11. točko doda nova 11.a točka, ki se glasi:
»11.a Fizična infrastruktura pomeni kateri koli element omrežja, namenjen namestitvi drugih elementov omrežja, ne da bi sam postal aktiven element omrežja, na primer cevi, drogovi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, omarice, stavbe ali dostopi v stavbe, antene in stolpi. Kabli, vključno z neuporabljenimi optičnimi vlakni, in vodovodna omrežja, ki se uporabljajo za prehranske potrebe ljudi, niso fizična infrastruktura v smislu tega zakona.«,
– za 12. točko doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a gradbena dela za potrebe tega zakona pomenijo vsako zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki sama zadostuje za izpolnjevanje gospodarske ali tehnične funkcije ter obsega enega ali več elementov fizične infrastrukture.«,
– za 14. točko doda nova 14.a točka, ki se glasi:
»14.a Infrastrukturni operater pomeni operaterja omrežja kot tudi fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja fizično infrastrukturo, namenjeno zagotavljanju druge vrste gospodarske javne infrastrukture.«,
– za 22. točko doda nova 22.a točka, ki se glasi:
»22.a Javni sektor ima po tem zakonu pomen, kot ga določa zakon, ki ureja javne uslužbence, vključuje pa tudi javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost.«,
– v 23. točki beseda »telekomunikacijskih« nadomesti z besedo »komunikacijskih«,
– za 28. točko doda nova 28.a točka, ki se glasi:
»28.a Komunikacijski vod je celotna podzemna ali nadzemna povezava med dvema ali več točkami, po katerih je možna enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija.«,
– 36. točka črta,
– za 43. točko doda nova 43.a točka, ki se glasi:
»43.a Pasivna komunikacijska infrastruktura pomeni univerzalno (strukturirano) ožičenje v stavbi, ki omogoča visoke hitrosti, in razdelilno točko povezuje z omrežnimi priključnimi točkami.«,
– 57. točka spremeni tako, da se glasi:
»57. Razdelilna točka (točka koncentracije ali distribucije) je fizična točka v stavbi ali zunaj nje, ki je dostopna operaterjem omrežja in na kateri se je mogoče povezati s stavbno fizično infrastrukturo in pasivno komunikacijsko infrastrukturo.«,
– za 60. točko doda nova 60.a točka, ki se glasi:
»60.a Stavbna fizična infrastruktura pomeni fizično infrastrukturo ali inštalacije na lokaciji končnega uporabnika, vključno s tistimi v skupni lasti (skupne inštalacije), namenjene namestitvi žičnih oziroma brezžičnih dostopovnih omrežij, kadar so ta dostopovna omrežja primerna za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in povezujejo razdelilno točko v stavbi z omrežno priključno točko.«,
– v 63. točki besedilo »prenos podatkov z visoko hitrostjo« nadomesti z besedama »širokopasovni dostop«,
– za 63. točko doda nova 63.a točka, ki se glasi:
»63.a Širokopasovno omrežje visokih hitrosti je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča širokopasovni dostop s hitrostjo najmanj 30 Mb/s.«,
– 68. in 71. točka črtata,
– za 72. točko doda nova 72.a točka, ki se glasi:
»72.a Vod je del komunikacijskega voda, ki povezuje dve ali več točk, po katerem je mogoča enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija (npr. bakrena parica, optično vlakno, koaksialen kabel, vse vrste nadzemnih povezav).«.
4. člen 
V drugem odstavku 6. člena se za besedama »posamezni operater« doda besedilo »v Republiki Sloveniji« in črta besedilo »na ozemlju Republike Slovenije«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija na utemeljen predlog operaterja pri prihodku od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, ob določitvi števila točk upošteva polovico letnega prihodka od teh storitev. Navedeno ne velja, kadar tak promet opravi končni uporabnik zadevnega operaterja. Breme dokazovanja, da prihodek izvira od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, je na operaterju. Če operater dokaže, da je za določeno višino prihodkov od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, zavezan za plačilo nacionalnemu regulativnemu organu v drugi državi, agencija ob določitvi števila točk višine teh prihodkov ne upošteva.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »prehodno« nadomesti z besedo »predhodno«, za besedo »objavljen« pa se doda besedilo »najpozneje do 31. julija tekočega leta skupaj z osnutkom programa dela in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
5. člen 
Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Javno komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura se štejeta za gospodarsko javno infrastrukturo.«.
Na koncu prvega stavka petega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »in trajnostno vzdržno.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Pri gradnji novih večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb mora biti projektirana in zgrajena stavbna fizična infrastruktura do omrežnih priključnih točk in v njej pasivna komunikacijska infrastruktura v skupnih delih stavbe, ki je primerna za doseganje visokih hitrosti. V projektu in gradbeni izvedbi te infrastrukture mora biti predvidena in izdelana razdelilna točka, tako da je posameznemu operaterju omogočena povezava do vsakega dela stavbe (naročnika) posebej. Navedeno se smiselno upošteva tudi pri rekonstrukciji stavbne fizične oziroma pasivne komunikacijske infrastrukture. Projektiranje in izgradnja stavbne fizične ter pasivne komunikacijske infrastrukture iz tega odstavka je strošek investitorja v gradnjo ali rekonstrukcijo večstanovanjske ali poslovne stavbe.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja pri gradnji ali rekonstrukciji:
1. stavb s skupno površino do 50 m²,
2. kmetijskih in gozdarskih gospodarskih poslopij,
3. stavb, ki se uporabljajo izključno za religiozne namene,
4. stavb, zaščitenih zaradi posebne zgodovinske, kulturne ali arhitekturne vrednosti in
5. drugih stavb, kjer bi izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka pomenila nesorazmerne stroške v primerjavi s stroški projekta.«.
Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Operater omrežja lahko ob upoštevanju 91., 91.a in 92. člena tega zakona na lastne stroške postavi svoje omrežje do razdelilne točke.«.
Dosedanji osmi odstavek postane deseti odstavek.
6. člen 
Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»9.a člen 
(preglednost v zvezi z načrtovanimi gradbenimi deli) 
(1) Infrastrukturni operater mora pri gradbenih delih na fizični infrastrukturi vsaj 30 dni pred izdajo naročila za izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa vsaj 60 dni pred predvidenim začetkom izvajanja gradbenih del sporočiti agenciji namero o načrtovani gradnji in svoj poziv zainteresiranim investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo, da izrazijo interes za vključitev elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v načrtovanje oziroma za skupno gradnjo. Agencija najpozneje v treh dneh po prejemu poziva na svojih spletnih straneh javno objavi sporočilo investitorja o začetku projektiranja ali izvajanja del z ustreznimi pozivi zainteresiranim, da se o pozivu odločijo v roku, ki ga določi investitor, ter o morebitnem interesu obvestijo investitorja in agencijo. Postavljeni rok ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od objave.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za druge investitorje v javna komunikacijska omrežja in investitorje v druge vrste gospodarsko javno infrastrukturo, ki niso hkrati infrastrukturni operaterji.
(3) Obveznost iz prejšnjih odstavkov ne velja za gradbena dela neznatnega pomena z vidika vrednosti, obsega ali trajanja.
(4) Sporočilo o načrtovanih gradbenih delih iz prvega odstavka tega člena vsebuje informacije o:
1. lokaciji in vrsti del,
2. vključenih elementih omrežja,
3. predvidenem datumu začetka del in njihovem trajanju
4. kontaktni točki.
(5) Operater omrežja lahko zaprosi infrastrukturnega operaterja za informacije iz prejšnjega odstavka za tekoča ali načrtovana dela na fizični infrastrukturi, za katera je bilo gradbeno dovoljenje že izdano ali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja že teče ali je vložitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja predvidena v naslednjih šestih mesecih. V prošnji mora opredeliti območje, na katero se nanaša postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij. Infrastrukturni operater mora informacije predložiti pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji v dveh tednih od prejema pisne prošnje, razen če je infrastrukturni operater te informacije že javno objavil v elektronski obliki oziroma so informacije dostopne na spletnih straneh agencije v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(6) Ob sporu v zvezi s pravicami in obveznostmi iz tega člena odloča o zadevi na zahtevo ene od strank agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona.«.
7. člen 
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»10. člen 
(skupna gradnja) 
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov lahko infrastrukturni operaterji z operaterji omrežja sklepajo dogovore o usklajevanju gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(2) Pri izkazanem interesu zainteresiranih soinvestitorjev za skupno gradnjo po postopku iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vsebuje tudi navedbo tehničnih in drugih pogojev ter predlog delitve stroškov, morajo zavezanci iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena tem zainteresiranim soinvestitorjem ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe, ki upošteva sorazmerni del investicije, in v primeru sklenitve pogodbe o tem v 30 dneh od sklenitve obvestiti agencijo. Če se investitor in zainteresirani soinvestitor sama ne dogovorita o sklenitvi te pogodbe in njeni vsebini v 30 dneh, odkar je zainteresirani soinvestitor obvestil investitorja o interesu za skupno gradnjo, o zadevi na zahtevo ene od strank odloči agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona in pri tem po potrebi določi pogoje skupne gradnje. Investitor mora na zahtevo agencije cene gradnje stroškovno dokazati in utemeljiti. Odločitev agencije mora biti objektivna, pregledna, nediskriminacijska in sorazmerna.
(3) Kadar je ena izmed strank investitor s področja energetike, agencija za potrebe odločanja na podlagi prejšnjega odstavka od agencije, pristojne za področje energetike, predhodno pridobi podatek o višini upravičenih stroškov na strani investitorja s področja energetike.
(4) Po sklenitvi ustrezne pogodbe ali izvršljivosti odločbe agencije iz drugega odstavka tega člena mora investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture svoje omrežje načrtovati tako, da se v okviru tehničnih možnosti hkrati z njimi v skladu z izkazanim interesom po postopku iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko gradita tudi elektronsko komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura. Zainteresirani soinvestitor v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo mora komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo graditi v skladu s petim odstavkom 9. člena tega zakona.
(5) Zavezanec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena lahko zavrne prošnjo zainteresiranega soinvestitorja iz drugega odstavka tega člena za dogovor o uskladitvi gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij, če:
1. bi to povzročilo dodatne stroške za prvotno predvidena gradbena dela, vključno s stroški, nastalimi zaradi dodatnih zamud zaradi usklajevanja gradbenih del,
2. bi to oviralo njegov nadzor nad usklajevanimi deli,
3. je prošnja za usklajevanje del vložena manj kot 30 dni pred oddajo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali manj kot 30 dni pred predvidenim začetkom izvajanja del, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(6) Obveznosti infrastrukturnega operaterja oziroma drugega investitorja v javna komunikacijska omrežja in investitorja v druge vrste gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega člena ter drugega, četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi pri vzdrževalnih delih v javno korist na komunikacijskih objektih iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona ter pri vzdrževalni delih v javno korist, kot so za posamezne druge infrastrukture določena s področnimi predpisi.
(7) Kjer se gradnja komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ali druge gospodarske javne infrastrukture financira iz javnih sredstev iz državnega in občinskih proračunov, morajo investitorji pri gradnji te infrastrukture vanje položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, če glede na podatke iz evidence skladno s prvim odstavkom 14. člena tega zakona na predvidenem območju gradnje še ni take kabelske kanalizacije in če ne pridobi soinvestitorja iz prvega odstavka 9.a člena tega zakona. Tako zgrajena kabelska kanalizacija je pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo.
(8) Agencija za izvajanje tega in prejšnjega člena izda splošni akt.«.
8. člen 
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen 
(uporaba javnih sredstev) 
(1) Izrazi »gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo«, »pasivna širokopasovna infrastruktura« in »dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA)« v tem členu imajo enak pomen, kot jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi 107. in 108. člena Pogodbe (UL L št. 187/2014 z dne 26. 6. 2014), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014).
(2) Sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu z Uredbo 651/2014 za projekte, ki v skupni višini ne presegajo 70 milijonov eurov. Za sofinanciranje projektov, katerih skupna vrednost presega ta znesek, je potrebna priglasitev Evropski komisiji.
(3) Javna sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja se lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1. določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem zainteresiranim gospodinjstvom pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije,
2. za gradnjo širokopasovnega omrežja v naslednjih treh letih ni izkazan tržni interes na podlagi javnega posvetovanja,
3. širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji pri tem pa:
– operater omrežja nudi najširši možen aktiven in pasiven veleprodajni dostop skladno s pravičnimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s fizično razvezavo v primeru dostopovnih omrežij naslednje generacije,
– se tak veleprodajni dostop odobri za vsaj sedem let,
– pravica dostopa do vodov in drogov ni časovno omejena,
– so vodi, za katerih gradnjo se dodeli pomoč, dovolj veliki, da se lahko uporabljajo za več kabelskih omrežij in različne omrežne topologije,
4. zagotovljen je pregleden in nediskriminacijski konkurenčen postopek za izbor izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja ob spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.
(4) Do prejema javnih sredstev iz prejšnjega odstavka ni upravičen operater omrežja, ki:
1. je v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014,
2. je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
3. je naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva Ministrstva za finance,
4. ima na dan vložitve vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 eurov,
5. ne izplačuje redno plač in socialnih prispevkov.
(5) Z javnimi sredstvi iz drugega odstavka se lahko sofinancirajo stroški naložb za:
1. namestitev pasivne širokopasovne infrastrukture,
2. gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo in
3. namestitev dostopovnih omrežij naslednje generacije.
(6) Stroški iz prejšnjega odstavka se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.
(7) Operater omrežja, ki kandidira za sofinanciranje projekta s sredstvi iz drugega odstavka tega člena, mora predložiti vlogo pred začetkom izvajanja projekta. Vloga vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o operaterju omrežja,
2. poslovni načrt projekta, vključno z datumom začetka in dokončanja,
3. lokacijo projekta,
4. seznam stroškov projekta,
5. vrsto pomoči in znesek javnega sofinanciranja, potrebnega za projekt,
6. izjavo o izpolnjevanju pogoja iz 1. točke četrtega odstavka tega člena.
(8) Cena operaterskega dostopa do omrežja, zgrajenega z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena, temelji na načelih oblikovanja cen, ki jih določi agencija. Pri tem agencija upošteva naložbe operaterja omrežja ter cene, ki so na voljo na primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
(9) Operater sofinanciranega omrežja je dolžan stroške in prihodke sofinanciranega omrežja knjigovodsko ločeno evidentirati in do 31. marca tekočega leta ministrstvu oziroma občini kot sofinancerju projektov iz drugega odstavka tega člena poročati o izvajanju projekta za preteklo leto. Iz poročila morajo biti razvidni stroški in prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni ter dosežen dobiček. Sofinancer projektov na podlagi poročil in dokazil operaterjev, ki so omrežja zgradili z javnimi sredstvi iz drugega odstavka tega člena preveri, ali so bili prihodki od zgrajenega omrežja na letni ravni višji od stroškov in je bil na zgrajenem omrežju v tem obdobju ustvarjen dobiček. Celotni dobiček, ki je ustvarjen na subvencioniranih omrežjih v višini, ki je nad povprečnim dobičkom, je dodatni čisti dobiček. Povprečni dobiček se izračuna na podlagi povprečne stopnje donosnosti naložb v telekomunikacijski panogi po podatkih agencije. Dodatni čisti dobiček se vrne sofinancerju projekta.«.
9. člen 
Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
»11.a člen 
(poizvedovanje po tržnem interesu za gradnjo širokopasovnega omrežja) 
(1) Ministrstvo zaradi porabe javnih sredstev iz drugega odstavka prejšnjega člena objavi javni poziv za poizvedovanje po tržnem interesu iz 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena za naslednja tri leta.
(2) Operaterji izrazijo tržni interes z vnosom v spletno aplikacijo, ki jo ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh, in z obvestilom ministrstvu.
(3) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi prekrivajoč se tržni interes operaterjev, ki so predhodno z obvestilom iz prejšnjega odstavka dali tudi soglasje za izmenjavo podatkov o prekrivajočem se tržnem interesu, jih ministrstvo o tem pisno obvesti. Kadar se tržni interesi prekrivajo, operaterji lahko sklenejo dogovor, katerega cilj je izogniti se gradnji podvojene infrastrukture. V takšnem primeru operaterji sklenejo dogovor v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence, v 30 dneh od pisnega obvestila ministrstva. Širokopasovno omrežje mora biti na področjih, za katera so se investitorji dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, odprto komunikacijsko omrežje, sicer dogovarjanje ni dopustno.
(4) Operaterji, ki so se v skladu s prejšnjim odstavkom dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, morajo v 15 dneh po sklenitvi dogovora prenovljene podatke iz drugega odstavka tega člena, ki lahko obsegajo le področja razdeljenega tržnega interesa iz tretjega odstavka tega člena vnesti v spletno aplikacijo iz drugega odstavka tega člena in poslati ministrstvu novo obvestilo. Če dogovor ni sklenjen, ministrstvo upošteva prvotno izražen tržni interes posamičnega operaterja.
(5) Obvestilo o izraženem tržnem interesu iz drugega oziroma četrtega odstavka tega člena mora vsebovati informacije o načrtovanem projektu in podrobno časovni načrt gradnje, dokazila o finančni izvedljivosti načrtovanih investicijskih projektov in primernosti predvidenih tehnologij glede na zastavljene cilje ter morebitne druge priloge, s katerimi bo operater verodostojno izkazal izvedljivost izraženega tržnega interesa.
(6) Če ministrstvo ugotovi, da operater z obvestilom o izraženem tržnem interesu iz drugega oziroma četrtega odstavka tega člena tržnega interesa ni verodostojno izkazal, ministrstvo izda odločbo, s katero mu tržnega interesa ne prizna. Odločba ministrstva je dokončna. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(7) Ministrstvo operaterju, ki izkaže tržni interes, ponudi sklenitev pogodbe, s katero se operater zaveže, da bo v treh letih od podpisa pogodbe zgradil širokopasovno omrežje na območjih in v obsegu, kakršnega je izkazal v pisnem obvestilu ministrstvu. Ministrstvo izvod podpisane pogodbe in morebitni pripadajoči dogovor iz tretjega odstavka tega člena pošlje agenciji. Če operater pogodbe v 15 dneh ne podpiše, se šteje, da je odstopil od izraženega tržnega interesa. V tem primeru ministrstvo izda odločbo iz prejšnjega odstavka.
(8) Če operater ne izvaja tržnega interesa v skladu s pogodbo iz prejšnjega odstavka in pri tem s predvidenimi aktivnostmi zamuja za več kot leto dni, ministrstvo zaradi operaterjeve kršitve odstopi od pogodbe in v tem delu tržnega interesa ne upošteva ter o tem obvesti agencijo. Pri preverjanju izvajanja pogodbe lahko ministrstvo zaprosi agencijo za tehnično pomoč. Z dnem odstopa od pogodbe zaradi operaterjeve kršitve se šteje, da operater ni izpolnil obveznosti gradnje iz prejšnjega odstavka.
(9) Ministrstvo po podpisu pogodb iz sedmega odstavka tega člena zagotovi javnost podatkov o izkazanem tržnem interesu, ki so jih operaterji vnesli v spletno aplikacijo iz drugega odstavka tega člena.
(10) Agencija opravlja nadzor nad odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih s sredstvi iz drugega odstavka prejšnjega člena, in nadzor nad odprtostjo omrežij iz tretjega odstavka tega člena ter nad izpolnitvijo obveznosti gradnje iz sedmega odstavka tega člena od operaterja, ki je izkazal tržni interes.«.
10. člen 
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen 
(vpis v evidenco) 
(1) Investitor ali upravljavec komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 9. člena tega zakona mora sporočiti podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi komunikacijskega omrežja ter pripadajoče infrastrukture, vključno s številom posameznih pripadajočih vodov (optično vlakno, bakrena parica, koaksialni vod, drugo) neposredno organu, ki je pristojen za geodetske zadeve, ki glede teh podatkov izvaja naloge enotne informacijske točke, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco. Vsaka sprememba teh podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka obveznost sporočanja podatkov ne velja za investitorja ali upravljavca komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Agencija zaradi zagotavljanja preglednosti in skupne uporabe fizične infrastrukture od investitorjev ali upravljavcev komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki so v skladu s prvim odstavkom tega člena sporočili podatke organu, pristojnemu za geodetske zadeve, pridobi podatke o njihovih kontaktnih točkah in jih objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Investitor ali upravljavec javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke na fiksni lokaciji v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena. Vsaka sprememba teh podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku. Podatki iz evidence o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke so javni.
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za infrastrukturo, in ministrom, pristojnim za prostor, za izvajanje določbe prvega, četrtega in sedmega odstavka tega člena izda pravilnik.
(6) Agencija lahko za potrebe izvajanja tega zakona ob smiselni uporabi 201. člena tega zakona od zavezancev iz prvega odstavka tega člena zahteva podatke o razpoložljivosti omrežij in objektov iz prvega odstavka in o tem vodi svojo evidenco in zainteresiranim strankam v zvezi s postopki, ki jih vodi, omogoči vpogled v te podatke. Pri tem agencija ne sme zahtevati podatkov, ki so jih zavezanci že poslali organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Infrastrukturni operater mora podatke iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi za elektronska komunikacijska omrežja, ki niso zajeta v drugem odstavku 9. člena tega zakona. Podatke mora sporočiti neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco. Vsaka sprememba podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku.«.
11. člen 
Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi.
»14.a člen 
(dostop operaterja omrežja do podatkov o obstoječi fizični infrastrukturi) 
(1) Če podatki iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena v primeru elektronskih komunikacijskih omrežij ali podatki o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi fizične infrastrukture ter kontaktni točki v primeru drugih infrastrukturnih operaterjev, ki se vpisujejo v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco, niso dostopni, lahko operater omrežja zaprosi infrastrukturnega operaterja za dostop do teh podatkov. Operater omrežja v prošnji opredeli območje, na katero se nanaša postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(2) Infrastrukturni operater mora dostop do podatkov pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji odobriti v dveh mesecih od prejema pisne prošnje iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko infrastrukturni operater zavrne dostop do podatkov, če je to potrebno zaradi varnosti in celovitosti omrežij, nacionalne varnosti, javnega zdravja ali varnosti.
(4) Operater omrežja lahko v pisni prošnji, v kateri so opredeljeni elementi omrežja, na katere se nanaša postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, infrastrukturnega operaterja zaprosi za pregled določenih elementov fizične infrastrukture na kraju samem ob navzočnosti in strokovnem nadzoru pooblaščene osebe infrastrukturnega operaterja. Infrastrukturni operater pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji odobri razumno prošnjo za pregled v 30 dneh od prejema pisne prošnje, razen če to ni primerno iz razlogov v prejšnjem odstavku.
(5) Operater omrežja mora s podatki, ki jih pridobi na podlagi tega člena, ravnati v skladu s predpisi s področja tajnih podatkov, predpisi, ki urejajo varovanje poslovnih skrivnosti, in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje zaupnosti, tajnosti ter operativnih in poslovnih skrivnosti.
(6) Če se infrastrukturni operaterji sami ne dogovorijo o dostopu do podatkov na podlagi tega člena, odloča o zadevi na zahtevo ene od strank agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podatke o neuporabljenih optičnih vlaknih iz 93.a člena tega zakona.
(8) Pristojni organ javnega sektorja, ki pri svojem delu razpolaga s podatki iz prvega odstavka tega člena, te podatke na njegovo zahtevo posreduje operaterju omrežja.«.
12. člen 
V 15. členu se za besedo »določb« dodata vejica in besedilo »razen 11. člena,«.
13. člen 
V 16. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, vlada na predlog operaterja omrežja za omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini v lasti Republike Slovenije s služnostjo za namen iz tretjega odstavka tega člena, odloči o prevladi javne koristi gradnje, postavitve, obratovanja ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture nad drugo javno koristjo, če ne pride do ustanovitve služnosti s pogodbo v skladu z 20. členom tega zakona. Vlada upravljavcu nepremičnine v lasti Republike Slovenije naloži sklenitev pogodbe ali pa predlog operaterja omrežja zavrne.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Pri odločanju v postopku razlastitve ali ustanovitve služnosti v korist operaterja omrežja gre za nujni primer v smislu zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice.«.
14. člen 
Tretji odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Obvezna sestavina pogodbe je določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v primerih, ki se nanašajo na omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah pri gradnji, postavitvi, obratovanju ali vzdrževanju javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture iz 16. člena tega zakona, pa tudi določilo o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca z njegove strani ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, v skladu z določbami tega zakona. Imetnik pravice skupne uporabe ima v obsegu, ki je potreben za izvajanje skupne uporabe, upravičenja iz prejšnjega člena.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe gradnje druge gospodarske javne infrastrukture, je obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja tudi določilo o dopustnosti skupne uporabe s strani operaterja omrežja. Pri določitvi višine denarnega nadomestila za služnost se upošteva tudi možnost skupne uporabe fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij.«.
15. člen 
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe gradnje druge gospodarske javne infrastrukture, je obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja določba o dopustnosti skupne uporabe fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij.«.
16. člen 
Na koncu tretjega odstavka 24. člena se doda besedilo »Agencija pripravi najmanj triletno strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom in jo predloži v soglasje vladi. Po pridobitvi soglasja agencija strategijo objavi na svojih spletnih straneh.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pri čezmejnem škodljivem motenju, povzročenem z oddajanjem radijskega signala iz drugih držav v nasprotju z mednarodnopravnimi akti iz drugega odstavka tega člena, lahko agencija sprejme nujne in sorazmerne ukrepe za zaščito nemotene uporabe radiofrekvenčnega spektra v Republiki Sloveniji. Ti ukrepi obsegajo predvsem povečanje dovoljene oddajne moči, spremembo horizontalnega sevalnega diagrama, spremembo polarizacije, spremembo višine antene nad terenom ter spremembo lokacije oddajanja, če se s tem območje pokrivanja ne spremeni.«.
17. člen 
V tretjem odstavku 33. člena se številka »15« nadomesti s številko »30«, na koncu odstavka pa se doda besedilo »V odgovoru mora pojasniti, ali v zvezi z radijskimi frekvencami, po katerih se povprašuje, namerava izvesti javni razpis ali ne in svojo odločitev obrazložiti. Če pobudo za javni razpis sprejme, ga mora izvesti brez odlašanja. Če je pobuda zavrnjena zaradi potrebe po mednarodni uskladitvi radijske frekvence, agencija pobudniku v odgovoru pojasni tudi časovni načrt za mednarodno uskladitev. Če mora agencija pred pripravo odgovora izvesti dodatne preverbe oziroma aktivnosti v zvezi z mednarodno uskladitvijo radijske frekvence, lahko pobudniku odgovori tudi v daljšem roku, ki ne presega treh mesecev, pri čemer o razlogih in daljšem roku pobudnika obvesti v 30 dneh od prejete pobude.«.
18. člen 
Tretji odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, mora sklep vsebovati tudi pogoje in merila za izbiro najugodnejše ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja medije. Pogoje in merila iz tega odstavka po predhodnem pisnem mnenju Sveta za radiodifuzijo določi agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za medije.«.
19. člen 
Tretji odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, komisija pošlje popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni v skladu z razpisnimi merili Svetu za radiodifuzijo. Svet za radiodifuzijo pregleda prispele ponudbe in poročilo o njihovi oceni ter najpozneje v 60 dneh po prejemu ponudb in poročila agencije predloži agenciji obrazložen predlog izbire.«.
20. člen 
Na koncu drugega odstavka 53. člena se doda besedilo »V primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti daljše od treh let.«.
21. člen 
Na koncu tretjega odstavka 60. člena se doda besedilo »Pri določitvi višine plačila agencija upošteva splošni akt iz prejšnjega odstavka, ki je veljal na dan izdaje soglasja vlade k tarifi za prihodnje koledarsko leto.«.
22. člen 
Na koncu tretjega odstavka 74. člena se doda besedilo »Pri določitvi višine plačila agencija upošteva splošni akt iz prejšnjega odstavka, ki je veljal na dan izdaje soglasja vlade k tarifi za prihodnje koledarsko leto.«.
23. člen 
V drugem odstavku 81. člena se besedilo »nacionalno kontaktno točko za obravnavo varnostnih incidentov (SI-CERT)« nadomesti z besedilom »organ, pristojen za kibernetsko varnost«.
24. člen 
Prvi in drugi odstavek 83. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Operaterji morajo v primeru izjemnih stanj prednostno zagotavljati delovanje tistih delov omrežja, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij nosilcev varnostnega in obrambnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za podporo delovanju kritične infrastrukture, kot jo določi vlada. Za zagotavljanje nemotenega delovanja in čim krajše izpade teh omrežij morajo operaterji sami ali skupaj z drugimi operaterji sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe ter po potrebi predvideti tudi nadomestne poti.
(2) Operaterji, ki zagotavljajo javno komunikacijsko omrežje, morajo svoje omrežje prilagoditi tako, da omogoča dodelitev prednosti komunikacijam z določenih omrežnih priključnih točk pred komunikacijami s preostalih omrežnih priključnih točk (v nadaljnjem besedilu: funkcija prednosti) v izjemnih stanjih. Komunikacija, ki ji je dodeljena funkcija prednosti v javnem komunikacijskem omrežju določenega operaterja, to prednost ohrani tudi v javnih komunikacijskih omrežjih drugih operaterjev v okviru tehničnih možnosti. Breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti nosi operater. V izjemnih stanjih lahko operaterji omogočijo delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali prekinejo delovanje preostalega komunikacijskega prometa v takšnem obsegu in toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo.«.
25. člen 
Drugi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija za spodbujanje regulativne predvidljivosti pripravi in na svojih spletnih straneh objavi najmanj triletno strategijo regulacije.«.
26. člen 
Na koncu prvega odstavka 91. člena se doda besedilo »Agencija skupne uporabe ne sme odrediti investitorju v gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.«.
Na koncu drugega odstavka se doda besedilo »Agencija lahko določi oziroma omeji tudi ceno dostopa do te infrastrukture, tako da pri delitvi stroškov upošteva učinkovito zagotavljanje storitev. Fizična ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo agencije cene dostopa do infrastrukture stroškovno dokazati in utemeljiti.«.
27. člen 
Za 91. členom se doda nov 91.a člen, ki se glasi:
»91.a člen 
(skupna uporaba stavbne fizične infrastrukture) 
(1) Operater omrežja ima pravico dostopa do stavbne fizične infrastrukture zaradi postavitve elektronskega komunikacijskega omrežja, če bi bilo podvajanje te infrastrukture gospodarsko neučinkovito ali fizično neizvedljivo.
(2) Imetniki pravice do uporabe razdelilne točke in stavbne fizične infrastrukture na upravičeno prošnjo operaterja omrežja omogočijo dostop do razdelilne točke in stavbne fizične infrastrukture pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s ceno, kjer je to primerno.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko zavezanec iz prejšnjega odstavka dostop zavrne, če je pasivna komunikacijska infrastruktura na voljo pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s ceno, kjer je to primerno.
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena zavezanec iz drugega odstavka tega člena dostop zavrne, če je z odločbo iz prvega odstavka 92. člena tega zakona že naložena obveznost skupne uporabe.
(5) Če dogovor o dostopu iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ni bil dosežen v dveh mesecih od prejema pisne prošnje za dostop, o zadevi na zahtevo ene od strank odloči agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona. Agencija pri tem upošteva zahteve iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(6) Kadar stavbna fizična infrastruktura ni na voljo, lahko operater omrežja ob upoštevanju petega odstavka prejšnjega člena svoje omrežje v dogovoru z naročnikom zaključi v njegovih prostorih, pri čemer mora čim bolj zmanjšati vpliv na zasebno lastnino tretjih oseb.«.
28. člen 
V prvem odstavku 92. člena se besedi »prejšnjega člena« nadomestita z besedilom »91. člena tega zakona«.
29. člen 
93. člen se spremeni tako, da se glasi:
»93. člen 
(dostop do obstoječe fizične infrastrukture) 
(1) Infrastrukturni operater lahko zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij ponudi operaterju omrežja dostop do svoje fizične infrastrukture.
(2) Operater omrežja lahko svojo fizično infrastrukturo ponudi drugemu infrastrukturnemu operaterju zaradi postavitve omrežij, ki niso elektronska komunikacijska omrežja.
(3) Kadar operater omrežja zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij zaprosi infrastrukturnega operaterja za dostop do njegove fizične infrastrukture, mora v svoji prošnji opredeliti elemente projekta, do katerih zaproša dostop, vključno s točno določenim časovnim okvirom.
(4) Infrastrukturni operater v primeru prošnje operaterja omrežja iz prejšnjega odstavka pripravi ponudbo za skupno uporabo zmogljivosti pod poštenimi in razumnimi pogoji.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka infrastrukturni operater lahko zavrne dostop do svoje fizične infrastrukture zaradi:
1. tehnične neprimernosti zaradi posebnih okoliščin v zvezi z infrastrukturo, do katere je bil zaprošen dostop,
2. pomanjkanja ustreznega prostora ali načrtov, da se ta prostor uporabi za druge namene, kar je treba utemeljiti (npr. z javno dostopnimi naložbenimi načrti infrastrukturnega operaterja),
3. ogrožanja varnosti ali javnega zdravja,
4. celovitosti in varnosti vseh omrežij, zlasti kritične infrastrukture,
5. nevarnosti, da bi načrtovane elektronske komunikacijske storitve resno motile izvajanje drugih storitev prek iste fizične infrastrukture,
6. razpoložljivosti izvedljivih alternativnih načinov za veleprodajni dostop do fizične omrežne infrastrukture, ki jih ponuja infrastrukturni operater in so primerni za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij, če se tak dostop ponudi pod poštenimi in razumnimi pogoji.
(6) Infrastrukturni operater mora razloge za zavrnitev dostopa iz prejšnjega odstavka navesti v dveh mesecih od prejema prošnje za dostop, ki vsebuje vse elemente iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Če dogovor o pogojih dostopa ni dosežen v dveh mesecih po prejemu prošnje za dostop, ki vsebuje vse elemente iz tretjega odstavka tega člena, ali če infrastrukturni operater zavrne dostop, o sporu na zahtevo ene izmed strank odloči agencija po postopku iz 220.a člena tega zakona. Agencija določi tako ceno dostopa, da ima ponudnik dostopa razumne možnosti za pokritje svojih stroškov, pri čemer mora biti upoštevan tudi učinek zadevnega dostopa na poslovni načrt ponudnika dostopa, vključno z investicijami infrastrukturnega operaterja, ki je bil zaprošen, da omogoči dostop, zlasti investicijami v fizično infrastrukturo, ki se uporablja za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev.
(8) Agencija za izvajanje tega člena izda splošni akt.«.
30. člen 
Za 93. členom se doda nov 93.a člen, ki se glasi:
»93.a člen 
(dostop do neuporabljenih optičnih vlaken) 
Na način in po postopku iz prejšnjega člena lahko operater omrežja investitorja ali upravljavca druge vrste gospodarske javne infrastrukture zaprosi tudi za dostop do njegovih neuporabljenih optičnih vlaken.«.
31. člen 
V 94. členu se besedilo »iz 91., 92. in 93.« nadomesti z besedilom »iz 91. do 93.a«.
32. člen 
V drugem odstavku 115. člena se v 1. točki črta besedilo »in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev«.
33. člen 
Četrti in peti odstavek 118. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Če javni razpis ne uspe, agencija za izvajalca univerzalne storitve določi tistega operaterja, ki ima:
– na področju dostopa do javnega komunikacijskega omrežja s pripadajočo infrastrukturo največjo pokritost ali
– največ naročnikov javno dostopnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji ali
– največ naročnikov javno dostopne storitve dostopa do interneta s hitrostjo, kot je določena s splošnim aktom 124. člena tega zakona.
(5) Agencija mora v postopkih na podlagi tega člena upoštevati načela učinkovitosti, objektivnosti, preglednosti in nediskriminacije.«.
34. člen 
V prvem odstavku 129. člena se v 2. točki za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– opredelitev ponujene storitve,«.
Dosedanje tretja do šesta alineja postanejo četrta do sedma alineja.
Na koncu tretje alineje 5. točke se doda besedilo »kar zajema tudi natančen način izračuna stroškov v primeru prekinitve pogodbe,«.
V drugem odstavku se za besedo »predpisi« dodata vejica in besedilo »drugimi predpisi in predpisi Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo«.
35. člen 
V devetem odstavku 131. člena se črta besedilo »v preteklem letu«.
36. člen 
Za drugim odstavkom 132. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Agencija zagotovi, da so objavljene naslednje informacije o operaterjih:
1. ime ali firma in naslov ali sedež operaterja,
2. opis ponujenih storitev:
– obseg ponujenih storitev,
– standardne tarife z navedbo ponujenih storitev in vsebino posameznega tarifnega elementa (npr. dajatve za dostop, vrste dajatev za uporabo, dajatve za vzdrževanje), vključno s podrobnostmi o uporabljenih standardnih popustih ter posebnih in ciljnih tarifnih shemah, pa tudi z vsemi dodatnimi dajatvami ter stroški, povezanimi s terminalsko opremo),
– politika odškodnin oziroma povračil, vključno z vsemi podrobnostmi vseh ponujenih odškodninskih oziroma povračilnih shem,
– vrste ponujenega vzdrževanja,
– standardni pogodbeni pogoji, vključno z minimalnim pogodbenim rokom, prekinitvijo pogodbe in postopkom ter neposrednimi dajatvami v zvezi s prenosljivostjo številk in drugih elementov oštevilčenja, če je to primerno,
3. mehanizmi reševanja sporov, vključno s tistimi, ki jih je razvil operater,
4. informacije o pravicah glede univerzalne storitve, po potrebi vključno z zmogljivostmi in storitvami iz 138. člena tega zakona.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
37. člen 
Za 132. členom se doda nov 132.a člen, ki se glasi:
»132.a člen 
(spremljanje in nadzor porabe podatkovnih storitev) 
(1) Operater mora naročniku zagotoviti možnosti za spremljanje in nadzor porabe podatkovnih storitev, če naročnik za te storitve plačuje po dejanski porabi, Operater v ta namen zagotovi zlasti možnost, da naročnik brezplačno določi količinsko oziroma finančno mejo porabe in da ga pred oziroma ob njenem dosegu o tem brezplačno obvesti. Operater mora zagotoviti tudi, da lahko naročnik to možnost kadar koli izklopi.
(2) Operater mora pred sklenitvijo naročniške pogodbe in po njej svojim naročnikom redno zagotavljati jasne in razumljive informacije o možnostih iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način izvajanja tega člena.«.
38. člen 
134. člen se spremeni tako, da se glasi:
»134. člen 
(številke za klice v sili) 
(1) Operater mora zagotoviti, da imajo uporabniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki omogočajo odpravljanje notranjih klicev na številko ali številke iz načrta oštevilčenja iz 63. člena tega zakona, vključno z uporabniki javnih telefonskih govorilnic, brezplačno in brez uporabe plačilnih sredstev, možnost dostopa do številk za klice v sili.
(2) Operater mora uporabnikom invalidom omogočiti klice v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov. Operater oziroma izvajalec zagotavlja tovrstne klice v sili na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Če operater oziroma izvajalec zatrjuje, da ne more zagotavljati obveznosti v skladu s prejšnjima stavkoma, nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti zagotavljanja tovrstnih klicev v sili.
(3) Operaterji javnih komunikacijskih omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev morajo brezplačno zagotoviti prenos vseh storitev klica v sili organu, ki ga obravnava, pri čemer zagotovijo tudi nadomestne poti.
(4) Operaterji javnih komunikacijskih omrežij morajo ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113 organu, ki ga obravnava, takoj in brezplačno posredovati informacije o številki in lokaciji kličočega. Operater posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Operater nosi breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.
(5) Operaterji javnih komunikacijskih omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev v mobilnih prizemnih omrežjih morajo brezplačno zagotoviti prenos govornega klica ter standardizirani minimalni sklop podatkov sistema klica v sili iz vozil (e-klic) organu, ki ga obravnava. Za zagotavljanje te obveznosti morajo ustrezno nadgraditi svoje omrežje, da prepozna klic v sili iz vozil (e-klic) in ga posreduje organu, ki ga obravnava.
(6) Operaterji javnih komunikacijskih omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev v mobilnih prizemnih omrežjih morajo v okviru svojih tehničnih zmožnosti na zahtevo organa, pristojnega za zaščito in reševanje, na območju, na katerem to ta organ zahteva, v primeru večjih naravnih in drugih nesreč zagotavljati storitve sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja. Operaterji nosijo breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.
(7) Operater mora obveščati svoje uporabnike o obstoju in pomenu številk za klice v sili z objavo na svojih spletnih straneh in v imeniku na vidnem mestu. Obvestilo mora vsebovati opozorilo, da se klici na številke za klic v sili snemajo. Svoje naročnike mora ob vstopu v omrežje druge države članice EU obvestiti o obstoju in pomenu številke za klic v sili 112 s SMS sporočilom. Ob predhodnem dogovoru z operaterjem gostujočega uporabnika, gostujočega uporabnika ob vstopu v njegovo omrežje obvesti o obstoju in pomenu številke za klic v sili 112 s SMS sporočilom, če je to tehnično mogoče. Vsebino obvestila določi organ, pristojen za obravnavo klicev v sili na enotno evropsko številko za klic v sili 112.
(8) Ne glede na določbo prvega odstavka 154. člena tega zakona operaterji za odhodne klice z enotne evropske telefonske številke za klice v sili 112 in številke policije 113, kolikor je to tehnično mogoče, omogočijo enoznačno prikazovanje odhodnega klica v obliki tromestne številke klica 112 ali 113. Operaterji nosijo breme dokazovanja tehnične nezmožnosti.
(9) Ne glede na določbo devetega odstavka 147. člena tega zakona pri klicu na številko za klic v sili kličočega o snemanju pogovora ob samem klicu ni treba obvestiti.
(10) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zaščito in reševanje, in ministrom, pristojnim za notranje zadeve, predpiše kakovost storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113, tako da zlasti določi parametre kakovosti, njihove mejne vrednosti in metode merjenja teh parametrov ter merila za zagotavljanje točnih in zanesljivih podatkov o lokaciji kličočega.
(11) Zloraba klica v sili je prepovedana. Klic v sili zlorabi, kdor kljub vsakokratnemu opozorilu organa, ki sprejema klice v sili, da vsebina klica ni taka, da bi jo obravnaval kateri koli organ, ki je v Republiki Sloveniji določen za sprejem takih klicev, najmanj trikrat v enem dnevu in z enakim namenom kliče številko za klic v sili.«.
39. člen 
V naslovu 144. člena se za besedama »pojem uporabnika« dodata besedi »ter upravljavca«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Upravljavec za potrebe tega poglavja pomeni upravljavca osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
40. člen 
V petem odstavku 147. člena se za besedilom »uporabniki,« doda besedilo »udeleženi v komunikaciji,«, za besedilom »153.« se vejica nadomesti z besedo »ter«, za besedilom »160.« pa se črta besedilo »ter 162., 163., 164., 165., 166., 167. in 168.«.
41. člen 
Tretji odstavek 148. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalci storitev iz prvega odstavka po prenehanju naročniškega razmerja hranijo do popolnega poplačila storitev, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka za svoje terjatve za izvajanje storitev, razen v primerih, ko je s tem zakonom določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (132.a člen), glede klica v sili (šesti odstavek 134. člena), glede notranjih postopkov (149. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (153.a člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (155. člen) ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 160. člena).«.
42. člen 
Za četrtim odstavkom 150. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen, morajo upoštevati prepoved uporabe naročnikovih osebnih podatkov, označene v zadnjem izdanem elektronskem imeniku, če se te označbe razlikujejo od označb v tiskanem imeniku istega izdajatelja.«.
43. člen 
Prvi odstavek 151. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, morajo biti izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen v primerih podatkov, pri katerih je po tem zakonu določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (132.a člen), glede klica v sili (šesti odstavek 134. člena), glede notranjih postopkov (149. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (153.a člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (155. člen), ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 160. člena).«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Agencija nadzira izvajanje določb tega člena najmanj enkrat na dve leti.«.
44. člen 
V petem odstavku 152. člena se beseda »tretjim« nadomesti z besedo »četrtim«.
V šestem odstavku se besedilo »katere ta zakon določa obveznost hrambe« nadomesti z besedilom »potrebe izvajanja 153. člena tega zakona«.
45. člen 
Četrti in peti odstavek 153. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Policija vso dokumentacijo in ugotovitve, ki so podlaga za podajo zahteve, in samo zahtevo iz prvega odstavka tega člena hrani na način in pod pogoji iz prvega odstavka 153.a člena tega zakona ter zagotavlja neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 153.a člena tega zakona.
(5) Operater podatke, poslane na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena, hrani na način in pod pogoji iz prvega odstavka 153.a člena tega zakona ter zagotavlja neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 153.a člena tega zakona.«.
46. člen 
Za 153. členom se doda nov 153.a člen, ki se glasi:
»153.a člen 
(zavarovanje podatkov in neizbrisna registracija) 
(1) Policija mora vso dokumentacijo in ugotovitve iz četrtega odstavka prejšnjega člena ter zahtevo iz prvega odstavka prejšnjega člena, operaterji pa vse podatke iz petega odstavka prejšnjega člena zavarovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem morajo sprejeti primerne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi te podatke zaščitijo pred uničenjem, izgubo ali spremembo in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkritja.
(2) Operaterji in policija, ki lahko zahteva dostop do podatkov, potrebnih za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo skladno s prejšnjim členom, morajo zagotoviti desetletno neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov na podlagi prejšnjega člena ter v okviru tega roka tudi hraniti pridobljene in izročene podatke od dneva, ko so bili ti podatki sporočeni policiji, ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti zahteve.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega člena izvaja informacijski pooblaščenec najmanj enkrat letno.«.
47. člen 
Tretji odstavek 158. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kakor so določena v prejšnjih dveh odstavkih, je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Pri uporabi govornih telefonskih klicev je treba upoštevati tudi določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 150. člena tega zakona.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Fizična ali pravna oseba lahko uporabi elektronski naslov fizičnih oseb za elektronsko pošto, če ta elektronski naslov pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni elektronski naslov.«.
48. člen 
V 161. členu se za besedilom »153.« dodata vejica in besedilo »153.a«.
49. člen 
V prvem odstavku 174. člena se za besedo »članov« črtata vejica in besedilo »od katerih je eden predstavnik sveta za elektronske komunikacije«.
V drugem odstavku se za besedo »vlada« doda besedilo »na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo«.
V četrtem odstavku se črta drugi stavek.
Peti in šesti odstavek se črtata.
50. člen 
V drugem odstavku 175. člena se:
– v peti alineji za besedo »delovanja« dodata besedi »oziroma poslovanja«,
– na koncu šeste alineje pika nadomesti z vejico in doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– predloži izjavo o interesih in povezavah iz prvega odstavka 175.a člena.«
51. člen 
Za 175. členom se doda nov 175.a člen, ki se glasi:
»175.a člen 
(izjava o interesih in povezavah člana sveta agencije) 
(1) Kandidat za člana sveta agencije mora podati izjavo, s katero razkrije svoje interese in povezave, ki jih ima kot samostojni podjetnik posameznik, imetnik lastniškega deleža v gospodarski družbi oziroma član v upravnih in nadzornih organih družb, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali so njihovi dobavitelji elektronske komunikacijske opreme. Pri tem mora razkriti zlasti informacije o statusu samostojnega podjetnika posameznika, o lastniških deležih v gospodarskih družbah in o članstvu v upravnih in nadzornih organih teh družb. Prav tako mora razkriti kakršnekoli druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje nalog člana sveta agencije.
(2) Član sveta agencije mora izjavo iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po imenovanju posredovati agenciji, ki jo objavi na svoji spletni strani.
(3) Ob vsaki spremembi interesov in povezav iz prvega odstavka tega člena je član sveta agencije dolžan obvestiti agencijo, ki to objavi na način iz prejšnjega odstavka, o tem takoj pisno obvestiti svet agencije ter prenehati z delom v zadevah, v katerih bi ti interesi in povezave lahko vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(4) Če katerikoli član sveta agencije oceni, da obstajajo povezave in interesi člana sveta agencije iz prvega odstavka tega člena, ki jih ni navedel kot kandidat za člana sveta agencije ali o katerih ni obvestil sveta agencije v skladu s prejšnjim odstavkom ali o katerih je v skladu s prejšnjim odstavkom obvestil svet agencijo, bi pa lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog, predlaga svetu agencije, da o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije. V postopku odločanja sveta agencije o tem predlogu ne sme sodelovati član sveta agencije na katerega se ti interesi in povezave nanašajo. Pred odločitvijo svet agencije pridobi mnenje člana sveta agencije, o katerem teče postopek.«.
52. člen 
V prvem odstavku 176. člena:
– se 3. točka črta,
– dosedanja 4. točka postane 3. točka,
– se v dosedanji 5. točki, ki postane 4. točka, črta besedilo »ali partner v skladu z zakonom, ki ureja istospolno partnersko skupnost,«.
53. člen 
Prvi odstavek 177. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Svet agencije:
– sprejema svoj poslovnik,
– sprejema program dela in finančni načrt ter letno poročilo,
– spremlja uresničevanje programa dela in finančnega načrta,
– daje soglasje k statutu, ki ga sprejeme direktor agencije,
– predlaga razrešitev direktorja agencije,
– predlaga začasno prepoved opravljanja nalog direktorja agencije,
– predlaga predčasno razrešitev članov sveta agencije.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Svet agencije pri izvajanju svojih pristojnosti iz prvega odstavka tega člena ne sme posegati v vsebino in postopke sprejemanja drugih splošnih in posamičnih aktov ter priporočil agencije ter v z njimi povezane strokovne naloge.«.
54. člen 
V prvem odstavku 178. člena se na koncu četrte alineje pika nadomesti z vejico in doda nova alineja, ki se glasi:
»– če več kot pol leta ne opravlja svojih nalog.«.
V drugem odstavku se za besedo »vlada« doda besedilo »na lastno pobudo ali«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če razrešitev člana sveta agencije predlaga svet agencije, svet agencije sprejme obrazložen predlog za predčasno razrešitev člena sveta agencije po postopku, ki je določen s statutom agencije. V postopku predčasne razrešitve ne sme sodelovati član sveta agencije, katerega razrešitev se predlaga. Pred odločitvijo svet agencije pridobi mnenje člana sveta agencije, katerega razrešitev je predlagana.«.
55. člen 
V prvem odstavku 181. člena se besedi »sveta agencije« nadomestita z besedo »ministra«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Javni natečaj se objavi na spletnih straneh agencije in na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za upravo, lahko pa tudi v dnevnem tisku oziroma v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni natečaj mora biti objavljen največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata trenutnega direktorja agencije.«.
V tretjem odstavku se za besedo »natečaj« dodata vejica in besedilo »ki se začne na predlog ministra,«.
V petem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Glede pogojev za imenovanje in razlogov za predčasno razrešitev se za vršilca dolžnosti direktorja uporabljajo določbe 182. in 185. člena tega zakona.«.
56. člen 
V prvem odstavku 182. člena se:
– v 7. točki besedilo »vsaj enega svetovnega« nadomesti z besedo »angleškega«,
– v 10. točki za besedilom »183.« doda besedilo »in 183.a«, pika se nadomesti z vejico in doda nova 11. točka, ki se glasi:
»11. predloži izjavo o interesih in povezavah iz prvega odstavka 183.b člena tega zakona.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Vlada ob upoštevanju določb 88. člena in četrtega odstavka 217. člena tega zakona sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi.«.
57. člen 
183. člen se spremeni tako, da se glasi:
»183. člen 
(opravljanje drugih dejavnosti in nasprotje interesov) 
(1) Za vse javne uslužbence agencije veljajo omejitve glede opravljanja drugih dejavnosti in nasprotja interesov, kot je to za uradnike določeno v zakonu, ki ureja javne uslužbence.
(2) Direktor in njegovi namestniki, njihov zakonec ali zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena ne smejo:
– sami kot fizične osebe opravljati dejavnosti na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
– biti člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
– imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastniški delež v takih pravnih osebah.«.
58. člen 
Za 183. členom se dodata nova 183.a in 183.b člen, ki se glasita:
»183.a člen 
(omejitev poslovanja) 
(1) Direktor in njegovi namestniki ne smejo:
– sami kot fizične osebe poslovno sodelovati s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
– biti člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki poslovno sodeluje s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
– imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki poslovno sodelujejo s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastniški delež v takih pravnih osebah.
(2) Prepovedano poslovno sodelovanje iz prejšnjega odstavka ne vključuje poslovnega sodelovanja zaradi uporabe javno dostopnih storitev, ki jih zagotavljajo fizične ali pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija.
183.b člen 
(izjava o interesih in povezavah kandidata za direktorja) 
(1) Kandidat za direktorja mora podati izjavo, s katero razkrije svoje interese in povezave, ki jih ima kot samostojni podjetnik posameznik, imetnik lastniškega deleža v gospodarski družbi oziroma član v upravnih in nadzornih organih družb, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali ki so njihovi dobavitelji elektronske komunikacijske opreme. Pri tem mora razkriti zlasti informacije o statusu samostojnega podjetnika posameznika, o lastniških deležih v gospodarskih družbah in o članstvu v upravnih in nadzornih organih teh družb. Prav tako mora razkriti kakršnekoli druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(2) Direktor mora izjavo iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po imenovanju posredovati agenciji, ki jo objavi na svoji spletni strani.
(3) Ob vsaki spremembi interesov in povezav iz prvega odstavka tega člena, je direktor dolžan obvestiti agencijo, ki to objavi na način iz prejšnjega odstavka, o tem takoj pisno obvestiti svet agencije in vlado ter prenehati z delom v zadevah, v katerih bi ti interesi in povezave lahko vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(4) Če katerikoli član sveta agencije oceni, da obstajajo povezave in interesi direktorja iz prvega odstavka tega člena, ki jih ni navedel kot kandidat za direktorja ali o katerih ni obvestil sveta agencije in vlade v skladu s prejšnjim odstavkom ali o katerih je v skladu s prejšnjim odstavkom obvestil svet agencije in vlado, bi pa lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog, predlaga svetu agencije, da o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije. Pred odločitvijo svet agencije pridobi mnenje direktorja. Komisijo za preprečevanje korupcije lahko, če oceni, da obstajajo takšne povezave in interesi direktorja, obvesti tudi vlada.«.
59. člen 
Prvi odstavek 184. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Direktor agencije:
1. zastopa in predstavlja agencijo,
2. vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo ter sprejme statut agencije,
3. vodi postopke in daje pooblastila za vodenje postopkov v zadevah iz pristojnosti agencije,
4. izdaja posamične akte ter sprejema splošne akte in priporočila iz pristojnosti agencije,
5. varuje zaupnost podatkov agencije skladno s tem zakonom in drugimi zakoni s področja njenega delovanja, vključno s poslovnimi skrivnostmi drugih pravnih oseb, do katerih ima dostop pri izvajanju svojih nalog,
6. pripravi in predloži svetu agencije v sprejem predlog programa dela, finančnega načrta in letnega poročila ter sodeluje s svetom agencije v skladu z njunimi pristojnostmi,
7. sodeluje s posvetovalnimi sveti s področja delovanja agencije v skladu z njihovimi pristojnostmi.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Direktor lahko izmed vodij sektorjev na agenciji imenuje do dva namestnika, ki v odsotnosti direktorja ter v primeru prenehanja z delom iz tretjega odstavka prejšnjega člena na podlagi njegovega pooblastila vodita, predstavljata in zastopata agencijo.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
60. člen 
V petem odstavku 185. člena se črta drugi stavek.
V osmem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Razrešeni direktor, ki je imel pred imenovanjem na agenciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je razporejen na prosto delovno mesto v agenciji, ki ustreza njegovi delovni usposobljenosti, za čas, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.«.
61. člen 
Za 189. členom se doda nov 189.a člen, ki se glasi:
»189.a člen 
(postopek sprejemanja programa dela in finančnega načrta) 
(1) Ministrstva, pristojna za posamezna področja delovanja agencije, lahko agenciji do 31. maja tekočega leta pošljejo strateške usmeritve za pripravo programa dela in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto.
(2) Agencija osnutek programa dela in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto najpozneje do 31. julija tekočega leta predloži v javno obravnavo v skladu z 204. členom tega zakona.
(3) Direktor najpozneje do 30. septembra tekočega leta predloži svetu agencije v sprejem predlog programa dela in finančni načrt za prihodnje koledarsko leto.
(4) Svet agencije do 31. oktobra tekočega leta predloži sprejet program dela v seznanitev in finančni načrt v soglasje vladi.«.
62. člen 
Drugi odstavek 190. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) K finančnemu načrtu agencije daje soglasje vlada.«.
63. člen 
V šestem odstavku 201. člena se za besedama »regulativnim organom« doda besedilo »ali drugim pristojnim organom«, na koncu odstavka pa se doda besedilo »Agencija lahko od drugih regulativnih organov ali drugih pristojnih organov zahteva podatke in informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.«.
64. člen 
Tretji odstavek 203. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v primeru:
1. nujnih ukrepov v primeru izjemnih stanj v skladu s 83. členom tega zakona,
2. nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu s 158. členom tega zakona,
3. odločbe sodišča.«.
V četrtem odstavku se za besedilom »1.« vejica nadomesti z besedo »in« ter črta besedilo »in 3.«.
Peti in šesti odstavek se črtata.
65. člen 
Za drugim odstavkom 206. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Agencija na svojih spletnih straneh objavi povezavo do informacij o pogojih in postopkih za izdajo dovoljenj, potrebnih za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, na spletnem državnem portalu za podjetja in podjetnike e-VEM ter do evidence iz prvega odstavka 14. člena tega zakona.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
66. člen 
Za 220. členom se doda nov 220.a člen, ki se glasi:
»220.a člen 
(reševanje sporov zaradi znižanja stroškov elektronskih komunikacijskih omrežij) 
(1) Agencija z namenom spodbujanja učinkovitejše gradnje in postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabe obstoječe fizične infrastrukture v primerih, določenih v šestem odstavku 9.a člena, drugem odstavku 10. člena, šestem odstavku 14.a člena, petem odstavku 91.a člena in sedmem odstavku 93. člena tega zakona (spori zaradi znižanja stroškov elektronskih komunikacijskih omrežij) po določbah tega člena rešuje:
– spore med operaterji omrežij,
– spore med operaterji omrežij in drugimi infrastrukturnimi operaterji ter
– spore med operaterji omrežij in investitorji v javna komunikacijska omrežja oziroma investitorji v druge vrste gospodarske javne infrastrukture.
(2) Reševanje sporov iz prejšnjega odstavka ne posega v morebitno sodno pristojnost.
(3) Če o zadevi ni bil sprožen sodni postopek, agencija odloči o sporu z odločbo ob uporabi tretjega do petega odstavka 218. člena tega zakona.
(4) Pri reševanju sporov iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se lahko agencija posvetuje z regulativnimi organi s področja delovanja drugih infrastrukturnih operaterjev.
(5) Agencija izda odločbo čim prej, najpozneje pa v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora v primeru spora na podlagi sedmega odstavka 93. člena tega zakona glede dostopa do obstoječe fizične infrastrukture ter v dveh mesecih od uvedbe postopka reševanja spora v primerih kot so določeni v šestem odstavku 9.a člena, drugem odstavku 10. člena, šestem odstavku 14.a člena, petem odstavku 91.a člena.
(6) V postopku reševanja sporov morajo stranke dosledno sodelovati z agencijo in ji na njeno pisno zahtevo dati na voljo vse potrebne informacije, s katerimi razpolagajo.«.
67. člen 
V drugem odstavku 221. člena se beseda »sedmega« nadomesti z besedilom »tretjega in osmega«.
68. člen 
Na koncu prvega odstavka 229. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki ga ustanovi državni zbor.«.
V šestem odstavku se v drugem stavku za besedo »svet« in v tretjem stavku črta beseda »agencije«.
69. člen 
V prvem odstavku 233. člena se:
– za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a ne ravna v skladu z 9.a členom tega zakona,«,
– v 2. točki črta besedilo »in 11.«,
– za 2. točko doda nova 2.a točka, ki se glasi:
»2.a ne ravna v skladu z 11.a členom tega zakona,«,
– 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. ne pošlje podatkov ali pošlje napačne podatke organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v skladu s prvim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona,«,
– za 3. točko dodata novi 3.a in 3.b točka, ki se glasita:
»3.a ne ravna v skladu s 14.a členom tega zakona,
3.b uporablja radijske frekvence v nasprotju z določili splošnega akta iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona,«,
– 16. točka spremeni tako, da se glasi:
»16. ne ravna v skladu s prvim odstavkom 83. člena,«,
– 21. točka spremeni tako, da se glasi:
»21. ne ravna v skladu s prvim odstavkom 85. člena tega zakona,«,
– za 26. točko dodata novi 26.a in 26.b točka, ki se glasita:
»26.a ne ravna v skladu z 91.a členom tega zakona,
26.b ne ravna v skladu s 93. in 93.a členom tega zakona,«,
– v 38. točki beseda »peti« nadomesti z besedo »četrti«,
– za 56. točko dodata novi 56.a in 56.b točka, ki se glasita:
»56.a ne zagotovi prenosa govornega klica ter standardizirani minimalni sklop podatkov sistema klica v sili iz vozil (e-klic) organu, ki ga obravnava (peti odstavek 134. člena),
56.b v okviru svojih tehničnih zmožnosti ne zagotovi storitve sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja (šesti odstavek 134. člena),«,
– v 57. točki beseda »petim« nadomesti z besedo »sedmim«,
– 77. točka spremeni tako, da se glasi:
»77. ne hrani dokumentacije, ugotovitev in zahtev oziroma podatkov na način in pod pogoji iz 153.a člena tega zakona ali ne zagotavlja neizbrisne registracije izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 153.a člena tega zakona (peti odstavek 153. člena),«,
– 85. do 94. točka črtajo.
V drugem odstavku se številka »2.000« nadomesti s številko »1.000«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Z globo od 500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz 1.a, 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena.«.
70. člen 
V prvem odstavku 234. člena se:
– v 3. točki za besedo »tretjega« dodata besedi »in osmega«,
– v 21. točki beseda »tretjim« nadomesti z besedo »četrtim«,
– za 22. točko doda nova 22.a točka, ki se glasi:
»22.a ne ravna v skladu s 132.a členom tega zakona,«,
– 26. točka spremeni tako, da se glasi:
»26. ne ravna v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom 139. člena tega zakona,«,
– v 32. točki za besedo »tretji« dodata besedi »in peti«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
71. člen 
V prvem odstavku 235. člena se:
– v 2. točki za besedo »podatkov« doda besedilo »ali predloži napačne podatke«,
– 3. točka črta,
– 14. točka spremeni tako, da se glasi:
»14. uporablja elektronske komunikacije za neposredno trženje v nasprotju s prvim oziroma tretjim odstavkom 158. člena tega zakona,«,
– za 15. točko doda nova 15.a točka, ki se glasi:
»15.a kupcu ne da jasne in izrecne možnosti, da brezplačno in enostavno zavrne uporabo svojega elektronskega naslova za neposredno trženje skladno z drugim odstavkom 158. člena tega zakona,«.
72. člen 
V drugem odstavku 236. člena se besedilo »šesti odstavek 123. člena« nadomesti z besedilom »enajsti odstavek 134. člena«.
PREHODNE DOLOČBE 
73. člen 
(vpis podatkov v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov) 
Investitor ali upravljavec komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 9. člena zakona podatke o trenutni uporabi komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, vključno s številom pripadajočih vodov, iz prvega odstavka 14. člena zakona, za komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo, ki je ob uveljavitvi tega zakona že vpisana v evidenco, sporoči neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco, v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
74. člen 
(program dela in finančni načrt agencije za leto 2018) 
Agencija sprejme program dela in finančni načrt za leto 2018 na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15).
75. člen 
(rok za prilagoditev obveznostim iz 83. člena zakona) 
(1) Rok za prilagoditev obveznostim iz prvega odstavka 83. člena zakona, kar zadeva sprejetje ukrepov za podporo delovanju kritične infrastrukture, je eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Rok za prilagoditev obveznostim iz drugega odstavka 83. člena zakona je pol leta po uveljavitvi tega zakona.
76. člen 
(nadgradnja omrežja) 
Operaterji morajo svoje omrežje v skladu s petim odstavkom 134. člena zakona nadgraditi do 31. marca 2018.
77. člen 
(imenovanje novega člana sveta agencije, prenehanje mandata predstavniku Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije) 
Vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona namesto dosedanjega predstavnika Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije v svetu agencije imenuje novega člana sveta agencije, ki se mu mandat izteče na dan, kot bi se mandat iztekel predstavniku Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Z imenovanjem novega člana sveta agencije preneha mandat predstavniku Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije v svetu agencije.
78. člen 
(izjava o interesih in povezavah) 
Člani sveta agencije in direktor agencije, ki funkcijo opravljajo ob uveljavitvi tega zakona, morajo v treh mesecih od uveljavitve tega zakona izjavo iz 175.a oziroma 183.b člena zakona posredovati agenciji, ki jo objavi na svoji spletni strani.
79. člen 
(uskladitev z določbami o prepovedanem poslovnem sodelovanju) 
(1) Direktor agencije in njegovi namestniki, ki opravljajo to funkcijo ob uveljavitvi tega zakona, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona svoje delovanje uskladi z določbami 183.a člena zakona.
(2) Če direktor agencije v roku iz prejšnjega odstavka svojega delovanja ne uskladi z določbami 183.a člena zakona, ga vlada po uradni dolžnosti razreši.
(3) Če namestnik direktorja v roku iz prvega odstavka tega člena ne uskladi svojega delovanja z določbami 183.a člena zakona, direktor imenuje drugega namestnika.
80. člen 
(izkazan tržni interes) 
Za operaterje, ki so tržni interes izkazali do uveljavitve tega zakona na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15, v nadaljnjem besedilu: Zakon o elektronskih komunikacijah), se za namen uresničitve izkazanega tržnega interesa še naprej uporablja Zakon o elektronskih komunikacijah.
81. člen 
(izdaja podzakonskih aktov) 
(1) Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Sklep o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/13) določbam tega zakona.
(2) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za infrastrukturo, in ministrom, pristojnim za prostor, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnik iz petega odstavka 14. člena zakona.
(3) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zaščito in reševanje, in ministrom, pristojnim za notranje zadeve, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnik iz desetega odstavka 134. člena zakona.
(4) Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda splošni akt iz sedmega odstavka 10. člena in osmega odstavka 93. člena zakona.
(5) Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda splošni akt iz tretjega odstavka 132.a člena zakona.
(6) Agencija v enem letu od uveljavitve tega zakona izda strategijo iz tretjega odstavka 24. člena in drugega odstavka 88. člena zakona.
82. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Pravilnik o katastru komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture (Uradni list RS, št. 55/15),
2. Splošni akt o vpisovanju, zbiranju in dostopu do podatkov o omrežnih priključnih točkah iz evidence infrastrukturnih omrežij in objektov (Uradni list RS, št. 107/13) in
3. Pravilnik o kakovosti storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 (Uradni list RS, št. 90/13).
(2) Podzakonska predpisa iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se uporabljata do izdaje pravilnika iz petega odstavka 14. člena zakona, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
(3) Pravilnik iz 3. točke prvega odstavka tega člena se uporablja do izdaje pravilnika iz desetega odstavka 134. člena zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
KONČNA DOLOČBA 
83. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-02/17-10/18
Ljubljana, dne 11. julija 2017
EPA 1901-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik