Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2017 z dne 30. 6. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2017 z dne 30. 6. 2017

Kazalo

1788. Statut Občine Lendava, stran 4872.

  
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO in 51/10) je Občinski svet Občine Lendava na 15. redni seji dne 8. 6. 2017 sprejel
S T A T U T 
Občine Lendava 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Občina Lendava – Lendva Község (v nadaljnjem besedilu občina), je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Banuta – Bánuta, Benica, Čentiba – Csente, Dolga vas – Hosszúfalu, Dolgovaške Gorice – Hosszúfaluhegy, Dolina pri Lendavi – Völgyifalu, Dolnji Lakoš – Alsólakos, Gaberje – Gyertyános, Genterovci – Göntérháza, Gornji Lakoš – Felsőlakos, Hotiza, Kamovci – Kámaháza, Kapca – Kapca, Kot – Kót, Lendava – Lendva, Lendavske Gorice – Lendvahegy, Mostje – Hidvég, Petišovci – Petesháza, Pince – Pince, Pince Marof – Pince Major, Radmožanci – Radamos, Trimlini – Hármasmalom, Brezovec del. Narodnostno mešano območje občine, na katerem živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti, obsega navedena naselja razen naselij Benica, Hotiza in Brezovec del.
Sedež občine je v Lendavi.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen 
Na območju občine Lendava so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine Lendava so določeni s tem statutom. Imena in območja ožjih delov občine so:
1. Mestna skupnost Lendava – Városi – Közösség Lendva, ki obsega območje mesta Lendava – Lendva,
2. Krajevna skupnost Čentiba – Helyi Közösség Csente, ki obsega območje naselja Čentiba – Csente,
3. Krajevna skupnost Dolina pri Lendavi – Helyi Közösség Völgyifalu, ki obsega območje naselja Dolina pri Lendavi – Völgyifalu,
4. Krajevna skupnost Dolga vas – Helyi Közösség Hosszúfalu, ki obsega območje naselja Dolga vas – Hosszúfalu,
5. Krajevna skupnost Dolnji Lakoš – Helyi Közösség Alsólakos, ki obsega območje naselja Dolnji Lakoš – Alsólakos,
6. Krajevna skupnost Gaberje – Helyi Közösség Gyertyános, ki obsega območje naselja Gaberje – Gyertyános,
7. Krajevna skupnost Genterovci – Helyi Közösség Göntérháza, ki obsega območje naselij Genterovci – Göntérháza in Kamovci – Kámaháza,
8. Krajevna skupnost Gornji Lakoš – Helyi Közösség Felsőlakos, ki obsega območje naselja Gornji Lakoš – Felsőlakos,
9. Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi – Hegyi Helyi Közösség, ki obsega območje naselij Dolgovaške gorice – Hosszúfaluhegy in Lendavske gorice – Lendvahegy,
10. Krajevna skupnost Hotiza, ki obsega območje naselij Hotiza in Brezovec del,
11. Krajevna skupnost Kapca – Helyi Közösség Kapca, ki obsega območje naselja Kapca – Kapca,
12. Krajevna skupnost Kot – Helyi Közösség Kót, ki obsega območje naselja Kot – Kót,
13. Krajevna skupnost Mostje – Banuta – Helyi Közösség Hidvég – Bánuta, ki obsega območje naselij Mostje – Hidvég in Banuta – Bánuta,
14. Krajevna skupnost Trimlini – Helyi Közösség Hármasmalom, ki obsega območje naselja Trimlini – Hármasmalom,
15. Krajevna skupnost Petišovci – Helyi Közösség Petesháza, ki obsega območje naselja Petišovci – Petesháza,
16. Krajevna skupnost Pince Marof – Benica – Helyi Közösség Pince Major – Benica, ki obsega območje naselij Pince Marof – Pince Major in Benica,
17. Krajevna skupnost Pince – Helyi Közösség Pince, ki obsega območje naselja Pince – Pince,
18. Krajevna skupnost Radmožanci – Helyi Közösség Radamos, ki obsega območje naselja Radmožanci – Radamos.
Krajevna ali mestna skupnost se lahko ustanovi, spremeni njeno območje ali ukine na način in po postopku, predpisanem v Zakonu o lokalni samoupravi in v skladu s tem statutom.
Naloge krajevnih skupnosti so opredeljene v 58. členu tega statuta.
3. člen 
Mestna skupnost Lendava s primestnimi naselji predstavlja interesno razvojno območje.
KS na teritorialno in funkcionalno povezanem območju tvorijo in se povezujejo v razvojna območja, kjer uresničujejo skupne komunalne in druge razvojne interese. Povezovanje KS v razvojna območja je interesno in prostovoljno. Povezovanje lahko predlagajo sveti krajevnih skupnosti, ki se povezujejo, in občinski svet.
Uresničevanje nalog razvojnih območij je določeno v 65. členu tega statuta.
4. člen 
Občina Lendava – Lendva Község (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so na njo prenešene.
Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.
5. člen 
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Osebe, ki imajo na območju krajevne skupnosti stalno prebivališče, so krajani.
Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zboru občanov, zboru krajanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve župana ali občinskega sveta občine se lahko v posamezne oblike posvetovanja in oblikovanja mnenj vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine, če gre za tematiko neposredno povezano tudi s temi skupinami zainteresirane javnosti.
6. člen 
Občina zagotavlja enakopravnost in ustavne pravice občanov avtohtone madžarske narodne skupnosti, ki živijo na narodnostno mešanem območju občine, tako kot določajo Ustava Republike Slovenije, zakoni in drugi predpisi, ki urejajo posebne pravice avtohtonih narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji.
7. člen 
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v Zakonu o lokalni samoupravi.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi sosednjih in drugih držav ter se vključuje v mednarodne organizacije teh lokalnih skupnosti.
Občina lahko ustanovi z drugimi občinami interesne zveze in združenja, sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
8. člen 
Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. Župan ima lahko lento, ki jo uporablja v skladu s pravili, sprejetimi na občinskem svetu.
Občina ima žig okrogle oblike, ki ga uporabljajo njeni organi. V sredini žiga je grb občine, na zunanjem obodu pa ime občine v slovenskem in madžarskem jeziku. Velikost, število, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim občinskim odlokom.
II. NALOGE OBČINE 
9. člen 
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje takse iz svoje pristojnosti,
– organizira izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih nalog iz pristojnosti občine.
2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– načrtuje gospodarjenje z občinskim premoženjem in izvaja naloge s področja gospodarjenja z občinskim premoženjem.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja gospodarske rezultate in potrebe gospodarstva v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini in zagotavlja primerno kakovost komunalne infrastrukture,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti v okviru svojih pristojnosti,
– spodbuja razvoj turizma, storitvenih dejavnosti, podjetništva, podjetniških vlaganj in zaposlovanja na območju občine,
– spodbuja prenos znanj in dobrih praks iz drugih okolij, sodelovanje gospodarskih subjektov, razvoj kadrov in konkurenčnosti občanov na trgu dela,
– spodbuja gospodarski razvoj občine tako, da posveča posebno skrb regionalnemu in čezmejnemu sodelovanju,
– pri oblikovanju gospodarske politike upošteva mnenje in predloge narodne skupnosti.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in uresničuje stanovanjsko politiko občine, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanj, stanovanjskih objektov in komunalnega opremljanja zemljišč za stanovanjsko gradnjo,
– sprejema stanovanjski program občine s poudarkom na zagotavljanju potrebnega stanovanjskega fonda za socialni stanovanjski sklad, kadrovska stanovanja, reševanje potreb mladih družin in specifik romske skupnosti,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju v občini,
– gradi stanovanja in prenavlja objekte, ki so primerni za stanovanje,
– zagotavlja in komunalno opremlja zemljišča za stanovanjsko gradnjo.
5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– organizira lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje objekte ter naprave potrebne za izvajanje javnih služb.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi institucijami, ki izvajajo storitve,
– v sodelovanju z državo pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, kar je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. V sodelovanju z državo skrbi za socialno varnost in socialno vključenost občanov, oseb s posebnimi potrebami, invalidov ter za kakovostno predšolsko varstvo in vzgojo otrok, tako da:
– spremlja stanje na tem področju,
– sprejema in uresničuje programe socialnega varstva, socialne vključenosti in razvoja človeških virov na svojem območju,
– sodeluje z državnimi institucijami, javnimi zavodi, institucijami in drugimi izvajalci socialnih programov,
– zagotavlja pogoje za bivanje mladih družin ter skrbi za kakovostno varstvo in predšolsko vzgojo otrok.
8. Skrbi za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, športa, društvene in mladinske dejavnosti ter medgeneracijskega sodelovanja, tako da:
– omogoča dostopnost do kulturnih dobrin, spodbuja pozitiven odnos do dvojezičnosti in maternega jezika svojih občanov, skrbi za kulturno dediščino in organiziranost izvajalcev na svojem območju,
– spodbuja športno aktivnost in zdrav slog življenja svojih občanov ter zagotavlja pogoje za šport in rekreacijo na svojem območju,
– ugotavlja javne interese na področju kulture in športa, pripravlja strategije in programe, ustanavlja javne zavode ter spodbuja delovanje družbenih organizacij in društev s področja kulture in športa,
– ustvarja pogoje in skrbi za dobro kakovost življenja mladih, njihovega zaposlovanja, družbenega življenja in njihovega aktivnega vključevanja v lokalno skupnost,
– sodeluje z društvi in spodbuja vključevanje občanov v delovanje društev.
9. Skrbi za varstvo okolja, trajnostni razvoj in okoljsko osveščenost občanov, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja na svojem območju,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema programe in ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, trajnostni razvoj in osveščenost občanov,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi in drugimi državnimi organi na področju varstva okolja in naravnih virov,
– sodeluje z okoljevarstvenimi organizacijami, društvi in drugimi, ki delujejo na področju varstva okolja in osveščanja občanov,
– zagotavlja infrastrukturne pogoje za varstvo okolja,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– prometno in komunalno infrastrukturo,
– kolesarske pohodniške poti ter turistično infrastrukturo, površine za pešce in kolesarje,
– igrišča ter drugo infrastrukturo za šport in rekreacijo,
– javne parkirne prostore, parke, otroška igrišča, trge in druge javne površine,
– javne objekte, stanovanja in drugo javno infrastrukturo.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov, tako da:
– organizira gasilsko javno službo,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzor nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
13. Lahko podeljuje denarne ali druge nagrade in pomoči organizacijam, društvom in posameznikom ob posebnih priložnostih ali dogodkih.
10. člen 
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– organiziranje upravljanja pokopališke dejavnosti,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11. člen 
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE 
1. Skupne določbe
12. člen 
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
Občina ima volilne komisije kot samostojne in neodvisne občinske organe, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbijo za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi posebne občinske volilne komisije za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov madžarske narodne skupnosti ter članov občinskega sveta – predstavnikov romske skupnosti. Delovanje teh komisij poteka v skladu z zakonom in navodili pristojnega ministrstva ter navodili državnih organov s tega področja.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.
13. člen 
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
14. člen 
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov, razen v primerih, ko je to z zakonskimi določili ali s poslovnikom občinskega sveta drugače določeno.
15. člen 
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z javnostjo sej, obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z objavljanjem splošnih aktov občine, objavami na spletnem portalu občine ter v Uradnem listu, z informacijami javnega značaja in z drugimi oblikami obveščanja javnosti.
Splošni akti občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in v Katalogu informacij javnega značaja ter na spletni strani občine. Gradiva in zapisniki sej občinskega sveta in druga gradiva se objavljajo na spletni strani občine.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti varstva ter zagotovitev osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, pravilniki, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih.
V primeru, da dokument vsebuje oznako tajnosti dokumenta, odloči o ravnanju z njim občinski svet glede na stopnjo tajnosti in s tem povezanimi omejitvami ravnanja.
2. Občinski svet
16. člen 
Občinski svet je najvišji organ odločanja o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje devetnajst članov, od katerih sta dva člana predstavnika madžarske narodne skupnosti in en član predstavnik romske skupnosti.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim s časovnim zamikom imenovanja novih članov preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. Članstvo preneha, ko občinski svet imenuje nove člane.
17. člen 
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po sistemu, kot ga določa zakon.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
18. člen 
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, v kolikor z zakonom ni določeno drugače,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
19. člen 
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, na območju katere je občina kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
20. člen 
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi drugi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan oziroma osebe iz drugega odstavka tega člena mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta ali pa sklic seje zahtevata oba člana občinskega sveta – predstavnika narodne skupnosti, glede zadev, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnih narodnostnih pravic. Enako velja za romsko skupnost in njenega predstavnika. Seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red in gradiva, ki se nanašajo na dnevni red. Župan oziroma oseba iz 2. odstavka tega člena mora dati na glasovanje predlagani dnevni red, o katerem se odloča v skladu s poslovnikom občinskega sveta.
21. člen 
Strokovno in administrativno delo pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
22. člen 
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu in članom občinskega sveta, kadar pa to zahteva dnevni red, pa tudi predsedniku nadzornega odbora občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
23. člen 
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta morajo biti skladne s pristojnostmi občine in realno izvršljive. Izvršujeta jih župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
Odbori in komisije občinskega sveta 
24. člen 
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima šest članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu predlaga sprejem aktov, s katerimi se urejajo svetniške skupine in zagotavljajo sredstva za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in drugih organov ter jih izvršuje,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
25. člen 
Občinski svet ima komisijo za narodnostna vprašanja.
Komisija za narodnostna vprašanja ima šest članov. Tri člane imenuje občinski svet izmed svojih članov, tri člane pa imenuje svet Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava.
Komisije za narodnostna vprašanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice madžarske narodne skupnosti na območju občine;
– predlaga ukrepe za uresničevanje pravic madžarske narodne skupnosti na območju občine,
– zavzema stališča v zvezi z izvajanjem narodnostnih pravic na območju občine,
– opravlja druge naloge, ki so navedene v zakonu.
26. člen 
Občinski svet ima komisijo za spremljanje romske problematike. Komisija se ustanovi z namenom usklajevanja uresničevanja posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti.
Komisija za spremljanje romske problematike opravlja zlasti naslednje naloge:
– spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti v občini,
– obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice,
– opravlja druge naloge, ki so navedene v zakonu.
Komisija ima šest članov, od katerih je največ polovica članov iz vrst občanov, ki niso člani občinskega sveta, od slednjih pa je večina pripadnikov romske skupnosti.
Predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu je po svoji funkciji član komisije. Predstavniku romske skupnosti v občinskem svetu, ki mu preneha mandat v občinskem svetu, preneha tudi mandat v komisiji.
27. člen 
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Odbori in komisije štejejo pet do dvanajst članov.
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– Komisija za statutarno pravna vprašanja ter občinska priznanja,
– Odbor za družbene dejavnosti, mladino in šport,
– Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem,
– Odbor za okolje in prostor,
– Odbor za premoženje in finance.
Število članov posameznega stalnega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom o ustanovitvi, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
28. člen 
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predsednika in podpredsednika delovnega telesa izvolijo člani delovnega telesa z večino glasov vseh članov na svoji prvi seji.
Delo delovnega telesa ureja poslovnik občinskega sveta.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
29. člen 
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter dajejo občinskemu svetu in županu svoja mnenja ter predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
30. člen 
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj tretjine članov občinskega sveta,če zato obstajajo utemeljeni razlogi. Za utemeljen razlog razrešitve se med drugim šteje več kot trikratna zaporedna odsotnost člana s sej komisij in odborov. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. Ob tem upošteva, da je predlog nadomestnega člana podan z liste oziroma s strani predlagatelja, kateremu je razrešeni član pripadal. Razrešitev posameznega člana delovnega telesa lahko opravi občinski svet tudi na predlog tega delovnega telesa.
3. Župan
31. člen 
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah.
Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Začetek in trajanje mandatne dobe župana določa zakon.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji, ko je sprejel takšno odločitev. Enako velja za postopek odločitve opravljanja funkcije iz poklicne v nepoklicno opravljanje.
32. člen 
Župan predstavlja in zastopa občino. Župan zastopa občino pred sodiščem in drugimi državnimi organi, sam ali njegov pooblaščenec.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, ureditev delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanjih javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja. Župan lahko ta pooblastila prenese na tajnika občine,
– imenuje in razrešuje tajnika občine in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– v sodelovanju s tajnikom občine ter vodji notranjih organizacijskih enot usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– imenuje podžupana ali podžupane občine v skladu z zakonom,
– komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posreduje predloge članov delovnih teles in drugih organov, ki jih imenuje občinski svet,
– v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
– opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
33. člen 
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki ni z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori občinski svet o neprimernosti take odločitve in je ni dolžan izvajati. O tem obvesti nadzorni odbor in pristojno ministrstvo.
34. člen 
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
35. člen 
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima najmanj enega podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan občine.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev. Če ima občina več podžupanov, župan s sklepom določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, potem to funkcijo začasno opravlja starejši podžupan.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
36. člen 
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
37. člen 
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
4. Predčasno prenehanje mandata
38. člen 
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta, župana ali podžupana kot člana občinskega sveta je določeno z zakonom.
Podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, oziroma če županu predčasno preneha mandat in novi župan ne potrdi njegovega mandata. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.
5. Nadzorni odbor
39. člen 
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
40. člen 
Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VII/1. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s področja javnih financ in lokalne samouprave. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
41. člen 
Prvo sejo nadzornega odbora po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika z večino glasov vseh članov odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z 2/3 večino glasov vseh članov.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Lendava. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Nadzorni odbor za svoje pisanje uporablja svoj žig, ki je okrogle oblike. V sredini žiga je grb občine, na zunanjem obodu pa ime nadzornega odbora v slovenskem in madžarskem jeziku.
42. člen 
Nadzorni odbor neodvisno in samostojno sprejme letni program nadzora in seznani javnost z objavo na spletnem portalu občine v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Z letnim programom nadzora mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave občinskega proračuna. Župan ali vsaj tretjina članov občinskega sveta lahko predlagajo nadzor proračunskega porabnika v delu prejetih sredstev iz proračuna občine. Predlog nadzora lahko poda tudi krajevna ali mestna skupnost, ki bi se naj nadzorovala.
43. člen 
Ugotovitve, ocene in mnenja, predloge poročil nadzornega odbora in vso preostalo spremljajočo dokumentacijo pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor in sprejme nadzorni odbor v skladu z 41. členom tega statuta.
Nadzorni odbor lahko začne postopke nadzora, le če je tak nadzor določen v letnem programu nadzora kot redni nadzor ali kot izredni nadzor, ki ni opredeljen v letnem programu nadzora in se opravi na podlagi sklepa, ki ga naknadno sprejme nadzorni odbor. Če želi nadzorni odbor izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi vsebino nadzora (subjekt nadzora z odgovornimi osebami), čas, v katerem bo nadzor potekal, kraj nadzora ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo vodil nadzor.
Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ter druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor. O izdaji sklepa se obvesti župana.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. V primeru, da zahtevani podatki izvajalcu nadzora niso izročeni, le-ta obvesti župana občine, ki z odredbo naroči izročitev dokumentacije.
Postopki v zvezi s pripravo osnutka in predloga poročila se izvajajo v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
44. člen 
Član nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, mora o tem takoj pisno obvestiti predsednika nadzornega odbora. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj ali rejnik odgovorne osebe, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Predsednik nadzornega odbora o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh in s svojo odločitvijo takoj seznani vse člane nadzornega odbora.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
45. člen 
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost,z objavo na spletnem portalu občine ter v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
46. člen 
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga občina angažira na predlog nadzornega odbora. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s posebnim aktom občinskega sveta.
6. Občinska uprava
47. člen 
Upravne in druge naloge občine izvaja občinska uprava.
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
48. člen 
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
49. člen 
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
50. člen 
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
51. člen 
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov, ki se nanašajo na izvajanje nalog s področja občinske in medobčinske uprave.
52. člen 
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
53. člen 
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave odloča občinski svet, ki o zadevi tudi odloči.
O izločitvi tajnika občine odloča župan, ki o zadevi tudi odloči. O izločitvi drugih upravnih delavcev odloči tajnik občine, ki o zadevi tudi odloči.
54. člen 
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet s sklepom o ustanovitvi tega organa ter imenuje člane tega organa.
55. člen 
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. OŽJI DELI OBČINE 
56. člen 
Krajevna ali mestna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ima svoj statut in druge akte, ki jih na predlog sveta KS sprejme zbor krajanov.
Krajevne skupnosti ali mestna skupnost so ožji deli občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem in pravnem smislu. Krajevne skupnosti ali mestno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet na pobudo 10 % volilnih upravičencev v krajevni ali mestni skupnosti, na katero se odločitev nanaša.
57. člen 
Krajevne skupnosti ali mestna skupnost opravljajo prenešene naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na območje te skupnosti. Naloge opravljajo v skladu z zakonodajo in standardi, ki veljajo na posameznih področjih, in sicer:
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– neposredno upravljajo s pokopališči, mrliškimi vežicami in opremo,
– neposredno upravljajo z vaškimi športnimi igrišči,
– neposredno upravljajo z vaškimi domovi, pripadajočo infrastrukturo in opremo,
– sodelujejo pri zagotavljanju komunalnega reda in nadzoru pri izvajanju občinskih predpisov na svojem območju,
– upravljajo z urbarialnimi deleži v lasti KS,
– skrbijo za prostovoljstvo in sodelovanje krajanov pri urejanju javnih površin, objektov in infrastrukture,
– spodbujajo in zagotavljajo pogoje za društvene dejavnosti na svojem območju,
– izvajajo naloge s področja informiranja, obveščanja občanov, zbiranje pobud občanov, organiziranje zborov krajanov za obravnavo tematike iz pristojnosti krajevne ali mestne skupnosti in razvojnega okoliša, v katerega se krajevna ali mestna skupnost vključuje, zagotavljanja neposredne demokracije občanov z zbiranjem predlogov, pobud ter organiziranjem javnih tribun in zborov krajanov za obravnavo tem, ki se nanašajo na območje krajevne ali mestne skupnosti ali razvojnega okoliša.
58. člen 
Krajevna ali mestna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Za finančno poslovanje krajevne skupnosti ter gospodarjenje s premoženjem, s katerim razpolaga, sta odgovorna predsednik in svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti najmanj enkrat letno poda poročilo o delu in finančnem poslovanju na zboru krajanov, ki se skliče na krajevno običajen način. Nadzor nad poslovanjem krajevne ali mestne skupnosti opravi nadzorni odbor občine v skladu z letnim programom nadzora.
59. člen 
Organ krajevne ali mestne skupnosti je svet, ki ga izvolijo občani s stalnim prebivališčem na območju krajevne ali mestne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne ali mestne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne in mestne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne in mestne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne ali mestne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
60. člen 
Prvo sejo sveta krajevne ali mestne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne ali mestne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne ali mestne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne ali mestne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno ali mestno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določa zakon in statut občine.
Svet na predlog predsednika izvoli namestnika predsednika sveta, ki nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne ali mestne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan in njegovi pooblaščenci so lahko navzoči na seji sveta krajevne ali mestne skupnosti in razpravljajo, vendar pa nimajo pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne ali mestne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne ali mestne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj tretjina članov občinskega sveta ali najmanj ena tretjina članov sveta krajevne skupnosti.
61. člen 
Svet krajevne ali mestne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne ali mestne skupnosti.
Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne ali mestne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za aktivnosti iz pristojnosti občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti,
– določa pogoje za uporabo objektov, opreme in infrastrukture, s katero razpolaga krajevna ali mestna skupnost,
– nadzira delo predsednika in namestnika predsednika krajevne ali mestne skupnosti,
– predlaga statut in druge splošne akte, ki jih sprejema zbor krajanov,
– sprejema programe svojega dela,
– predlaga finančni načrt in pripravi zaključni račun krajevne skupnosti, ki ga sprejema zbor krajanov.
Predsednik sveta krajevne ali mestne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti krajevne ali mestne skupnosti skliče zbore krajanov krajevne ali mestne skupnosti. Zbor krajanov je zaradi obstoja krajevnih skupnosti prilagojena oblika odločanja krajanov, ki se ga lahko udeležijo le prebivalci te krajevne skupnosti. Krajani na zboru krajanov:
– sprejemajo statut in druge splošne akte krajevne skupnosti,
– potrjujejo s proračunom in drugimi viri usklajen finančni načrt krajevne skupnosti in
– sprejemajo zaključni račun krajevne skupnosti za posamezno koledarsko leto.
Krajani na zboru lahko obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča tudi o drugih zadevah iz pristojnosti občine, krajevne ali mestne skupnosti.
V primeru obravnave tematike, ki presega pristojnosti krajevne ali mestne skupnosti, se zbor krajanov skliče v sodelovanju z županom. Župan lahko skliče zbor krajanov, ker je to potrebno za nemoteno delovanje krajevne ali mestne skupnosti ali občine.
Do stališč in sklepov zbora krajanov se župan opredeli v roku 15 dni od opravljenega zbora ter s svojimi stališči seznani svet krajevne ali mestne skupnosti in na prvi naslednji seji občinski svet.
Zbor krajanov se skliče tudi na zahtevo najmanj 5 % volilnih upravičencev v tej krajevni skupnosti.
Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov za območje občine, s tem da se zbor krajanov nanaša le na ožji del občine, to je krajevno ali mestno skupnost.
62. člen 
Na podlagi zakonodaje s področja lokalne samouprave in ravnanja s stvarnim premoženjem občin je stvarno premoženje krajevnih ali mestne skupnosti stvarno premoženje občine.
63. člen 
Delovanje krajevnih in mestne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in z drugimi prihodki ožjega dela občine.
Krajevne in mestna skupnost se ne smejo zadolževati.
Načrtovani prihodki in odhodki krajevnih in mestne skupnosti morajo biti zajeti v proračunu občine. Postopek sodelovanja pri pripravi občinskega proračuna je enak kot pri drugih neposrednih proračunskih porabnikih. Krajevne in mestna skupnost se morajo uskladiti z občinskim proračunom v 30 dneh od njegove veljavnosti.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih in mestne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne in mestne skupnosti je odgovoren predsednik sveta, za nadzor nad izvrševanjem pa svet krajevne ali mestne skupnosti ter nadzorni odbor občine.
Krajevne in mestna skupnost imajo svoje transakcijske račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih in mestne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne in mestne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
64. člen 
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine ali zbora krajanov krajevne ali mestne skupnosti razpusti svet krajevne ali mestne skupnosti ter razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane svet krajevne ali mestne skupnosti,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno ali mestno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne ali mestne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne ali mestne skupnosti v skladu s tem statutom.
Razvojna območja 
65. člen 
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti se mestna skupnost in krajevne skupnosti lahko povezujejo v razvojna območja. Razvojno območje vodi svet, v katerem sodelujejo predsedniki krajevnih ali mestne skupnosti iz konkretnega razvojnega območja in predstavniki občinske uprave. Gre za posvetovalni organ župana ter koordinacijsko telo pri izvajanju razvojnih nalog na tem območju. Pri delu sveta razvojnega območja sodelujejo tudi občinski svetniki iz tega območja.
Pristojnosti sveta razvojnega območja so:
– obravnava zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na razvojno območje oziroma na njene prebivalce ter ob tem sprejema mnenja, pobude in stališča,
– občinski upravi daje predloge za ureditev zadev, ki se nanašajo na območje razvojnega okoliša,
– obravnava druge zadeve, ki po vsebini sodijo v njegovo pristojnost.
66. člen 
Krajevne skupnosti v okviru razvojnih območij usklajeno sodelujejo pri opravljanju javnih zadev na območju razvojnega območja, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij na njihovem območju in na razvojnem območju,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– pripravljajo idejne projekte v okviru celostnega razvoja mesta, primestnih naselij, skupine naselij in celostnega urejanja podeželja na razvojnem območju.
V. POSEBNE PRAVICE MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV NA NARODNOSTNO MEŠANEM OBMOČJU OBČINE 
67. člen 
Občina na narodnostno mešanem območju zagotavlja uresničevanje posebnih pravic madžarske narodne skupnosti. Občina pri vseh aktivnostih skrbi za sodelovanje, sožitje, medsebojno spoštovanje in vključenost vseh občanov.
Na narodnostno mešanem območju občine je uradni jezik slovenščina in madžarščina. Oba jezika sta enakopravna. Občanom madžarske narodne skupnosti je zagotovljena uporaba maternega jezika v javnem in družbenem življenju tako, kot to določa Ustava RS, zakoni in drugi predpisi, ki urejajo posebne pravice avtohtonih narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji.
V državnih organih, organih občinske uprave, organih občine in drugih samoupravnih lokalnih skupnostih, v javnih podjetjih in zavodih, ki izvršujejo javna pooblastila, morajo biti sistematizirana in zasedena delovna mesta, kjer je obvezno znanje slovenskega in madžarskega jezika v skladu z veljavno zakonodajo in tako, da se zagotovi dvojezično poslovanje subjektov, navedenih v tem odstavku.
68. člen 
Organi občine in vse javne službe poslujejo na narodnostno mešanem območju občine v slovenskem in madžarskem jeziku. Informiranje in obveščanje ter celotno komuniciranje na narodnostno mešanem območju občine poteka v obeh jezikih. Na narodnostno mešanem območju so napisne table z označbo krajev, ulic, razglasi, obvestila in opozorila ter drugi javni napisi dvojezični. Dvojezični napisi morajo zagotoviti enakopraven videz obeh jezikov.
Organi občine, državni organi, javna podjetja in ustanove uporabljajo na narodnostno mešanem območju dvojezične napise, pečate, žige, tiskovine in druge obrazce, v skladu z veljavno zakonodajo.
Dvojezične napisne table morajo biti na narodnostno mešanem območju občine postavljene tako, kot je to določeno v veljavni zakonodaji.
69. člen 
Na narodnostno mešanem območju se zbori občanov, javne manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madžarskem jeziku. Državni simboli se uporabljajo skladno z zakonom, ki ureja to vprašanje. Občinske simbole so dolžni uporabljati vsi javni zavodi in organizacije, katerih ustanovitelj je Občina Lendava.
70. člen 
Statut in drugi akti občine so dvojezični in se zagotavljajo in enakopravno uporabljajo v obeh jezikih. Na spletni strani občine se objavijo v slovenskem in madžarskem jeziku. Upravne in druge naloge iz pristojnosti občine se izvajajo v enem od dveh jezikov, ki ga izbere stranka na začetku postopka.
Predstavniki madžarske narodne skupnosti imajo pri svojem delu v občinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe maternega jezika.
71. člen 
Občina pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti skrbi za uresničevanje posebnih pravic madžarske narodne skupnosti, omogoča enakopravno rabo madžarskega jezika na narodnostno mešanem območju in sodeluje pri uresničevanju narodnostnih pravic na področju kulture ter na področju vzgoje in izobraževanja, informiranja ter na drugih z zakonom določenih področjih.
Občinska madžarska narodna skupnost je soustanoviteljica občinskih zavodov s področij, ki jih določa veljavna zakonodaja.
Na narodnostno mešanih območjih občina še posebej skrbi za razvoj in delovanje dvojezičnih vrtcev in šol.
72. člen 
Občina zagotavlja občinski samoupravni narodni skupnosti materialne možnosti za delovanje, skladno z višino sredstev, ki jih za ta namen zagotavlja država.
Občina v okviru svojih pristojnosti v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za narodnosti s posebnimi akti ureja vprašanja, ki se nanašajo na financiranje narodne skupnosti.
73. člen 
Občinski svet, odbor ali drug organ mora obravnavati pobude sveta občinske madžarske samoupravne narodne skupnosti o zadevah, ki se nanašajo na položaj narodne skupnosti in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij. O svojih sklepih, mnenjih in odločitvah občinski svet pisno obvesti občinsko madžarsko samoupravno narodno skupnost.
Ko organi občine odločajo o zadevah, ki zadevajo uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodne skupnosti na področju rabe jezika, kulture, vzgoje in izobraževanja ter informiranja v maternem jeziku, ter o zadevah, ki se nanašajo na položaj in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij, morajo predhodno pridobiti soglasje oziroma mnenje samoupravne narodne skupnosti, kot to določa veljavna zakonodaja.
74. člen 
V okviru pristojnosti občinskega sveta iz drugega odstavka 73. člena občinski svet madžarske narodne skupnosti praviloma prek članov občinskega sveta – predstavnikov madžarske narodne skupnosti daje soglasje k aktom v delu, ki se nanaša na narodno skupnost, in sicer:
– k statutu in spremembam statuta občine,
– o simbolih občine,
– o imenovanju naselij, ulic in trgov na narodnostno mešanih območjih v občini,
– o ureditvi javnih napisnih tabel in oznak vidne dvojezičnosti,
– k strateškim razvojnim načrtom občine, če se z njimi posega na področja posebnih narodnostnih pravic,
– k razvojnim usmeritvam na področju kulture, izobraževanja in informiranja,
– o drugih zadevah, ki urejajo posebne pravice madžarske narodne skupnosti.
V zadevah, ki na podlagi zakona niso neposredno povezane z ohranjanjem in razvojem avtohtone madžarske narodne skupnosti, lahko daje svet madžarske samoupravne narodne skupnosti mnenje.
VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 
75. člen 
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa ter zaradi obstoja ožjih delov občine – krajevnih skupnosti tudi zbori krajanov.
Za izmenjavo mnenj in predlogov ter za oblikovanje stališč z določenega strokovnega področja se lahko izvedejo tudi javne tribune, na katerih sodeluje tudi strokovna javnost.
1. Zbor občanov
76. člen 
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, ki ureja področje lokalnih volitev,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov obravnavajo tudi občinski organi, v katerih pristojnosti posamezna zadeva spada. Pristojni občinski organ je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
77. člen 
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na pobudo sveta ožjega dela občine. Zbor občanov se skliče tudi na zahtevo najmanj 5 % volilnih upravičencev v občini ali v njenem posameznem delu. Zahteva za sklic zbora občanov mora vsebovati določitev območja, za katero se zbor občanov naj skliče, pisno obrazložitev predloga zadeve, ki jo naj zbor občanov obravnava ter predlog dnevnega reda. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Zahteva se s sklepom zavrže tudi v primeru, če zahteva ne ustreza vsebini, o kateri lahko občani odločajo na zboru. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve in s predlagateljem zbora uskladi dnevni red, ki se bo na zboru obravnaval. Sklic zbora je treba objaviti na krajevno običajen način.
Če tema za obravnavo na zboru občanov ni jasno definirana ali ne sodi v pristojnost občine skladno s 76. členom tega statuta, se predstavnike predlagateljev povabi na posvet in dopolnitev pobude. Če gre za specifična in strokovno zahtevnejša vprašanja, ki bi bila tema razprave, se k sodelovanju povabijo pristojne strokovne institucije.
Sklepe, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov obravnava na svoji naslednji seji tudi občinski svet. S stališči in sklepi občinskega sveta se seznanijo tudi občani pobudniki, javnost in pristojne institucije, če tematika presega pristojnosti občine.
78. člen 
Zbor občanov veljavno sprejema predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Stališča zbora občanov so sprejeta, če zanje glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.Ne glede na izid glasovanja se s stališči in zahtevami zbora občanov seznani občinski svet.
Javni uslužbenec, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve, ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov in sklepi občinskega sveta tajnik občine seznani javnost na krajevno običajen način.
2. Referendum o splošnem aktu občine
79. člen 
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Odločitev je sprejeta z večino glasov občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
80. člen 
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
81. člen 
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če so splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjeni, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če so splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjeni, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
82. člen 
Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
83. člen 
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
84. člen 
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
85. člen 
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
86. člen 
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
87. člen 
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
88. člen 
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se je zanjo izrekla večina glasovalnih upravičencev oziroma upravičenk na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se je glasovanja udeležila večina glasovalnih upravičencev.
5. Ljudska iniciativa
89. člen 
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
90. člen 
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 
91. člen 
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
92. člen 
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost,
– družinski pomočnik,
– knjižničarstvo in gledališka dejavnost,
– turizem,
– umetnost in kultura,
– upravljanje s športno in turistično infrastrukturo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
93. člen 
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javni zavod ali javno podjetje skupaj z drugimi občinami.
94. člen 
Na področju gospodarskih javnih služb občina določi javne službe z odlokom.
95. člen 
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
96. člen 
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
97. člen 
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
98. člen 
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga zastopa župan občine.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
99. člen 
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 
100. člen 
Premoženje občine sestavlja nepremično in premično premoženje v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
101. člen 
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
102. člen 
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom, je odgovoren župan.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
103. člen 
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene ter v skladu z odlokom o proračunu občine.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
104. člen 
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.
Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v skladu z zakonom, ki ureja področje javnih financ.
105. člen 
Proračun občine se sprejme z odlokom občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Odlok o proračunu določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
Rebalans proračuna se sprejme z odlokom o spremembi proračuna. Predlaga ga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinska uprava, organi občine in krajevne skupnosti.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, in drugi uporabniki, če se financirajo iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabniki).
106. člen 
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun financiranja ter račun finančnih terjatev in naložb.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
107. člen 
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva kot nerazporejeni del prihodkov za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.
108. člen 
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto, kar pomeni začasno financiranje občine.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja za tri mesece in se lahko na predlog župana s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
109. člen 
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
110. člen 
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
111. člen 
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
112. člen 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
113. člen 
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov.
114. člen 
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve odločata v skladu z zakonom o javnih financah in odlokom o proračunu občine župan in občinski svet.
115. člen 
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do 15. aprila tekočega leta.
116. člen 
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon s področja javnih financ.
117. člen 
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
O soglasju odloča občinski svet. Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prvega odstavka tega člena se določi z odlokom o proračunu.
118. člen 
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava.
119. člen 
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del občina izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 
1. Splošni akti občine
120. člen 
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
121. člen 
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
122. člen 
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
123. člen 
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter organizira javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
124. člen 
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
125. člen 
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
126. člen 
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
127. člen 
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet ali župan.
2. Posamični akti občine
128. člen 
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
129. člen 
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 
130. člen 
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
131. člen 
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
132. člen 
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži, tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
133. člen 
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervent, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
134. člen 
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
135. člen 
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut Občine Lendava (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB, 48/11 – popr., 55/11 – popr., 56/12 – popr., 112/13 in 74/15 – popr.).
Št. 03501-0001/2016-27
Lendava, dne 8. junija 2017
Župan 
Občine Lendava 
mag. Anton Balažek l.r.