Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2017 z dne 13. 1. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2017 z dne 13. 1. 2017

Kazalo

85. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu, stran 358.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 16. redni seji dne 22. decembra 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu 
1.1 Splošne določbe
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu (v nadaljevanju tudi OPPN ali akt). Odlok je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na območju urejanja. Izdelan je na podlagi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., 92/13 – obv. razl.), izdelalo pa ga je podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine.
2. člen 
(vsebina akta) 
OPPN vsebuje:
1.0
Besedilo
1.1
Splošne določbe
1.2
Opis prostorske ureditve
1.3
Umestitev načrtovane ureditve v prostor po prostorskih enotah (E)
1.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro
1.5
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
1.6
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
1.7
Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo
1.8
Dopustna odstopanja in etapnost gradnje
1.9
Drugi pogoji izvedbe projekta in posegov v prostor, parcelacija
1.10
Prehodne in končne določbe
2.0
Kartografski del
2.1
Prikaz stanja v prostorskih aktih
2.1.1
Izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13)
M 1:5000
2.1.2
Geodetski načrt
M 1:1000
2.1.3
Situacija katastra z obstoječo parcelacijo na ortofoto 
M 1:5000
2.2.
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
2.2.1
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 
M 1:7500
2.2.2
Prikaz predvidenih rušitev stavb in infrastrukture 
M 1:1000
2.2.3
Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova 
M 1:1000
2.2.4
Načrt parcelacije 
M 1:1000
2.2.5 
Zasnova ureditve omrežja gospodarske javne infrastrukture
2.2.5.1
Zasnova ureditve omrežja GJI – energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture ter priključevanja objektov
M 1:1000
2.2.5.2
Zasnova ureditve omrežja GJI – prometne infrastrukture
M 1:1000
2.2.5.3
Profili javnega prostora
M 1:200
2.2.6
Načrt členitve površin s prikazom površin grajenega javnega dobra
M 1:1000
2.2.7
Vplivno območje v času gradnje 
M 1:1000
2.2.8
Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami
M 1:1000
2.3.1
Vplivno območje v času obratovanja 
M 1:1000
3.0
Priloge
3.1
Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
3.2
Prikaz stanja prostora
3.3
Strokovne podlage
3.4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.5
Obrazložitev in utemeljitev prostorske ureditve
3.6
Povzetek za javnost
3. člen 
(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave) 
V tem aktu uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C in 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8), v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150/04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 – ZDavNepr), v 5. členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) ter Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju tudi Pravilnik OPPN).
V aktu pa se uporabljajo tudi naslednje okrajšave oziroma naslednje razumevanje izrazov ter pojmov:
E – prostorske enote
EKO – elektronsko komunikacijsko omrežje
GJI – gospodarska javna infrastruktura
OPN – Občinski prostorski načrt Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., 92/13 – obv. razl.)
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt
OU OPPN– območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta
PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PNRP – podrobna namenska raba prostora
SVPH – stopnja varstva pred hrupom (po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10)
TP – transformatorska postaja
Javni program/vsebine – mestotvorne vsebine (lokali storitvenih, trgovskih, gostinskih, finančnih in poslovnih dejavnosti ipd.).
1.2 Opis prostorske ureditve
4. člen 
(lega, razmerja s sosednjimi naselji, opis stanja) 
(1) OU se nanaša na območje veljavnega zazidalnega načrta južno od železnice v Žalcu ter na južno ležeče območje stavbnih zemljišč. Območji sta v OPN opredeljeni kot EUP ŽA-1/9 in ŽA-1/19 in se nahajata na južnem robu mesta Žalec. OU je opredeljeno kot stavbno zemljišče s podrobnejšo namensko rabo gospodarske cone (z oznako IG), namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim oziroma bivanju. Manjši severovzhodni del OU v EUP ŽA-1/9 ima opredeljeno podrobnejšo namensko rabo kot stanovanjske površine (z oznako SS) in podrobneje določeno podrobnejšo namensko rabo kot stanovanjske površine namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (z oznako SSe).
(2) OU leži med odprtim melioracijskim jarkom na jugu, lokalno cesto LC 490021 (Ulica Savinjske čete) na zahodu, lokalno zbirno cesto LZ 490162 (Cesta na Lavo) na severu in občinsko cesto JP 992921 (Cesta na Lavo) na vzhodu. V naravi so zemljišča v južnem delu kmetijska – njivske površine medtem, ko so v severnem delu delno tlakovana, delno neurejena, delno pa tudi že pozidana. Stavb v južnem delu območja ni, medtem ko sta v severnem delu vzpostavljena ena stavba večjih gabaritov in hiša. Na vzhodnem robu se nahaja nekaj stanovanjskih objektov manjšega merila.
5. člen 
(območje urejanja) 
(1) OU obsega 5,28 ha zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: *102/2, 1942/9, 1942/7, 1007/29, *243/1, 1007/28, 1006/1, 1007/16, 1007/32, 1986/5, 1986/2, 1941/7, 1006/3, 1982/6, 1007/30, 1986/1, 2062, *102/3, 1007/8, 1006/4, 1007/13, 1007/26, 1009/2, 1942/16, 1001/3, 1942/17, 1007/27, 1007/31, 1986/6, 1007/14, 1007/20, 1986/3, 1986/8, 1982/7, 1942/10, 1986/3, 1004/3, 1004/21,1007/16, 1007/4, 1942/6, 1007/19, 1986/7, *219, 2061/1, *387, 1009/1, 974/18, 985/4, 986/4, 1009/3, 1942/7, vse k.o. Žalec.
(2) Z gradnjo GJI bodo zunaj območja urejanja tangirana zemljišča naslednjih parc. št.: 973/2, 973/16, vse k.o. Žalec.
6. člen 
(namen ureditve) 
Razlogi za spremembe in dopolnitve OPPN so potrebe lastnikov, investitorjev po širitvi oziroma preselitvi obstoječih dejavnosti, objektov in manipulativnih površin za skladiščenje oziroma deponiranje gradbeno vodovodnih izdelkov, dejavnost servisiranja vozil ter širitvi in umeščanju površin in objektov za mirujoči promet (javna parkirišča oziroma garažna hiša). Hkrati je namen akta ureditev površin in objektov za dejavnosti v okviru nabora dejavnosti gospodarskih con ter ureditev vse pripadajoče prometne, komunalne, energetske ter ostale infrastrukture. Urbanistični razlogi v opredeljenem območju OPPN narekujejo vzpostavitev dolgoročnega razvojnega koncepta robnega dela mesta, ki mora biti mestotvorno univerzalen, hkrati pa usklajen s potrebami in možnostmi aktualnih investitorjev. Pri tem naj bo poudarek na oblikovanju skladnega urbanega stika med različnimi območji s stanovanjskimi, trgovsko-poslovno-upravnimi ter servisno-proizvodno-skladiščnimi dejavnostmi.
1.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor po prostorskih enotah E
1.3.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji
7. člen 
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 
OU se nahaja na južnem robu mesta Žalec. Od jedra Žalca je oddaljeno do cca 400 m, nanj pa se neposredno navezuje preko Ulice Savinjske čete. Gre za lokalno pomemben vstopni prostor v mesto na njegovem južnem delu, kjer preko Ulice Savinjske čete dostopajo prebivalci zalednega podeželskega dela občine (Migojnice, Griže …). OU je del večjega kompleksa gospodarske cone na južnem robu mesta in se nahaja izven območja direktnih prometnih povezav z regionalnim središčem Celje, predvsem pa je relativno oddaljeno tudi od avtoceste (priključek Žalec–Arja vas) – cca 3 km. Leži ob vpadnici v mesto iz naselja Griže s pripadajočim zaledjem.
1.3.2 Zasnova ureditve in rešitve načrtovanih objektov in površin
8. člen 
(zasnova urbanistično arhitekturne ureditve območja)
Organizacija prostora 
(1) Urbanistična zasnova območja je usklajena z izhodiščnimi elementi prostora, ki jih označujejo južni rob mesta Žalec, koridor železnice in obstoječa pozidava. Na podlagi slednjega je iz obstoječih nastavkov razvita mreža javnega prostora, ki določa dolgoročno, relativno univerzalno razvojno matrico tega dela mesta. Ob upoštevanju programskih vsebin se s tem območje urejanja členi v 9 prostorskih enot (E), ki jih določa notranja mreža poti. Prometno funkcionalno se območje navezuje na lokalni cesti (Cesta na Lavo in Ulica Savinjske čete). Zelena ureditev (gručasta visokorasla vegetacija) se oblikuje predvsem ob celotni dolžini Ulice Savinjske čete in se v severnem robu izteče vzdolž Ceste na Lavo. Tipični prečni profili cest imajo tudi pas zelenic, na katerih je mogoče vzpostaviti tudi drevorede. S slednjimi je opremljen tudi občutljiv stik vodotoka in južne ceste.
Razvoj programov, coniranje 
(2) Prostorske enote – E na ta način sovpadajo s posameznimi programi oziroma gospodarskimi subjekti – kot taki so lastniško in funkcionalno zaključene prostorske celote, bolj ali manj opredeljeni z robovi javnega prostora. Posamezne sorodne dejavnosti se conirajo v naslednjih prostorskih enotah:
– E1a: vulkanizerske in podobne servisne storitve ter poslovno-trgovsko-skladiščne dejavnosti (enako v podenoti z oznako E1a-jpp, v podenoti z oznako E1a-jp le javni programi),
– E1b: poslovno-trgovske dejavnosti (v podenoti z oznako E1b-jp le javni programi),
– E2: javna garažna hiša oziroma javno odprto parkirišče za osebna vozila,
– E3: proizvodnja, poslovno trgovske servisne skladiščne dejavnosti,
– E3a: mirna proizvodnja (z manjšimi vplivi na okolje z vidika hrupa in prometa), poslovno-trgovsko-servisne-skladiščne dejavnosti,
– E3b: stanovanjska dejavnost (oziroma dejavnosti kot jih dopušča OPN za PNRP z oznako SSe),
– E4: proizvodnja, poslovno-trgovske-servisne in skladiščne dejavnosti,
– E4a: proizvodnja, poslovno-trgovske-servisne in skladiščne dejavnosti,
– E4b: proizvodnja, poslovno-trgovske-servisne in skladiščne dejavnosti.
Stavbna struktura gospodarske cone 
(3) Celovitost ureditve določajo elementi regulacije, ki izhajajo iz opredelitev strukturnih osi ter vzporedno potekajočimi gradbenimi linijami in gradbenimi mejami ter členitev območja na prostorske enote (E). Tako so posamezne stavbe le gradniki prostorske strukture, dopolnjujejo pa jo zelene ureditve območja in ureditve javnega prostora.
(4) Pretežni del splošne stavbne strukture je elementarnih geometrijskih oblik, organiziran na obodnih gradbenih linijah. Programsko in z vhodi za pešce naj bo vsaka posamezna enota organizirana glede na najpomembnejši javni prostor.
Javni prostor 
(5) Najpomembnejši javni prostor tvori prostor Ulice Savinjske čete, kjer se v južnem delu (E2) prične s predvideno garažno hišo oziroma odprtim parkiriščem za osebna vozila in se nato proti severu nadaljuje z opredeljenimi javnimi oziroma mestotvornimi vsebinami v E1b-jp in E1A-jp. Vzdolž omenjene ulice se tako razvija promenadni prostor pešca in kolesarja z dopolnilnimi vsebinami uličnega parterja. Sekvenca te ureditve se zaključi vzdolž Ceste na Lavo v severnem delu s parterjem pešca. Javni prostor prometnih, ne peščevih površin naj bo urejen v skladu s standardi varnega odvijanja prometa, prostor pešca pa naj bo ob omenjenih cestah oblikovan v merilu pešca s kakovostno raznovrstno in celovito ambientalno urbano opremo.
Zeleni sistem 
(6) OU je pri vedutah iz smeri ožjega centra Žalca vizualno relativno skrito. Izpostavljeno pa je iz južne smeri, saj tvori vstopni parter v mesto iz južne smeri. Ambientalno prostorsko pa je zelo izpostavljen stik s stanovanjsko sosesko vzdolž Ulice Savinske čete, ki mu je z arhitekturno prostorskim konceptom (zapiranje fasad, ki nimajo javnih vsebin oziroma odpiranjem slednjih), s standardom javnega prostora (promenado z vsebinami) in hortikulturno opremo, posvečena posebna pozornost. V sklopu ureditve zelenega sistema se tako vzdolž te oblikuje javni, ozelenjen ambient z vzpostavitvijo gručastih struktur srednje in visokorasle vegetacije, ki naj bi v podaljšku segale vse na rob jedra mesta. Podoben, vendar manj intenziven koncept se razvije od vogala – stika z vpadnico v jedro proti vzhodu. Predvidi se tudi ozelenitev celotnega južnega roba OU, z zasaditvami kot krajinskimi poudarki, zelenimi zavesami, ki mehčajo razmerje med urbaniziranimi strukturami stavb in tlakov, ki izstopajo v različnih vedutah na eni strani ter na drugi odprto krajino tekstur kmetijskih površin na jugu. Tu naj bo hortikulturna ureditev intenzivnejša, zasaditev dreves naj se izvede predvsem linijsko. Te se ponekod lahko razširijo in tako simulirajo obvodno vegetacijo, ki je v tej kulturni krajini pogosta.
1.3.3 Skupna merila in pogoji urejanja prostorskih enot (E)
9. člen 
(merila posegov v prostorskih enotah – E)
Merila posegov v prostorskih enotah določajo namembnost, gostoto pozidave, vrste stavb, merila oblikovanja stavb, dopustne enostavne in nezahtevne objekte, oblikovanja zunanjih ureditev in priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo.
10. člen 
(splošna merila posegov v E) 
Prostorska enota (E) – pojasnilo pojma
(1) E je zaokrožen prostor zemljišč ene ali več parcel (osnovna urbanistična funkcionalno prostorska celota), praviloma stavbnih zemljišč z načeloma soodvisno stavbno strukturo ter funkcionalnimi povezavami ali skupnim upravljanjem zunaj območja javnega prostora.
Dopustne dejavnosti 
(2) Dopustne dejavnosti na OU so opredeljene na ravni prostorskih enot v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti:
C – 10 Proizvodnja živil, 11 Proizvodnja pijač, 13 Proizvodnja tekstilij, 14 Proizvodnja oblačil, 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, 32 Druga raznovrstne predelovalne dejavnosti, 33 Popravila in montaža strojev in naprav,
G – 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili,
H – 53 Poštna in kurirska dejavnost,
I – 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač,
J – 58 Založništvo, 59 Dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti,
K – 64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve,
L – 68 Poslovanje z nepremičninami,
M – 69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti,
N – 77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
S – 94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti.
(3) V podenotah E1a-jp in E1b-jp so možne izključno le naslednje dejavnosti:
G Trgovina (45.3 Trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila, 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (brez trgovine z motornimi gorivi)),
I – Gostinstvo (56 dejavnost strežbe jedi in pijač) – od tega okrepčevalnice in podobni obrati, slaščičarne in kavarne,
J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (58 Založništvo, 59 Dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti; 63 Druge informacijske dejavnosti) – le tiste brez vplivov na okolje,
K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti (64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve),
L – 68 Poslovanje z nepremičninami,
M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti),
N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) – le tiste brez vplivov na okolje,
S – Druge dejavnosti (94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti).
Dopustne vrste gradenj 
(4) Na območju E je v skladu z merili in pogoji urejanja dopustna: gradnja novih objektov, dozidava, nadzidava objektov, rekonstrukcija objektov, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov, sprememba namembnosti objektov, kadar je nova namembnost skladna s predvideno namembnostjo in dopustnimi dejavnostmi v posamezni funkcionalni prostorski enoti. Dopustne so tudi vse druge vrste posegov v prostor v skladu z ZGO in drugimi predpisi v zvezi s posegi v prostor.
Organizacija stavb na E 
(5) Organizacijo stavb na prostorski enoti določajo gradbene linije, interne gradbene linije, gradbene meje, odmiki od drugih meja E oziroma parcelnih meja in (druga) grafična izhodišča ureditve ter možnost organizacije notranjega dvorišča E (z minimalno širino 8,0 m). Gradbena linija je v grafičnem delu akta opredeljena črta, na katero se s celotno dolžino umeščajo glavne fasade pritličnih etaž, ki mejijo na javni prostor. Z razvojem stavb na E mora biti dosežena racionalna izraba prostora na posamezni E. Tudi kadar se E združujejo naj se s stavbami oblikuje eno ali več funkcionalnih dvorišč E. Pred izgradnjo stavb so dopustne odstranitve in ureditve osnovnega platoja E ter izvedba vseh predvidenih infrastrukturnih priključkov. Ta dela se lahko izvedejo samostojno ali v sklopu izgradnje GJI.
Odmiki od mej sosednjih zemljišč ali medsebojni odmiki objektov 
(6) Če ni s posebnimi določili ali grafičnim prikazom v kartografskem delu akta za posamezno E drugače določeno, je stavba lahko postavljena na parcelno mejo ali pa mora biti od nje odmaknjena vsaj 10 m. Kadar so stavbe postavljene na parcelno mejo, se stik stavb oblikuje s protipožarno steno. Stena objekta, ki se postavi na parcelno mejo, se izdela kot slepa fasada, s funkcijo požarne zaščite.
Etažnost, višina, tlorisna velikost stavb 
(7) Vse stavbe so lahko tudi v celoti ali delno podkletene, etažnost nad koto pritličja pa določa maksimalna višina. Podzemni deli stavb ne smejo segati izven E – razen izjemoma, ko se to uredi s posebno pogodbo z lastnikom javnega prostora ali njegovim pooblaščencem. Tlorisno velikost stavb določajo gradbene linije in gradbene meje ter zahtevani odmiki. Stavbe so lahko visoke od 8,00 m do 12,00 m, razen v območju ob Ulici Savinjske čete v podenotah z oznako E1a-jp, E1a-jpp in E1b-jp, kjer so lahko visoke le do 8,00 m.
Ograje, oporni zidovi na E 
(8) Možnosti gradnje ograj so opredeljene v merilih urejanja posamezne E. Ograje proti javnemu prostoru niso dovoljene – fizično varovanje naj se rešuje z arhitekturnim oblikovanjem stavb.
Višinske kote gradbenih enot 
(9) Višinska izhodišča stavb na strani najpomembnejšega javnega prostora naj bodo v višinski korelaciji s slednjim. Vstop v pritličje javnih prostorov stavb naj bo višinsko v območju ravnine stičnega zunanjega prostora ulice, brez stopnic, ramp ipd.
Priključevanje E na javno infrastrukturo 
(10) E se morajo priključevati na naslednje vrste gospodarske javne infrastrukture v upravljanju izvajalcev gospodarskih javnih služb v Občini Žalec, če ta obstaja:
– na javno prometno površino za motorna vozila, v okvirnih širinah: 5,0 m ali 7,0 m,
– kanalizacijsko omrežje odpadnih in meteornih voda v ločenem sistemu,
– plinovodno omrežje, če nimajo zagotovljene drugačne oskrbe z energijo iz obnovljivih virov,
– vodovodno omrežje,
– odvoz komunalnih odpadkov,
– električno omrežje.
Zagotavljanje parkirnih površin 
(11) Za vsako posamezno E je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na njej odvijajo. Minimalno število parkirnih mest se opredeli na podlagi določil OPN Žalec. Vsa parkirna mesta za potrebe svoje dejavnosti, si mora vsak investitor zagotoviti znotraj posameznega območja E. Izjema je lahko pri stavbah v E1b-jp in E1a-jp (pri različnih lokalih, kavarnah ipd.), kjer se lahko zagotovi potrebno število parkirnih mest za javne vsebine v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v posamezno takšno stavbo. V tem radiu se lahko k posamezni E štejejo tudi javne parkirne površine, kolikor z njihovo rabo pod svojimi pogoji soglaša upravljavec javnih površin oziroma občina. Parkirne površine za zaposlene, dostavo in službena vozila so praviloma ločena od parkirnih površin za kupce, stranke in druge obiskovalce. Ob vsaki spremembi dejavnosti, ki bi vplivala na obseg in režim parkiranja, je investitor dolžan zagotoviti uskladitev minimalnega števila parkirnih mest z dejanskim stanjem.
Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov 
(12) Na E se lahko gradijo naslednji nezahtevni in enostavni objekti, v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13):
– ograje – varovalna in protihrupna ograja,
– podporni zid – podporni zid z ograjo,
– pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, grajen gostinski vrt,
– pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja – priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja),
– samostojno parkirišče – parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi,
– kolesarska pot, pešpot in podobne,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
Urbana oprema 
(13) Oblikovne in tehnične lastnosti vseh vrst urbane opreme, kot so klopi, svetila, koši za odpadke, ograje, pokrovi, hidranti ipd., se za celotno območje načrtuje v skladu s celostno podobo urbane opreme za ta del mesta Žalec.
Velikost E, merila in pogoji parcelacije ter za združevanje in delitev E 
(14) Parcelacija se izvede po načrtu parcelacije (karta 2.2.4), z možnostjo združevanja ali delitve E, vendar le ob ohranitvi opredeljenega javnega prostora ter osnovnega koncepta prostorske ureditve.
(15) Delitev E je dopustna le prečno na javni prostor ob naslednjih pogojih:
– da se za takšne novonastale E lahko zagotovi samostojen dostop na javni prostor z javno infrastrukturo po tem aktu,
– da se obstoječim in novim dejavnostim znotraj novonastalih E lahko zagotovi ustrezno število parkirnih mest (ne velja za E1a-jp in E1b-jp). Dopustna je parcelacija za potrebe ureditve GJI.
11. člen 
1.3.4 Posebna merila in pogoji
Posebna merila, ki so navedena za vsako posamezno E v nadaljevanju, so skupnim merilom (tč. 1.3.3) nadrejena.
 
Tabela 1:
Prostorska enota – E
Površina E 
(m2)
Etažnost novih stavb
Maks. btt. površina novih stavb (brez K) – m2
Višina stavbe (m)
Druga merila in pogoji
E1a 
E1a-jp 
E1a-jpp
5773,00 
(K)+P+2N 
(K)+P+N 
(K)+P+N
4971,00 
2041,00 
633
8,0 do 12,0 m 
do 8,0 m 
do 8,0 m
V pritličju dela stavbe E1a-jp so dovoljene le javne vsebine (to so lokali storitvenih, trgovskih, gostinskih, finančnih in drugih poslovnih dejavnosti – po 10. členu, skupine G, I, J, K, L, M, N in S).
Do izgradnje stavbe je dopustna začasna ureditev parkirišča za osebna vozila.
E1b 
E1b-jp
2133,00 
(K)+P+2N 
(K)+P+N
1375,00 
626,00 
8,0 do 12,0 m 
do 8,0 m 
V pritličju dela stavbe E1b-jp so dovoljene le javne vsebine (to so lokali storitvenih, trgovskih, gostinskih, finančnih in drugih poslovnih dejavnosti – po 10. členu, skupine G, I, J, K, L, M, N in S). Do izgradnje stavbe je dopustna začasna ureditev parkirišča za osebna vozila.
E2
2354,30 
(K)+P+2N
7089,50 
8,0 do 12,0 m
Gradnja garažne hiše. Ureditev javnega parkiranja, vendar zgolj za osebna vozila – kot odprto parkirišče ali garažna hiša. Na vhodu na odprto javno parkirišče se uredijo fizične ovire za preprečevanje dostopa tovornih vozil.
E3
11418,50
(K)+P+2N
13197,00 
8,0 do 12,0 m
Do izgradnje stavbe je dopustna začasna ureditev parkirišča za osebna vozila in odprto zunanje skladišče. 
E3a
2457,00
(K)+P+2N
3603,00 
8,0 do 12,0 m
Dovoljene so le dejavnosti z manjšimi vplivi na okolje. 
E3b
5763,00 
/
/
/
Urejanje po PIP iz OPN za PNRP SSe.
E4
4102,50 
(K)+P+2N
5370,00 
8,0 do 12,0 m
Do izgradnje stavbe je dopustna začasna ureditev parkirišča za osebna vozila. 
E4a
2242,20
(K)+P+2N
2766,00 
8,0 do 12,0 m
Do izgradnje stavbe je dopustna začasna ureditev parkirišča za osebna vozila.
E4b
2377,00
(K)+P+2N
2251,50 
8,0 do 12,0 m
Do izgradnje stavbe je dopustna začasna ureditev parkirišča za osebna vozila
1.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro
12. člen 
Prometno omrežje in prometne površine 
(1) Vsebina je prikazana na listih 2.2.5.2 in 2.2.5.3.
Ceste 
(2) Prometna ureditev sloni na univerzalni mreži notranjih povezovalnih cest, ki se priključujejo na obstoječi lokalni cesti Ulica Savinjske čete in Cesta na Lavo. Na vzhodu OU je predvidena tudi možnost širitve te mreže s prometno povezavo sosednjega območja gospodarske cone ŽA-1/12, za kar je predvidena rezervacija prostora. Na tako rezerviranem prostoru je možna samo gradnja prometne in ostale komunalne infrastrukture.
(3) Zaradi bližine zapornic preko železniške proge, je v območju križišča pri železnici potrebno dodati pas za desno zavijanje na Ulici Savinjske čete in ga podaljšati na Cesto na Lavo. Na Cesti na Lavo se doda desni zavijalni pas za zavijanje na Ulico Savinjske čete (smer center). Oba pasova sta potrebna zaradi nemotenega odvijanja prometa pri spuščenih zapornicah. Izvede se rekonstrukcija križišča LC 490021 (Ulica Savinjske čete) in LZ 490162 (Cesta na Lavo), vključno s krakom ceste LC 490021 do železniškega prehoda. Rekonstrukcija naj vključuje dograditev desnih zavijalnih pasov, kolesarskih stez, pločnikov in ploščadi za pešce. Širina vozišča občinskih cest LC 490021 in LZ 490162 in internih cest mora znašati 2 x 3,5 m = 7,0 m. Prečni profili posameznih tipov cest so prikazani na karti 2.2.5.3. Izhodiščne višinske kote javnega prostora so prikazane na karti 2.2.5.2 na priključnih točkah na LC 490021 (cesta C = 254,50 m in cesta B = 254,29 m n.m.v.) in LZ 490162 (cesta A = 154,45 in cesta D = 154,20).
(4) Notranjo cestno mrežo OU sestavljajo ceste A, B, C in D. Cesta A se na severni strani OU priključuje na Cesto na Lavo, cesti B in C pa na zahodni strani na Ulico Savinjske čete. Zasnovana je tako, da omogoča postopno gradnjo ter zagotavlja povezanost s cestno mrežo Žalca. Cesti D in B se zgradita v obsegu, da se zagotavlja možnost priključevanja tangiranih prostorskih enot na mrežo javnih cest v skladu s tem aktom. V javnem prostoru navedenih cest se poleg vozišč uredijo površine za kolesarske steze, pločniki, parter pešca, zaporedno parkiranje (ob LC 490021) in zelenice s predvidenim profilom (P), (karta 2.2.5.3 Profili cest), in sicer:
P-1a (Cesta na Lavo – od križišča z LC 490021 do križišča s cesto A);
P-1b (Cesta na Lavo – od križišča s cesto A do križišča z JP 992921);
P-2a (Ulica Savinjske čete – severni del);
P-2b (Ulica Savinjske čete – južni del);
p-3a (cesta A);
P-3b (cesta B in cesta D);
P-4 (cesta C).
(5) Neustrezni obstoječi cestni priključki na severni strani občinske ceste LZ490162, ki vodijo do parcel izven OU, se uredijo v skladu z veljavno zakonodajo, normativi in predpisi sočasno z gradnjo na teh parcelah oziroma najkasneje pri gradnji pločnikov, kolesarskih stez ter rekonstrukciji križišča LZ 490162 in LC 490021.
(6) Začasni cestni priključek na južni strani LZ 490162 (za podjetje Zagožen d.o.o.), se lahko ohrani do izgradnje ceste D na rezerviranem prostoru. Po njeni izgradnji oziroma priključitvi na LZ 490162 se začasni priključek ukine. V kolikor se cesta D premakne vzhodo od rezerviranega prostora, se z ustrezno prometno-varnostno preveritvijo prouči možnost njegovega nadaljnjega obstoja, vendar le kot pomožen dostop za osebna vozila na E3 (z desnim zavijanjem). Preveritev zagotovi investitor začasnega priključka, nakar si mora za nadaljnji obstoj priključka pridobiti še soglasje Občine Žalec na podlagi priložene preveritve. V nasprotnem primeru je investitor dolžan začasen priključek odstraniti.
(7) Pri projektiranju cest je potrebno preveriti eventualno semaforizacijo križišča med cesto LC 490021 in LZ 490162 z vključevanjem semaforjev zapornic. Semafor mora biti zasnovan tako, da bo pri spuščenih zapornicah nemoteno obratoval promet iz smeri Ulica Savinjske čete v smer Cesta na Lavo in obratno. Pri projektiranju cest in druge GJI je potrebno prikazati detajle križanj predvidenih podzemnih komunalnih vodov v trasah predvidenih občinskih cest, pri čemer je potrebno kotirati višinske kote in dopustne medsebojne odmike. Minimalna dopustna globina posameznega podzemnega komunalnega voda pod voziščem ceste za javni promet znaša 0,90 m od temena voda do kote zaključnega sloja vozišča. Pri tem je potrebno predvideti ustrezno mehansko zaščito za vkopane komunalne vode pod povoznimi površinami.
Mirujoči promet 
(8) Parkiranje v vsaki od E se zagotavlja v skladu z merili v OPN Občine Žalec. Za javne vsebine je opredeljeno vzdolžno parkiranje vzdolž Ulice Savinjske čete (10 mest). V E2 pa je opredeljena parkirna dejavnost na ravni mesta Žalec – opredeljeno je javno parkirišče (v prvi fazi, cca 130 PM) oziroma parkirne hiše (v drugi fazi s cca 350 PM).
Površine pešca in kolesarske površine 
(9) Promet pešcev in kolesarjev je predviden predvsem po zahodnem robu območja, kjer je predvidena vzpostavitev javnih vsebin. Na vzhodni strani Ulice Savinjske čete se iz južne smeri, kjer je že obstoječa kolesarska pot, le ta podaljša vse do železniške proge in kasneje združi s kolesarsko stezo v centru mesta. Pešpot in kolesarska pot se nato v osi nadaljujeta proti samemu središču Žalca. Kolesarska steza in deloma tudi pločnik za pešce, sta predvidena tudi na severni strani lokalne ceste (Cesta na Lavo), pločnik za pešce pa tudi na njeni južni strani. Pločnik za pešca je predviden tudi vzdolž notranjih primarnih in sekundarnih povezovalnih cest. Ta se lahko zgradi kot enostranski z zelenico na nasprotni strani ceste ali kot dvostranski. Vzdolž Ulice Savinjske čete je v istem nivoju opredeljen tudi pas javnih in pas poljavnih površin pešca. Kolesarske steze, kolesarske poti, pločniki in pešpoti, parter pešca, parter pešca s kolesarsko stezo se urejajo najmanj v širini prečnih profilov prikazanih na karti 2.2.5.3. Pri načrtovanju ureditve parterja pešca s kolesarsko stezo je potrebno smiselno razdeliti utrjeno površino za pešce, dvosmerno kolesarsko stezo in preostali zeleni pas oziroma zelenice tako, da se na zelenih površinah z zasaditvijo drevja doseže funkcionalnost in oblikovna skladnost javnega in poljavnega prostora ob Ulici Savinjske čete z zaključkom v stiku s Cesto na Lavo. V območju križišč cest, kjer pločnik prečka cesto, se izvedejo prehodi za pešce.
Vodovodno omrežje 
(10) Oskrba z vodo za sanitarne in požarne potrebe se zagotavlja iz vodovodnega sistema Žalec preko obstoječega javnega vodovoda v izvedbi PE DN 125 mm, ki poteka po severnem delu OU v cestnem telesu. Sistem se oskrbuje z vodo iz težnostnih vodnih virov Qmax do 82 l/s in dodatnih virov podtalnice v Vrbju s Qmax 55 l/s in protiležnega vodohrana Plevno s kapaciteto 2.000 m3. Tehnološko vodo (za eventualne potrebe dejavnosti, ki jih v območju ob sprejemu odloka ni mogoče predvideti), bo investitor zagotavljal iz podtalnice v zaprtem sistemu in v skladu s pogoji pristojnih služb s področja upravljanja voda. Za odvzem vode iz podtalnice za tehnološke namene mora investitor pridobiti vodno pravico v skladu z področno zakonodajo.
(11) Za potrebe požarnega varstva se zagotavlja kapaciteta 20 l/s vode z minimalnimi dimenzijami vodov DN 100 in nadzemnimi hidrantnimi priključki DN 80. Hidrantna mreža se vzpostavi v vseh prostorskih enotah. Pod povoznimi površinami se sekundarno vodovodno omrežje izvede iz nodularne litine. Priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov, vodomeri pa v zunanje vodomerne jaške. Priključni vod do merilnega mesta naj se praviloma izvede izven utrjenih površin. Pri projektiranju vodovodnega omrežja in priključkov za objekte je potrebno upoštevati določila Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 1/12).
Odvajanje odpadnih voda 
(12) Odpadne vode naj se odvaja preko obstoječega kanalizacijskega omrežja na zahodnem robu OU. Čiščenje komunalne odpadne vode je predvideno na centralni čistilni napravi Kasaze. Kanalizacijo in jaške se projektira iz armiranega poliestra SN 10000. Kanalizacijski vodi potekajo po javnih površinah cest in pločnikov v koridorju komunalne infrastrukture. Primarni vod se izvede od obstoječe kanalizacije v Cesti na Lavo na vzhodni strani OU s potekom po notranji cesti A in prehodom na cesto B ter C v južnem delu OU in se priključuje na fekalno kanalizacijo BC Æ 1000 mm, preko revizijskega jaška J6 na jugozahodnem delu OU. Na primarni vod se navežejo sekundarni vodi fekalne kanalizacije s priključki. Priključni vodi naj bodo praviloma izvedeni izven utrjenih površin.
(13) Pri projektiranju kanalizacije in priključkov za objekte je potrebno upoštevati določila Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 1/12) in Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07).
Odvajanje padavinskih voda 
(14) Odvajanje padavinskih voda poteka v ločenem sistemu, s potekom ob fekalni kanalizaciji. V meteorno kanalizacijo se odvaja padavinske vode s prometnih površin, objektov in funkcionalnih površin posameznih območij. S prometnih in drugih utrjenih površin se odvajanje voda predvidi preko standardnih lovilcev olj. Ponikanje voda na območju OPPN se predvidi le lokalno na prostorskih enotah (E), ki ohranjajo večje odprte neutrjene površine. V posameznih območjih se lahko predvidi zadrževanje padavinske vode za sanitarne potrebe. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest naj bo usklajena z aktualnimi predpisi s področja emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in s področja odvajanja odpadnih vod iz komunalnih ČN. Ob tem je potrebno z ustreznimi rešitvami ureditev na posameznih E (z ukrepi zatravitve, travnih plošč, zadrževalnimi bazeni, suhi zadrževalniki …) tudi zagotoviti, da bo pri ureditvah posameznih E v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda v meteorno kanalizacijo in v površinske odvodnike. Padavinske vode s streh objektov, utrjenih in prometnih površin znotraj OU se odvajajo v meteorno kanalizacijo oziroma odvodnik in so ločene od meteorne kanalizacije občinskih cest.
(15) V sklopu komunalne ureditve območja se uredi tudi vodotok II. reda – neimenovan potok tako, da se utrdijo brežine, pri tem se uredijo izpustne glave izpustov meteorne kanalizacije s ceste A in D tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka in so oblikovane pod naklonom brežine vodotoka. Struga se v območju izpusta zavaruje pred vodno erozijo. Za potrebe vzdrževanja vodotoka se ob potoku izvede cesta C.
Odpadki 
(16) Območje je vključeno v javni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Na posamezni gradbeni parceli je predvideno zbirno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov dostopno z javne ceste. Odvoz in odlaganje odpadkov je predvideno na Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje (RCERO Celje) v Bukovžlaku. V primeru, da pri izvajanju dejavnosti nastajajo posebni odpadki, se zanje na posamezni enoti, kjer ti odpadki nastajajo, predvidi posebno zbirno mesto. Ravnanje s posebnimi odpadki je lahko poverjeno le za to pooblaščeni organizaciji.
(17) Pri projektiranju površin grajenega javnega dobra je potrebno upoštevati določila Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11) in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 19/97, 40/97, 23/06). Odpadke nastale pri gradnji je potrebno zbirati ločeno po vrstah skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in oddati pooblaščeni organizaciji.
Električno omrežje 
(18) Območje se bo napajalo iz predvidene nove TP 20/0.4 kV Železniška postaja, ki se postavi na jugozahodnem delu območja. TP bo vzankana v predviden kablovod 20 kV TP 20/0.4 kV Silos Žalec – TP Žalec Strojna postaja – TP Žalec inštitut (projektna dokumentacija Elektro Celje d.d.). Vgrajena TP 20/0.4 kV Železniška postaja bo montažno betonske tipske izvedbe z vgrajenim transformatorjem max. 2 x 1000 kVA. Možna je tudi izgradnja montažne betonske TP 1 x 1000 kVA (v primeru, da se določeni uporabniki električne energije priklopijo na NN zbiralnice obstoječe TP 20/0.4 kV Strojna Žalec oziroma predvidene priključne moči odjemalcev ne bodo dosegale predvidene vrednosti).
(19) Predvideno SN in NN distribucijsko omrežje znotraj kompleksa OPPN bo izvedeno z zemeljskimi kablovodi skladno s strokovno podlago – idejno rešitvijo elektrifikacije območja urejanja (4.1 – Načrt električnih inštalacij in električne opreme (IDP U-1415-OPPN, SI-ENERING, Vladimir Goste s.p., Prebold, avgust 2016).
(20) Priključno merilna mesta za posamezne objekte bodo v predvidenih NN razdelilno priključno merilnih omaricah (Rp) nameščenih na mejah parcel, na fasadah objektov oziroma v energetskih prostorih v samih objektih na stalno dostopnem mestu.
(21) Možna je fazna izgradnja NN distribucijskega omrežja 1 kV znotraj kompleksa in s tem možnost priključitve določenih uporabnikov na NN zbiralnice obstoječe TP Strojna Žalec. Pri tem je potrebno upoštevati razpoložljivo priključno moč na obstoječi TP 20/0.4 kV. Ta znaša 400 kVA (maksimalna obremenitev TP marca 2016 znaša 319 kW). Ob tem je možno transformator nadomestiti z večjim navidezne priključne moči 1 x 520 kVA oziroma z določenimi predelavami 1 x 1000 kVA, kar bo omogočilo razpoložljivo rezervo cca 600 kW konične moči.
(22) Vsa dela in prestavitve se izvaja v soglasju in pod nadzorom upravljavca v skladu z ustrezno izdelano tehnično dokumentacijo in ob upoštevanju veljavnih tehničnih predpisov, standardov in varnostnih ukrepov.
Javna razsvetljava 
(23) Z javno razsvetljavo se opremijo javne površine območja, ki so javne ceste, javna parkirišča, pločniki in druge peščeve površine v območju urejanja. Za opremo območja se načrtuje enoten tip svetil z zasenčenjem proti nebu in varčnimi žarnicami v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja ter tipski kandelabri (nadzemna višina 5–9 m) v medsebojni razdalji cca 20–30 m in oddaljenosti od roba cestišča 0,5 m–1,0 m. Prižigališče javne razsvetljave se v prostostoječi NN omarici locira ob predvideni TP 20/0.4 kV Železniška postaja. Krmilni sistem javne razsvetljave mora omogočiti funkcionalnost in racionalno rabo energije po posebnem režimu obratovanja, ki ga predpiše občina. Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpisane ciljne vrednosti.
(24) Funkcionalne površine posameznih prostorskih enot, za katere je predvidena javna raba, morajo biti osvetljene v sklopu zunanje ureditve E, izbor tipa svetil in sistem osvetlitve pa mora biti usklajen z režimom obratovanja javne razsvetljave na celotnem območju cone.
Oskrba s plinom 
(25) Predvidena je izgradnja novega nizkotlačnega plinovodnega omrežja za potrebe ogrevanja in sanitarne vode OU ter navezava na obstoječo plinsko infrastrukturo (nizkotlačni plinovod 20 mbar), ki poteka ob Cesti na Lavo na severu OU, v skladu z zahtevami sistemskega operaterja in sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Žalec.
(26) Pri projektiranju je potrebno upoštevati omejitve v varnostnem in varovalnem pasu za obstoječi prenosni plinovod P23A41, RP Novo Celje – MP Ferralit (premer 150 mm, tlak 1 bar, stacionaža cca 660 m) in prenosni plinovod P23A42, od P2341A v 0+650 – MP Juteks Žalec, ki izhajajo iz Energetskega zakona ter predpisa o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov ter sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina. Izvajanje morebitnih del in posegov je možno le pod posebnimi pogoji in nadzorstvom upravljavca plinovoda. Pred izgradnjo plinovodnega omrežja je potrebno izdelati projekte za izvedbo, ki morajo upoštevati vse veljavne predpise in standarde ter pogoje upravljavca.
Ogrevanje in učinkovita raba energije 
(27) Glavni vir ogrevanja na območju urejanja je zemeljski plin. Na posamezni E pa se lahko uredi ogrevanje in oskrba stavb tudi z energijo z alternativnimi sistemi kot so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke.
(28) Posamezna kotlovnica za ogrevanje na biomaso – toplotna postaja je lahko namenjena posamezni E, skupini več E, ali celemu OU. V primeru izgradnje energetskega objekta za proizvodnjo toplote in električne energije iz biomase se lahko namesto plinovodnega omrežja zgradi tudi toplovodno omrežje na celotnem OU.
(29) Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08). Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Elektronsko komunikacijsko omrežje (EKO) 
(30) Predvidena je izgradnja novega EKO podzemnega omrežja in navezava na obstoječe EKO, ki poteka na vzhodnem robu OU. V območju se za potrebe klasične telefonije in najsodobnejših elektronskih komunikacij zgradi 2 x 2 in 1 x 2 kabelska kanalizacija PVC fi dp 125, s potekom v skupnem koridorju z elektroenergetsko kanalizacijo. Koridor elektroenergetske in komunikacijske kanalizacije se umesti v pločnik ali v 2 m pasu ob dostopnih cestah. Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ne smejo biti položeni drugi komunalni vodi. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno cevi zaščititi s PVC 125 cevmi. Za izgradnjo EKO je potrebno izdelati ustrezen elaborat (PGD, PZI) in nanj pridobiti soglasje upravljavca.
13. člen 
(obratovanje javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture) 
Izgradnja gospodarske javne infrastrukture 
(1) Na območju načrtovane prostorske ureditve se zgradijo omrežja, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture v skladu z zasnovo in v okviru komunalnega opremljanja OU. Izgradnjo komunalne opreme OU zagotavlja občina v sodelovanju z upravljavci gospodarske javne infrastrukture in investitorji. Predvidene dograditve in novogradnje cest, pločnikov, kolesarskih poti/stez, vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja in javne razsvetljave ob cestah se po izgradnji predajo v last in upravljanje Občini Žalec kot javna gospodarska infrastruktura. Predvidene javne površine, ki so oziroma postanejo last Občine Žalec, so prikazane na karti 2.2.6. Načrt členitve površin s prikazom površin grajenega javnega dobra. Parcelacija javnih površin se izvaja skladno s karto 2.2.4 Zakoličbeni načrt.
Pogoji priključevanja na omrežja, objekte in naprave 
(2) Vsi uporabniki v območju cone se morajo priključiti na omrežja, objekte in naprave zgrajene gospodarske javne infrastrukture. Priključitev ni obvezujoča za oskrbo s plinom, če ga nadomešča lasten obnovljivi vir energije.
(3) Upravljavci omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture so vsem uporabnikom dolžni zagotavljati storitve gospodarske javne službe pod enakimi pogoji.
1.5 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
14. člen
(varstvo kulturne dediščine) 
OU se ne nahaja v nobenem izmed varovanih območij kulturne dediščine.
1.6 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
15. člen
(varovanje okolja in zdravja ljudi) 
(1) Pri načrtovanju in izvajanju gradenj ter obratovanju objektov se zagotavlja varovanje okolja pred onesnaževanjem. V skladu s predpisi se zagotavlja varstvo voda, varstvo tal, varstvo zraka, varstvo pred hrupom, varstvo pred elektroenergetskim sevanjem in varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem.
Varstvo voda 
(2) Varstvo voda pred onesnaženjem se izvaja z odvajanjem v sistem javne kanalizacije mesta Žalec in čiščenjem odpadnih voda na čistilno napravo. Tehnološke vode je potrebno pred izpustom v kanalizacijski sistem predhodno očistiti. Padavinske vode iz prometnih in manipulativnih površin posameznih E se prvenstveno ponikajo, za kar mora biti možnost ponikanja računsko dokazana. Ponikanje mora biti izvedeno izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Meteorne vode nad zmogljivostjo ponikanja se odvajajo v meteorno kanalizacijo. Padavinske vode se odvaja v ponikanje oziroma meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in na način, da je zagotovljeno zadrževanje pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov ni dovoljena uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo. Med gradnjo objektov je potrebno zagotoviti varstvene ukrepe in preprečiti izlitje, odtekanje ali izpiranje goriv, olj, maziv in drugih nevarnih snovi v podtalnico. Za vsak poseg v vodni režim podtalnice ali površinske vode je potrebno na podlagi 150. člena Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje.
(4) Na južnem delu OU se nahaja vodotok II. reda – neimenovan potok, zato se pri načrtovanju posegov upošteva meje priobalnega zemljišča, 5 m od meje vodnega zemljišča. V tem pasu so dopustni le posegi v skladu s predpisi o vodah. Del površin na južni strani OU se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti.
Varstvo tal 
(5) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti v OU je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi.
Varstvo zraka 
(6) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Zaradi varstva zraka se pri poslovnih, industrijskih in drugih objektih za njihovo ogrevanje načrtujejo ogrevalni sistemi z učinkovito rabo energije. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v tehnoloških procesih ne smejo povzročati prekomernega onesnaženja zraka. Na E, kjer so načrtovane naprave iz katerih je z obratovanjem predviden izpust s prekomernimi vplivi na zrak, je potrebno v tehnološkem procesu zagotoviti najboljše tehnološko napredne in sodobne rešitve zmanjšanja izpustov in čiščenja zraka. Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti najmanj dvakrat letno ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
(7) Pri graditvi in obnovi objektov se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Objekti in proizvodni procesi naj z uporabo obnovljivih virov energije (biomasa, termalna energija, solarni energetski sistemi, zemeljski plin) pri ogrevanju in elektriki namesto uporabe fosilnih goriv zagotavljajo učinkovito energetsko izrabo in s tem varstvo zraka.
(8) Med gradnjo mora izvajalec gradbenih del zagotoviti ukrepe, s katerimi bo preprečeno prekomerno prašenje z gradbišča in pri transportu gradbenega materiala (prekrivanje materiala, transport, vgrajevanje v nevetrovnem vremenu, brezhibno delovanje gradbene mehanizacije ipd.).
Varstvo pred hrupom 
(9) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). Na severovzhodu OU se nahaja območje stanovanjskih površin, ki je kot takšno opredeljeno v OPN in je razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer veljajo mejne dnevne vrednosti hrupa 60 dBA in nočne 50 dBA. Preostali del OU je razvrščen v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer veljajo mejne dnevne vrednosti hrupa 75 dBA in nočne 65 dBA.
(10) V primeru, da so na posameznih območjih presežene mejne vrednosti kazalcev za hrup, mora povzročitelj hrupa zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov, s katerimi bo obremenjenost zmanjšana na dovoljeno mejo hrupa. Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa.
(11) Pri umeščanje dejavnosti na OU naj se hrupnejše dejavnosti umesti izven območja stika z javnim prostorom Ulice Savinske čete in Ceste na Lavo oziroma v čim večji oddaljenosti od okoliških stanovanjskih objektov. V kolikor kateri del stavbe, v katerih se generira tehnološki hrup, gleda proti omenjenim ulicam, naj se izvedejo slepe fasade s protihrupnimi tehničnimi ukrepi po veljavnih predpisih. Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Izvedba morebitnih potrebnih protihrupnih zaščitnih ukrepov izven območja zgoraj omenjenih ulic vključuje postavitev protihrupnih sten oziroma barier, izgradnjo nasipov, vzpostavitev vegetacije in zelenih površin itd. Strokovna ocena obremenitve s hrupom mora biti sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
(12) Če za dejavnost ni predpisana presoja vplivov na okolje po predpisih iz varstva okolja, se naj za posamezne dejavnosti v OU zagotovi izdelava vplivnega območja zaradi povzročanja hrupa v času obratovanja, pri čemer naj se ugotavlja in rešuje vpliv tudi izven meje OPPN.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem 
(13) Gradnja novega ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja (transformatorske postaje, nad/podzemni vodi za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radarski oddajniki ipd.) ne sme povzročati večjih obremenitev z elektromagnetnim sevanjem v bivalnem okolju, kot jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04). Za gradnjo takih objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. Na OU in v vplivnem pasu ob njem ni obstoječih oziroma načrtovanih tovrstnih vodov in naprav.
(14) Pri vseh rekonstrukcijah, nadzidavah in dozidavah obstoječih objektov, namenjenih za delo ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na območje elektroenergetskih koridorjev obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1).
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem 
(15) Osvetljevanje površin in objektov v območju urejanja naj se načrtuje z upoštevanjem Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). Ceste in druge javne površine naj se osvetljuje z okolju prijaznimi svetilkami z uporabo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. Z razsvetljavo cest in drugih javnih površin ne smejo biti presežene ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin v občini iz 5. člena Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(16) Gradnja objektov lahko poteka v času med 6.00 in 22.00 uro. Izven tega časa se nepokrite površine gradbišč lahko osvetljuje le z okolju prijaznimi svetilkami.
16. člen 
(ohranjanje narave) 
OU ne spada v nobeno izmed varovanih območij narave.
17. člen 
(varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov) 
Ornica oziroma humus v debelini 40 cm se bo uporabil za ureditev zelenih površin v območju cone in za izboljšanje oziroma pridobitev novih kmetijskih zemljišč na drugi lokaciji v občini, izven območja urejanja OPPN.
1.7 Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo. Območje leži na potresno srednje nevarnem območju (stopnja 0,125 G na karti potresne ogroženosti).
(2) Na podlagi podatkov Agencije RS za okolje in prikaza stanja prostora v Občini Žalec se OU v večjem delu nahaja na območju ogroženosti pred poplavami, katastrofalne poplave. Za preprečevanje poplavne ogroženosti ob povečanih količinah meteorne vode na posamezni E, kjer se pri pripravi projekta za gradnjo izkaže, da je to potrebno, se pred izpustom vode v meteorno kanalizacijo ali površinske odvodnike predvidi ureditev zadrževalnikov vode. Ti morajo biti zgrajeni vodotesno in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev in onemogočal poplavljanje javnih površin ter sosednjih E.
(3) Zaklonišča, zaklonilniki ali drugi objekti za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi nevarnostmi na OU se uredi v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
19. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Pri načrtovanju gradenj objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS. št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13). Pri načrtovanju notranjih ureditev na posamezni E je potrebno zagotavljati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja ter dostop intervencijskih vozil do vseh delov stavb. Varnost stavb pred požarom na sosednjih E se zagotavlja z ustreznimi odmiki med objekti ali s požarno ločitvijo ter ureditvijo dostopov in dovozov ter delovnih površin za intervencijska vozila. V coni se uredi hidrantno omrežje v koridorju javnega prostora z možnostjo intervencijskih dosegov posameznih objektov.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
1.8 Dopustna odstopanja in etapnost gradnje
20. člen
(dopustna odstopanja) 
(1) Odstopanja od določil tega odloka so možna v obsegu in pod pogoji, kot so določeni pri merilih in pogojih za posamezno funkcionalno prostorsko enoto, vendar le kadar s tem ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi.
(2) Na podlagi ustrezne prostorske preveritve so dopustne spremembe tras in objektov gospodarske javne infrastrukture in ostalega omrežja na celotnem območju OPPN, če bodo rešitve v projektni dokumentaciji racionalnejše oziroma če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih, hidroloških, geoloških, vodnogospodarskih, lastniških ali drugih razmer, ugotovi možne drugačne rešitve. S prostorsko preveritvijo mora soglašati tudi Občina Žalec.
(3) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji znotraj posameznih E ob upoštevanju pogojev za parcelacijo iz 10. člena tega odloka.
(4) Pri objektu E1A-jp (ob cesti LZ 490162) so možna odstopanja glavne severne fasade nadstropnih etaž preko gradbene linije, in sicer do max. 3,00 m.
(5) Odstopanja ne smejo: spreminjati načrtovani videz območja, poslabšati bivalne in delovne razmere na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja in Občina Žalec.
21. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno. Za vsako etapo gradnje je treba zgraditi pripadajočo javno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve. V prvi fazi realizacije posamezne etape OPPN se zgradi javna prometna, komunalna in energetska infrastruktura potrebna za priključitev stavb, katerih izgradnja predstavlja drugo fazo realizacije te etape.
(2) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za posamezne stavbe in objekte mora biti zgrajena pripadajoča potrebna javna komunalna infrastruktura (tj. cesta vključno z zemljišči na katerih leži, vodovod, kanalizacija in javna razsvetljava) ter predana v last in upravljanje Občini Žalec.
1.9 Drugi pogoji posegov v prostor
22. člen
(druge obveznosti investitorja in izvajalcev) 
(1) Investitorji in izvajalci gradenj predvidenih objektov morajo odpraviti vse morebitne škodljive posledice, nastale zaradi gradnje objekta, v najkrajšem možnem času, ki ga odredijo pristojne službe ali nadzorni organ gradnje. V času gradnje ne sme biti motena obdelava in uporaba drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč, oviran promet ali povzročena škoda na kmetijskih zemljiščih in pridelkih zaradi odvoza in dovoza materiala, onesnaženja zemljin in vode, posledic neprimernega odvodnjavanja padavinskih in podtalnih voda. Območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča zunaj vplivnega območja v času gradnje.
(2) Gradnja na neopremljenem zemljišču ni dovoljena. Če komunalna oprema na posamezni E ni zgrajena se na njej lahko gradijo objekti le ob sočasni gradnji predvidene gospodarske javne infrastrukture s katero se zagotavlja komunalna opremljenost za celotno E na kateri stavba leži. Pred izdajo uporabnega dovoljenja za posamezen novozgrajen objekt mora biti vsa nova zgrajena GJI na katero se objekt priključuje – novo zgrajeno cestno omrežje, vodovod, kanalizacija in javna razsvetljava, vključno z zemljišči novih cest in podeljenimi služnostnimi pravicami za potek vodov, preneseno v last Občine Žalec.
(3) Investitor in izvajalci del morajo zagotoviti izvajanje del tako, da ne bo ogrožena varnost prometa na občinskih cestah v času gradnje cestnih priključkov in rekonstrukcije obstoječih delov cest. Investitor je odgovoren za zavarovanje delovišča v skladu s predpisi o varstvu pri delu. Pri izvedbi del mora upoštevati predpise s področja cest in prometa. Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del ter za vso škodo, ki bi nastala na občinski cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste zaradi nepravilne in netočne izvedbe.
23. člen 
(monitoring) 
(1) Vsi vplivi prostorskih ureditev in izvajanja dejavnosti v okolju se spremljajo na vplivnih območjih določenih s tem aktom in na podlagi predpisov s področja varovanj.
Varstvo tal in voda 
(2) Med gradnjo se izvaja spremljanje kazalcev okolja, in sicer s spremljanjem nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku (zaradi morebitnih pojavov razlitja snovi, erozije, izpiranja nevarnih snovi, okvare strojev ipd.) in s poročili o ukrepih. Potrebno je zagotavljati nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj polnjenja rezervoarjev), voditi evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi ter reden mesečni pregled vseh lovilcev olj ter po potrebi njihovo čiščenje v skladu z Uredbo o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12).
(3) Monitoring se izvaja v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). Le-ta predpisuje prve meritve, ki se izvedejo po prvem izpustu ali po večji spremembi v odvajanju ter vse nadaljnje meritve, ki so potrebne. Meritev ni potrebno izvesti pri objektih, kjer nastajajo le sanitarne odpadne vode.
(4) V primeru, da bodo nastajale tehnološke vode, je skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01) za letno količino tehnoloških odpadnih vod, ki je manjša od 4000 m3 na leto, določena ena meritev letno s časom vzorčenja reprezentativnega vzorca 6 ur.
(5) Meritev ni potrebno izvesti pri objektih, kjer nastajajo le sanitarne odpadne vode. Neposreden monitoring talne vode ni potreben, saj na območju ni evidentiranih vodovarstvenih območij. Ureditev območja ne predvideva ponikanja odpadne vode oziroma nekontroliranega odtoka padavinske in komunalne odpadne vode. Odtok meteorne vode bo opremljen z lovilci olj.
Varstvo zraka 
(6) Monitoring v času obratovanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03). Merilno mesto pri malih kurilnih napravah se določi v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07).
Varstvo pred hrupom 
(7) V času gradnje in med obratovanjem se s strani organizacije, pristojne za nadzor ravni hrupa, izvaja reden nadzor nad upoštevanjem predpisov. Prve meritve hrupa se izvedejo skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02, 50/05, 49/06).
Ravnanje z odpadki 
(8) Po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov oziroma 150 t nenevarnih odpadkov, izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. Povzročitelj, pri katerem v enem (preteklem) letu nastane najmanj 5 kg nevarnih odpadkov ali 10 t nenevarnih odpadkov, mora pristojnemu ministrstvu najkasneje do 31. marca tekočega leta dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo leto. Ob vsaki predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščeni organizaciji naj se skladno z navedeno uredbo pridobi evidenčni list in arhivira za dobo petih let.
Elektromagnetno sevanje 
(9) Pri novem ali rekonstruiranem objektu oziroma napravi, ki je vir sevanja, je potrebno zagotoviti prve meritve tistih veličin elektromagnetnega polja kot posledice obremenitve območja zaradi sevanja iz vira, za katere so določene mejne vrednosti.
Svetlobno onesnaževanje 
(10) Obratovalni monitoring javne razsvetljave zagotavlja občina skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) preko upravljavca razsvetljave v obsegu in na način, ki sta podrobneje določena s predpisom, ki ureja monitoring svetlobnega onesnaževanja.
24. člen 
(viški materiala) 
Viški materiala se bodo uporabili znotraj območja OPPN za oblikovanje tamponov, zelenih ureditev in izravnave.
25. člen 
(načrt parcelacije) 
Načrt parcelacije določa javni prostor znotraj območja urejanja (ceste, pločnike …) in prostor gradbenih enot (E).
1.10 Prehodne in končne določbe
26. člen
(komunalno opremljanje območja) 
(1) Za komunalno opremljanje OPPN se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Vključuje naj izgradnjo vseh predvidenih omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in površin grajenega javnega dobra. Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka.
(2) Gradnjo komunalne opreme območja lahko izvaja občina ali investitor – slednji na podlagi pogodbe o opremljanju stavbnega zemljišča, ki jo sklene z občino in v kateri so določene obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev v javno korist in so skladne s programom opremljanja. Zgrajeno komunalno infrastrukturo bo v takem primeru na podlagi uporabnega dovoljenja investitor predal v last Občini Žalec in v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
27. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev za območje urejanja po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) 
OPPN se lahko razveljavi po tem, ko je v celoti zgrajena predvidena komunalna oprema območja in so realizirane načrtovane prostorske ureditve na vsaj 90 % površin in je hkrati v celoti vzpostavljena parcelacija po tem odloku. Hkrati z razveljavitvijo pa se z OPN implementirajo merila vzdrževanja ekstenzivnega prostorskega razvoja.
28. člen 
(nadzor nad izvajanjem) 
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije, v okviru svojih pristojnosti pa tudi Občina Žalec.
29. člen 
(vpogled v OPPN) 
Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami in spisom postopka je stalno na vpogled na Občini Žalec, sam akt pa tudi na Upravni enoti Žalec.
30. člen 
(veljavnost določb) 
Po vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja, dopolnjuje ali nadomesti. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
31. člen 
(prenehanje veljavnosti zazidalnega načrta) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu južno od železnice v Žalcu (Uradni list RS, št. 78/03).
Št. 350-05-0007/2013
Žalec, dne 22. decembra 2016
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos l.r.