Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2017 z dne 7. 4. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2017 z dne 7. 4. 2017

Kazalo

818. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gostinski objekt z vinsko kletjo – Vrhovska vas, stran 2499.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 17. redni seji dne 27. 3. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gostinski objekt z vinsko kletjo – Vrhovska vas
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(splošne določbe) 
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14 in 43/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gostinski objekt z vinsko kletjo – Vrhovska vas (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal BIRO ARHEA d.o.o., Povhova ulica 12, 8000 Novo mesto, pod številko AL-U-01/15.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Kartografski del
– Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Brežice
1:5000
– Geodetski načrt s certifikatom
1:500
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja
1:500
– Katastrski načrt z mejo območja urejanja
1.500
– Situacija obstoječega stanja
1:500
– Zazidalna situacija, Prerez A-A
1:500
– Prikaz regulacijskih elementov z zakoličbo
1:500
– Načrt parcel z zakoličbo
1:500
– Situacija infrastrukture
1:500
– Prikaz vplivov
1:500
– Obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1:500
(C) Priloge
– Prikaz stanja prostora
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN
– Odločba MOP
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost – zloženka
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Stališča do pripomb z javne razgrnitve
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Okoljsko poročilo
– Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Parcela, namenjena gradnji – je zemljišče, na katerem se gradijo objekti (npr. stanovanjski, nezahtevni in enostavni) vključno z urejenimi površinami, ki služijo tem objektom.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojo fasado ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano površino (stik objekta z zemljiščem po SIST) in celotno površino parcele, ki je namenjena gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo vsi objekti na parceli, tudi nezahtevni in enostavni objekti, ki imajo enega ali več prostorov, v katere lahko stopi človek.
(4) Kolenčni zid je višina zunanjega/obodnega zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do strešne konstrukcije (npr. lega) stavbe.
(5) 6-kotni tloris je tloris, ki je znotraj kvadrata izveden po načelih ekstrakcije volumnov in dimenzijsko opisan v okviru kvadrata.
(6) Etaža je višina stavbe med dvema horizontalnima nosilnima elementoma konstrukcije (npr. med stropnima ploščama, temeljno in stropno ploščo ipd.).
(7) Obstoječ teren je naravni (raščen) teren brez nasutja ali odkopavanja.
II. UREDITVENO OBMOČJE IN PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(obseg ureditvenega območja) 
(1) Območje urejanja obsega del zemljišča razpršene poselitve, ki je vzhodno od naselja Vrhovska vas. V občinskem prostorskem načrtu je območje označeno z oznako Ak 1012.
(2) Območje OPPN se nanaša na parc. št. 2173, 740/147 (del), 740/149 (del) k. o. Bušeča vas.
(3) Skupna površina območja OPPN je cca 0,1 ha.
5. člen 
(ureditve izven območja OPPN) 
Izven območja OPPN se izvede:
– dostopna pot preko parcel št. 740/72 (del), 740/157 (del), 740/11 (del), 545/2 (del), 545/1 (del), 740/17 (del) in 740/147 (del), vse k.o. Bušeča vas.
6. člen 
(skupno vplivno območje) 
Skupno vplivno območje obsega parc. št. 2173, 740/147 (del), 740/149 (del), 740/72 (del), 740/157 (del), 740/11 (del), 545/2 (del), 545/1 (del), 740/17 (del) in 740/147 (del), vse k.o. Bušeča vas.
7. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
8. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov, skladne s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena (danes Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/5 – popravek, 25/10, 109/11)):
– nestanovanjske stavbe:
Gostinske stavbe in Druge nestanovanjske stavbe: Nestanovanjske kmetijske stavbe, in sicer Stavbe za spravilo pridelka – npr. vinska klet,
– gradbeni inženirski objekti:
Objekti prometne infrastrukture: Ceste, in sicer Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste – dovoljeni so le dostopi do objektov, funkcionalne prometne površine okoli objektov ipd.,
– drugi gradbeni inženirski objekti:
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, in sicer Oporni zid, škarpa in Stabilizacijski objekt za zadrževanje plazov.
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13)), in sicer:
– majhna stavba (npr. garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt ipd.),
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (npr. lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov ...),
– pomožni objekti v javni rabi (npr. sanitarna enota, drog, objekt za razsvetljavo, grajeno igralo na otroškem igrišču, spomenik, kip, križ, grajen gostinski vrt ...),
– ograja (npr. varovalna, sosedska, igriščna ...),
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (npr. priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek na komunikacijska omrežja ...),
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (npr. vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen ...),
– objekt za oglaševanje,
– objekt za rejo živali (npr. čebelnjak ...),
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (npr. kozolec, kmečka lopa, senik, kašča, vinska klet ...),
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (npr. zidanica, sušilnica sadja ...),
– pomožni komunalni objekt (npr. ponikalnica, revizijski in drugi jašek, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščobe ...).
9. člen 
(vrste ureditev okolice) 
Na območju OPPN so dovoljene ureditve:
– zelenih površin (npr. ureditev cvetličnjakov, zasaditev drevoredov, grmovnic, brežin ipd.),
– parterne ureditve (npr. tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, podpornih zidov ipd.).
10. člen 
(vrste dejavnosti) 
(1) Območje OPPN je predvsem namenjeno za gradnjo gostinskega objekta z vinsko kletjo. V objektih se lahko opravljajo naslednje dejavnosti, povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), in sicer:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
– dovoljeno je: (01.210) Vinogradništvo,
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– dovoljeno je: 11 Proizvodnja pijač, 11.01 Proizvodnja žganih pijač, 11.02 Proizvodnja vina iz grozdja, 11.03 Proizvodnja sadnih vin in podobnih fermentiranih pijač, 11.04 Proizvodnja aromatiziranih vin iz grozdja),
(D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
– dovoljena je: (35.119) Druga proizvodnja električne energije,
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– dovoljeno je: (46) Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, (46.34) Trgovina na debelo s pijačami, (46.340) Trgovina na debelo s pijačami,
(I) GOSTINSTVO
– dovoljeno je: (55) Gostinske nastanitvene dejavnosti, 55.202 Turistične kmetije s sobami, 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač,
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– dovoljeno je: (82) Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
(P) IZOBRAŽEVANJE
– dovoljeno je: (85.59) Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje,
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVOSTI
– dovoljeno je: (93.13) Obratovanje fitnes objektov; (93.2) Druge športne dejavnosti za prosti čas.
(2) Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli za gradnjo zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
III. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE OBJEKTOV IN POVRŠIN 
11. člen 
(gostinski objekt z vinsko kletjo) 
(1) Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti.
(2) Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris je v kletni etaži okrogel Ø 15 m, v pritličju 6-kotnega tlorisa znotraj kvadrata v velikosti 15,00 x 15,00 m. Dopustna je izvedba balkona v etaži pritličja širine do 3,00 m in dolžine do 50 m. Razgledna ploščad je 6-kotnega tlorisa v velikosti znotraj kvadrata 15,50 x 15,50 m. Podstavek klopotca, ki se postavi na razgledni ploščadi, je v tlorisu 6-kotne oblike, dimenzije 6,00 x 6,00 m, ki se proti vrhu zožuje na 4,00 x 4,00 m. Pri projektiranju so dovoljena odstopanja od navedenih dimenzij, kot so navedena v 31. členu tega odloka.
– Vertikalni gabariti: višina objekta je največ K+P+RT, svetla višina v kleti je 4,00 m, v pritličju 3,00 m. RT – razgledna terasa je izvedena nad streho pritličja. Postavi se vertikalni poudarek (klopotec). Podstavek klopotca je višine 11,00 m. Na podstavku je predvidena izvedba lesenega klopotca. Vetrnica klopotca je premera do 10 m, osrednji horizontalni del pa skupaj z repom dolžine 11,00 m. Najvišji del stavbe do vrha podstavka klopotca ne sme biti višji od 19,00 m, merjeno od kote obstoječega terena pri vhodu v klet stavbe. Klet je delno vkopana v teren. Pri projektiranju so dovoljena odstopanja od navedenih dimenzij, kot so navedena v 31. členu tega odloka.
(3) Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: klasična gradnja, lahko v kombinaciji z leseno ali kovinsko konstrukcijo.
– Kota pritličja: 298.40 m.n.v..
– Streha: šestkapna streha naklona 10–12° nad pritličjem in v kombinaciji s podstavkom klopotca.
– Smer slemena: prilagaja se obliki strehe.
– Kritina: kritina je opečne, temno rdeče do rjave barve.
– Fasada: kletna etaža je v vidnem delu obložena z naravnim kamnom. Pritličje in vse ostale lesene površine ter stavbno pohištvo so prebarvane z zaščitnimi premazi v naravni barvi lesa, odtenek po izbiri projektanta. V pritlični etaži se lahko uporabijo omet, kamen in ostali naravni materiali. Dopustna je kombinacija max. treh materialov in barv v svetlih zemeljskih odtenkih.
– Oblikovanje odprtin: steklene površine v pritlični etaži morajo zagotavljati zadostno osvetlitev prostora z naravno svetlobo, steklene površine na posamezni stranici pritlične etaže ne smejo presegati 10 m2.
(4) Lega objekta na zemljišču:
Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena in prikazana v grafičnem delu.
(5) Ureditev okolice nestanovanjske stavbe:
– peš površine so tlakovane s kamnom, drobnimi tlakovci, travnate ali v peščeni izvedbi,
– parkirišča so asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali izvedena s travnatimi ploščami,
– manipulativna dvorišča so lahko asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci, peščena ali izvedena s travnatimi ploščami,
– medsosedska ograja je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic (npr. gaber) ali žičnata (tudi kovano železna) transparentna, višina ograje je max. 1,20 m,
– ostale zunanje površine okoli objekta se zatravijo, zasadijo z avtohtonimi visokim drevesi in nizkimi grmovnicami, uredijo se cvetlični in/ali zelenjavni vrtovi,
– brežine se zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi grmovnicami,
– podporni zidovi so kamniti ali betonski in obloženi z naravnim kamnom,
– klet in pritličje povezujejo zunanje kamnite stopnice, pritličje in razgledno ploščad pa zunanje montažne (lesene) stopnice. Zunanje stopnice so lahko tudi iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
(6) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,8.
12. člen 
(ostale stavbe – sanitarije)
(1) Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekt.
(2) Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris izveden v širini 2,60 m na jugu in 4,00 m na severu, dolžina tlorisa je 10,25 m. Pri projektiranju so dovoljena odstopanja od navedenih dimenzij kot so predvidena v 31. členu tega odloka.
– Vertikalni gabariti: višina objekta je največ P, najvišji del stavbe ne sme biti višji od 3,00 m, merjeno od kote pritličja. Pri projektiranju so dovoljena odstopanja od navedenih dimenzij kot so predvidena v 31. členu tega odloka.
(3) Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: klasična zidana gradnja
– Kota pritličja: prilagaja se koti zunanjega urejenega terena.
– Kolenčni zid: skupaj z višino kapne lege ne sme biti višji od 1,00 m.
– Streha: dovoljena je ravna streha ali enokapna streha z minimalnim naklonom do 10°.
– Smer slemena: prilagaja se obliki strehe.
– Kritina: opečne, temno rdeče do rjave barve, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Fasada: les v naravni barvi lesa, omet v beli ali svetli zemeljski barvi, kamen in ostali naravni materiali, slediti kombinaciji materialov osnovnega objekta.
– Oblikovanje odprtin: manjše, kvadratne okenske odprtine, lahko tudi pravokotne oblike pri katerih je dolžina stranice daljša od višine.
(4) Lega objekta na zemljišču:
Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena in prikazana v grafičnem delu.
(5) Ureditev okolice: enako kot v petem odstavku prejšnjega člena tega odloka.
(6) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,8.
13. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Objekti, ki so stavbe
– tlorisne velikosti/površine so usklajene z veljavnimi predpisi, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost,
– višinsko so objekti usklajeni z veljavnimi predpisi, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost,
– postavljajo se na celotni površini parcele, namenjene gradnji,
– odmik od parcelne meje je določen z gradbeno mejo, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– so betonske, zidane, jeklene ali lesene konstrukcije,
– oblika strehe je dvokapnica, enokapnica, naklona od 35° do 45° ali ravna streha,
– kritina je rdeče barve ali transparentna,
– fasada: kot pri osnovnem objektu, dovoljena je tudi transparentna (npr. pri zimskem vrtu, senčnici ...),
– ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi osnovnega objekta.
(2) Objekti, ki niso stavbe
– postavljajo se lahko na celotni parceli, ki je namenjena gradnji, tudi zunaj gradbene meje,
– od parcelne meje so oddaljeni najmanj 0,3 m, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– podporni zidovi so v kamniti izvedbi.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO 
14. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Motorni promet:
– Vhod na parcelo/dostopna cesta – dostopna cesta poteka zunaj meje OPPN, je protiprašno urejena ter opremljena z ustreznim odvodnjavanjem tako, da meteorne vode ne iztekajo na cesto.
– Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se zagotovijo na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali s travnatimi ploščami. Dimenzionirajo se v skladu z veljavnimi normativi glede na posamezno dejavnost. Potrebno je zagotoviti parkirno mesto za invalida.
(2) Peš promet: odvija se po peš površinah, ki so tlakovane, v peščeni izvedbi ali travnate.
15. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije. V primeru izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja na tem območju je možna priključitev objektov nanj.
(2) Padavinska odpadna voda: s prometnih površin in streh objektov se vodi v ponikalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin ali/in v zbiralnik deževnice.
(3) Komunalna odpadna voda: odvaja se v malo komunalno čistilno napravo, oziroma v skladu z občinskimi predpisi.
16. člen 
(vodovodno in hidrantno omrežje) 
(1) Območje OPPN se napaja iz obstoječega sekundarnega vodovoda PE Ø 63. Uporabi se obstoječ priključek. Če je potrebno zagotoviti večjo kapaciteto priključka se ta obnovi v večjem premeru cevovoda.
(2) Priključna cev vodovoda, ki poteka pod vsemi urejenimi površinami razen zelenicami in ki poteka ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na cev, se vgradi v zaščitno PVC ali PE cev.
(3) Vodomerni jašek se locira izven objekta, na vedno dostopnem mestu.
17. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Nizkonapetostni razvod (NN): Na območju OPPN poteka obstoječ NN električni priključek, ki se uporablja za napajanje novega objekta. Uporabnik se na NN elektro omrežje priključuje preko prostostoječe električne omarice, ki je locirana na vedno dostopnem mestu na parceli.
(2) Javna razsvetljava (JR): Na območju OPPN ni javne razsvetljave.
18. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN je obstoječ TK priključek, katerega je potrebno zaščititi oziroma prestaviti v primeru gradbenih posegov v njegovi bližini.
(2) Dovoljena je gradnja KTV kabelske kanalizacije.
19. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
Na območju OPPN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno s posodo za odpadke po navodilih upravljavca. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža (papir, kartoni, lesni odpadki in drugo), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Če je odjemno mesto hkrati zbirno mesto se izvede na utrjeni površini (npr. asfalt, beton, plošče, tlak ...).
20. člen 
(ogrevanje) 
Ogrevanje je individualno. Za ogrevanje se lahko uporabljajo različni energenti, skladno z zakonodajo. Cisterne za utekočinjen naftni plin ipd. so vkopane ali vizualno na neizpostavljeni lokaciji. Dovoljeni so tudi obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 
21. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Varstvo vode in podtalnice
Območje OPPN ne leži v območju varovanja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v ponikalnice. Komunalna odpadna voda se vodi v malo komunalno čistilno napravo.
(2) Varstvo zraka
Objekti ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Varstvo pred hrupom
Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) se območje OPPN uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč.
(4) Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Brežice.
(5) Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
22. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000.
23. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
Na območju OPPN ni evidentirana kulturna dediščina.
24. člen 
(varstvo krajinskih značilnosti) 
(1) Na območju OPPN se kote objektov prilagajajo obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Razlike v nivoju terena se prioritetno rešujejo z brežinami.
(3) Znotraj območja OPPN se žive meje in ostala visoka vegetacija zasadi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
25. člen 
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo) 
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
26. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila predpisa, ki ureja dimenzioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,200 g.
(2) Požar
– Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi.
– Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objekta, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce.
– Voda za gašenje požara se zagotavlja iz cistern gasilskih enot.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih meja, ki so določeni z gradbenimi mejami, s čimer je omejeno širjenje požara med objekti. Medsebojna oddaljenost med objekti je najmanj 4,00 m, potrebno je upoštevati ukrepe za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
– Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Obramba
Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave
Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
(5) Plazovitost in plazljivost
Na območju OPPN ni plazljivih ali plazovitih območij.
VII. NAČRT PARCELACIJE 
27. člen 
(načrt parcelacije) 
Načrt parcele za gradnjo in koordinate zakoličbenih točk te parcele so prikazani v grafični prilogi 8 Načrt parcel z zakoličbo.
28. člen 
(javno dobro) 
Na območju OPPN ni javnega dobra. Dostopna cesta poteka zunaj meje OPPN do javne poti JP 524251 Vrhovska vas–Belinje, preko parc. št. 740/72 (del), 740/157 (del), 740/11 (del), 545/2 (del), 545/1 (del), 740/17 (del) in 740/147 (del), vse k.o. Bušeča vas, ki so v privatni lasti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 
29. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Lahko se izvede katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota na podlagi pogojev tega odloka.
(2) Na parceli morajo biti zgrajene najmanj elektrika, vodovod in mala komunalna čistilna naprava.
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
30. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče in po potrebi zagotoviti čiščenje javnih površin, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(2) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
(3) Izvajalci, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja in naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav mora biti zagotovljen nadzor s strani upravljavca električnega omrežja.
(5) Če izvajalec pri izkopih najde elektroenergetski kabel, ki ni vrisan v situaciji, mora prenehati z izkopi in seznaniti upravljavca.
(6) V primeru prestavitve in zaščite TK kablov investitor najmanj 30 dni pred pričetkom gradnje o tem obvesti upravljavca TK omrežja.
(7) Če zaradi gradnje pride do onesnaženja javne poti, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti.
31. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj gradbenih meja (razen za nezahtevne in enostavne objekte, ki se lahko gradijo na celotni parceli, ki je namenjena gradnji). Pri tem je potrebno upoštevati vsa določila tega odloka (npr. faktor zazidanosti ...). Dovoljena so odstopanja od natančno določenih dimenzij, in sicer do ±10 % za objekte, za vetrnico klopotca pa do –10 %.
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno etažnostjo oziroma višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, inštalaterskih napeljav ipd. Dovoljena so odstopanja od natančno določenih dimenzij, in sicer do max. ±10 % za objekte, za vetrnico klopotca pa do –10 %.
(3) Odstopanje od kote pritličja je do ±0,6 m.
(4) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(5) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(6) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(7) Pri objektih in trasah prometne infrastrukture, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na parcelo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišča ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(8) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
32. člen 
(začasna namembnost zemljišč) 
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
33. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
34. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-13/2015
Brežice, dne 27. marca 2017
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan l.r.