Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2017 z dne 24. 2. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2017 z dne 24. 2. 2017

Kazalo

405. Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1), stran 1320.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1) 
Razglašam Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. februarja 2017.
Št. 003-02-2/2017-6
Ljubljana, dne 23. februarja 2017
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O OVERITVI LISTIN V MEDNARODNEM PROMETU (ZOLMP-1) 
SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(uporaba zakona) 
(1) Po tem zakonu se overjajo javne listine, izdane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: domače listine), ki so namenjene za uporabo v tujini, če se po pravu države, v kateri bodo uporabljene, zahteva njihova overitev in če ni z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom Evropske Unije določeno drugače.
(2) Po predhodnih overitvah v državi izvora listine se po tem zakonu overjajo tudi javne listine, izdane v tuji državi (v nadaljnjem besedilu: tuje listine), ki so namenjene za uporabo v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom Evropske Unije določeno drugače.
2. člen 
(javne listine) 
Javne listine po tem zakonu so listine, ki v državi, v kateri so izdane, veljajo za javne listine in so bile izdane v obliki in na način, predpisan v pravu države izvora listine.
3. člen 
(overitev listine) 
(1) Overitev listine po tem zakonu pomeni potrditev verodostojnosti podpisa osebe, ki je listino podpisala, in verodostojnosti odtisa pečata ali žiga na njej ter nadaljnje potrditve verodostojnosti podpisov uradnih oseb in odtisov žigov državnih organov na listini (v nadaljnjem besedilu: nadoveritve).
(2) Z overitvijo po tem zakonu se ne potrjuje resničnost vsebine listine.
NAČIN OVERITVE 
4. člen 
(deponiranje podpisov ter odtisov pečatov in žigov) 
(1) Državni organi in nosilci javnih pooblastil zaradi overitev svojih listin, ki jih opravlja sodišče, pri okrožnem sodišču, na območju katerega imajo svoj sedež, deponirajo podpise svojih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki so upravičeni za podpisovanje javnih listin, odtise pečatov in žigov, ki jih njihovi pooblaščeni delavci uporabljajo pri izdajanju javnih listin, in priglasijo potrdila za elektronski podpis, ki jih njihovi pooblaščeni delavci uporabljajo za elektronsko podpisovanje javnih listin, izvorno izdanih v elektronski obliki.
(2) Notarke in notarji (v nadaljnjem besedilu: notarji) ter notarske pomočnice in notarski pomočniki (v nadaljnjem besedilu: notarski pomočniki) zaradi overitev svojih listin, ki jih opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, deponirajo svoje podpise, odtise žigov in pečatov ter priglasijo potrdila za elektronski podpis, ki jih uporabljajo, pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
(3) Državni organi zaradi neposrednih overitev svojih listin v skladu z določbami 11. člena tega zakona pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve, deponirajo podpise svojih delavcev, ki so upravičeni za podpisovanje javnih listin, in odtise žigov, ki jih njihovi pooblaščeni delavci uporabljajo pri izdajanju javnih listin.
5. člen 
(overitev listine po pooblaščencu) 
Kadar je zahteva za overitev listine dana po pooblaščenki ali pooblaščencu hkrati z listino, ki naj se overi, pooblastila za zastopanje ni treba predložiti.
6. člen 
(overitev podpisa) 
(1) Verodostojnost podpisa osebe, ki je listino podpisala, se ugotavlja na podlagi deponiranih podpisov.
(2) Verodostojnost podpisa se lahko dokazuje tudi tako, da se podpisnik listine pred uradno osebo lastnoročno podpiše ali prizna podpis, ki je že na listini, za svoj. Če priznava podpis na listini oseba, ki je slepa, ji vsebino listine prebere uradna oseba organa, ki overja listino, kar je treba navesti v potrdilu o overitvi.
(3) Če se verodostojnost podpisa dokazuje na način iz prejšnjega odstavka, se podpis overi potem, ko se ugotovi istovetnost podpisnika. Istovetnost osebe iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov, osebnega poznanja ali na kakršen koli drug način, po katerem je istovetnost podpisnika listine mogoče nedvomno ugotoviti. Način ugotovitve osebne istovetnosti iz prejšnjega odstavka mora biti vselej naveden v potrdilu o overitvi.
(4) Verodostojnost elektronskega podpisa na izvorno elektronski javni listini se ugotavlja na podlagi priglašenih potrdil za elektronski podpis.
(5) Ne glede na določbe tega člena se verodostojnost podpisa osebe, ki je listino podpisala, lahko ugotavlja tudi na kakšen drug način, po katerem je mogoče brez dvoma ugotoviti njegovo verodostojnost.
7. člen 
(overitev odtisa pečata in žiga) 
Verodostojnost odtisa pečata ali žiga na listini se ugotavlja na podlagi deponiranih odtisov pečatov in žigov ali na kakršen koli drug način, po katerem je mogoče brez dvoma ugotoviti njegovo verodostojnost.
8. člen 
(potrdilo o overitvi) 
(1) Potrdilo o overitvi se napiše na izvirni listini ali na posebnem listu, ki se z listino poveže na način, ki onemogoča njuno ločevanje.
(2) Če se overitev opravi v skladu z določbami 13. člena tega zakona in se potrdilo o overitvi izda v elektronski obliki, mora biti to povezano z dokumentom, ki vsebuje izvorno elektronsko listino, ki se overja, ali njen skenogram, na način, ki onemogoča njuno ločevanje.
(3) Potrdilo o overitvi mora vsebovati datum overitve, številko, s katero je listina vpisana v overitveni vpisnik, podpis uradne osebe in pečat ali žig organa, ki je overitev opravil.
(4) Natančnejšo vsebino potrdil o overitvi določi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve.
ORGANI, KI OPRAVLJAJO OVERITEV LISTIN V MEDNARODNEM PROMETU 
9. člen 
(overitev pri okrožnih sodiščih) 
(1) Potrditev verodostojnosti podpisa osebe, ki je listino podpisala, in verodostojnosti odtisa pečata ali žiga na listini opravljajo vsa okrožna sodišča, če zakon ne določa drugače.
(2) Overitev iz prejšnjega odstavka opravi sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik).
10. člen 
(nadoveritve) 
(1) Preden se domača listina pošlje v potrditev tujemu organu, se opravi potrditev verodostojnosti podpisa sodnika iz drugega odstavka prejšnjega člena in odtisa pečata sodišča pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, potrditev verodostojnosti podpisa pooblaščenega uradnika ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki je overitev opravil, ter verodostojnosti odtisa žiga tega ministrstva pa pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve.
(2) Okrožna sodišča deponirajo podpise sodnikov, ki so določeni za overjanje listin v mednarodnem prometu, in odtise pečatov sodišč pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje. Na podlagi deponiranih podpisov sodnikov in odtisov pečatov sodišč ministrstvo, pristojno za pravosodje, opravi potrditev iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, deponira podpise uradnikov ministrstva, ki so pooblaščeni opravljati potrditve iz prvega odstavka tega člena in odtis žiga ministrstva pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve. Na podlagi deponiranih podpisov pooblaščenih uradnikov in odtisa žiga ministrstva, pristojnega za pravosodje, opravi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, potrditev iz prvega odstavka tega člena.
11. člen 
(neposredna overitev pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve) 
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena lahko domače listine, ki jih izdajo državni organi, brez poprejšnje overitve pri sodiščih iz 9. člena tega zakona in pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, overi neposredno ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
12. člen 
(overitev pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje) 
(1) Potrditev verodostojnosti podpisa in odtisa pečata sodne tolmačke oziroma sodnega tolmača na listinah, namenjenih za uporabo v tujini, opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2) Ne glede na določbo 9. člena tega zakona lahko podpis in pečat oziroma žig notarja in podpis notarskega pomočnika na listinah, ki se overjajo po tem zakonu, overi tudi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
13. člen 
(overitev domače listine za uporabo v državah članicah haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin) 
(1) Domače listine, ki so namenjene za uporabo v državah članicah haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/62; v nadaljnjem besedilu: konvencija), se overijo na način, ki ga določa ta konvencija.
(2) Overitve iz prejšnjega odstavka opravljajo okrožna sodišča in ministrstvo, pristojno za pravosodje. Nadaljnje overitve domačih listin, ki so namenjene za uporabo v državah članicah konvencije, niso potrebne.
14. člen 
(overitev tujih listin za uporabo v Republiki Sloveniji) 
(1) Tuje listine se lahko uporabijo v Republiki Sloveniji, če jih po predhodnih overitvah v državi izvora listine overi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, oziroma diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini, če ni z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom Evropske Unije določeno drugače.
(2) Če organ, ki mu je predložena tuja listina, dvomi o njeni verodostojnosti, lahko zahteva od ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, naj preveri, ali jo je izdal organ, ki je v njej naveden.
(3) Tuje listine, izdane v državah članicah konvencije, overjajo organi, ki jih v skladu s 6. členom te konvencije določi država izvora listine, nadaljnje overitve pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve, oziroma pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini pa niso potrebne.
(4) Opravljanje overitev po tem členu natančneje določi minister, pristojen za zunanje zadeve.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
15. člen 
(izvršilna predpisa in prehodno obdobje) 
(1) Predpisa iz četrtega odstavka 8. člena in četrtega odstavka 14. člena tega zakona se izdata v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona se za overitev javnih listin, izdanih v Republiki Sloveniji za uporabo v tujini, uporabljajo potrdila, ki se izdajajo v skladu z določbami Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
(3) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona se za overitev tujih listin za uporabo v Republiki Sloveniji uporablja Pravilnik o overitvah javnih listin, podpisov, rokopisov in prepisov oziroma fotokopij v diplomatskih in konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 7/02), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
16. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
17. člen 
(začetek uporabe) 
(1) Določba drugega odstavka 4. člena tega zakona se v delu, ki se nanaša na obveznost priglasitve potrdil za elektronski podpis notarjev in notarskih pomočnikov pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, določba drugega odstavka 8. člena pa v delu, kolikor potrdilo o overitvi v elektronski obliki izda ministrstvo, pristojno za pravosodje, začneta uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njuno izvajanje.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, ob zagotovitvi tehničnih pogojev z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od katerega bo mogoče priglasiti potrdila za elektronski podpis notarjev in notarskih pomočnikov in izdajanje potrdil v elektronski obliki pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
18. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 040-10/16-1/16
Ljubljana, dne 15. februarja 2017
EPA 1648-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik