Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2016 z dne 25. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2016 z dne 25. 11. 2016

Kazalo

Št. 4102-9/2016-2 Ob-3489/16, Stran 2595
Na podlagi 18.s, 18.š in 98.b člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12 in 39/16; v nadaljnjem besedilu: ZSV), Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (Uradni list RS, št. 39/13), Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16) ter 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011 in 3/13) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s sedežem Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavlja
javni razpis 
za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2017
I. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je sofinanciranje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov za leto 2017, ki jih izvajajo pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki imajo v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje, oziroma pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, določene v javnem razpisu, ali je njeno delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v okviru ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta organizacije.
A. Sofinancirane bodo vsebine, ki so namenjene preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva na naslednjih področjih:
1. preprečevanje nasilja, programi za pomoč žrtvam nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja: programi, ki vključujejo materinske domove, varne hiše, zatočišča, krizne centre, telefonsko svetovanje, informacijske in svetovalne programe, programe za obravnavo žrtev spolnega nasilja, programe za povzročitelje nasilja, drugi preventivni programi na področju preprečevanja nasilja,
2. zasvojenost (prepovedane droge, alkoholizem, motnje hranjenja, igre na srečo in druge oblike zasvojenosti): programi, ki vključujejo programe terapevtskih skupnosti in druge programe, ki omogočajo nastanitev za uživalce drog, skupaj s pripadajočimi mrežami sprejemnih in dnevnih centrov (za motiviranje in pripravo uporabnikov na vstop v terapevtske skupnosti), centre za reintegracijo uporabnikov v družbo, programe za vzporedno psihosocialno pomoč svojcem uživalcev drog ter terapevtskim skupnostim alternativnih programov za uživalce drog (dnevni centri), programe sprejemališč in zavetišč za brezdomne uživalce nedovoljenih drog, programe zmanjševanja škode (nizkopražne programe) za uživalce drog, mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom za pomoč zasvojenim s prepovedanimi drogami, potrebnih vsakodnevne obravnave, programe zmanjševanja škode na področju drog med mladimi in mlajšimi odraslimi (pisarne za svetovanje in informiranje, dnevni centri), programe zmanjševanja škode na področju drog kot terensko delo, programe za osebe, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma (informacijski in svetovalni programi, terapevtski programi, dnevni centri), skupine za samopomoč, programe zmanjševanja škode na področju alkohola za mladostnike, svetovanje s terenskim delom, programe za osebe, ki imajo težave na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti (npr. zasvojenost z igrami na srečo, zasvojenost z digitalnimi napravami, spletom in spletnimi storitvami),
3. duševno zdravje: programi, ki vključujejo stanovanjske skupine s celovito celodnevno podporo, prehodne stanovanjske skupine, odprte stanovanjske skupine, informacijske in svetovalne programe ter programe telefonskega svetovanja, programe dnevnih centrov, centrov za svetovanje za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju ter programe zagovorništva,
4. brezdomstvo: zmanjševanje tveganja revščine, odpravljanje posledic revščine: programi, ki vključujejo informacijske in svetovalne programe s terenskim delom, sprejemališča, nastanitvene programe (zavetišča za brezdomce, zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa, nastanitvene stanovanjske podpore),
5. otroci in mladostniki, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje in mladostniki s težavami v odraščanju: programi, ki vključujejo svetovalno skupnostno socialno delo za otroke in mladostnike, informacijske in svetovalne programe ter programe telefonskega svetovanja, programe koordinacije, podpore in izvajanja pomoči in samopomoči, dnevne centre s terenskim delom, podporo in samopomoč, ter specializirane preventivne programe, namenjene otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju,
6. starejši, ki jim grozi socialna izključenost, ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju: programi, ki vključujejo dnevne centre, programe skupin za samopomoč, programe prostovoljskega dela starejših, programe za pomoč dementnim osebam in pomoč njihovim svojcem, programe zagovorništva za starejše,
7. podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov: programi, ki vključujejo informacijske in svetovalne programe, programe podpore in izvajanja pomoči in samopomoči, programe namenjene ohranjanju socialnih veščin za gibalno ovirane invalide, bivalne skupnosti, programe prilagojene za prevoze študentov invalidov,
8. socialno vključevanje Romov: programi, ki vključujejo informacijske in svetovalne programe ter delo na terenu, dnevne centre, programe pomoči in samopomoči,
9. druga področja, ki so namenjena odpravljanju socialnih stisk ljudi kot so npr. spodbujanje razvoja prostovoljstva, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, ekonomski migranti in njihovi družinski člani, bivši zaporniki, osebe v postopku deložacije, podpora umirajočim in njihovim svojcem ter žalujočim, podpora žrtvam zlorab in trgovine z ljudmi, žrtvam prometnih nesreč: programi, ki vključujejo informacijske in svetovalne programe ter programe koordinacije, podpore ter izvajanja pomoči in samopomoči.
B. V okviru tega razpisa ne bodo sofinancirani:
– specializirani programi, ki vključujejo družinsko terapijo in pomoč otrokom, odraslim in družinam, ki so namenjeni razreševanju osebnostnih problemov (programi družinske terapije);
– programi za prevoze invalidov, razen prilagojenih prevozov za študente invalide;
– programi večgeneracijskih središč, ki so financirani v okviru Evropske finančne perspektive (2013–2020);
– programi taborov, ekskurzij, izletov in letovanj;
– programi prijaviteljev, s katerimi je bila v preteklih treh letih sklenjena pogodba o sofinanciranju, vendar je ministrstvo od pogodbe odstopilo iz kateregakoli razloga;
– programi, ki sicer izpolnjujejo vse splošne pogoje ter dosegajo zadostno število točk, če na določenem regijskem območju že obstaja program ali ni potrebe po takšnem programu glede na predpisano mrežo po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (ReNPSV13-20), in je vključen v večletno sofinanciranje s strani ministrstva na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-8/2012-9 z dne 18. 2. 2013, sklep št. 4102-5/2013-8 z dne 26. 2. 2014, sklep št. 4102-7/2014-8 z dne 5. 3. 2015, sklep št. 4102-5/2015-20 z dne 22. 2. 2016);
– programi, katerih ocenjena višina sofinanciranja s strani ministrstva znaša manj kot 12.000 evrov za leto 2017 glede merila za odmero sredstev in način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov iz VII. poglavja tega javnega razpisa.
C. Prijavitelji lahko prijavijo javne ali razvojne socialnovarstvene programe:
Prijavitelj lahko prijavi javne ali razvojne socialnovarstvene programe v okviru različnih sklopov:
Javni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v obdobju od leta 2017 do 2023
V ta sklop sodijo programi, ki so uporabnikom na voljo daljše časovno obdobje in vključujejo dalj časa trajajoče aktivnosti na podlagi individualiziranih načrtov obravnave. Program je uporabniku na voljo vsak delovni dan ali so organizirani kot mreža programov enega izvajalca v več regijah. Namen programa je predvsem strukturna in funkcionalna reorganizacija socialne mreže uporabnika oziroma sodelovanje pri oblikovanju ali vzpostavitvi nove socialne mreže uporabnika. Izvajalci programa so strokovni delavci in drugi usposobljeni delavci z ustrezno izobrazbo. Prostovoljci v programu samo dopolnjujejo nosilno delo strokovnega kadra. Ti programi se že uspešno izvajajo in za njihovo izvajanje je potreben stalen strokovni kader. Ministrstvo bo pri teh programih preverjalo strokovno utemeljenost, preizkušenost in stabilnost programa, zato se kot javni socialnovarstveni programi lahko prijavijo samo tisti programi, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo tudi dodatne pogoje, določene s tem javnim razpisom. Ministrstvo bo na posameznem področju sofinanciralo eno ali več vsebin, ki jih lahko prijavitelj prijavi kot en program.
Razvojni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v letu 2017
V ta sklop sodijo programi, ki so uporabnikom na voljo za daljše časovno obdobje in v katerih je vnaprej predvidena določena oblika dela, posamezni uporabniki pa so kontinuirano ali občasno vključeni v program. Namen programov je pridobivanje novih socialnih izkušenj, novih znanj in učenje socialnih veščin. Programi se lahko izvajajo s pomočjo prostovoljcev ali različnih usposobljenih izvajalcev pod vodstvom in z usmerjanjem strokovnih delavcev. Ministrstvo bo na posameznem področju sofinanciralo eno ali več vsebin, ki jih lahko prijavitelj prijavi kot en program.
II. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Splošni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu za javne socialnovarstvene programe in razvojne socialnovarstvene programe:
A. Prijavitelj javnega ali razvojnega socialnovarstvenega programa mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ima v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje,
2. je pravna oseba, ki je na dan prijave registrirana za opravljanje dejavnosti socialnega varstva, in sicer za dejavnost SKD 87 – socialno varstvo z nastanitvijo, SKD 88 – socialno varstvo brez nastanitve ali SKD 94.991 – dejavnost invalidskih organizacij po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) ali ima status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije ali status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali družinske politike je njeno delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v okviru ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta organizacije. V primeru, da je prijavitelj samostojni podjetnik, gospodarska družba ali občina, bo prijava zavržena,
3. za prijavljeni program izpolnjuje kadrovske pogoje, in sicer:
– strokovni vodja po tem javnem razpisu je strokovni delavec po 69. členu ZSV z najmanj dvema letoma delovne dobe kot strokovni delavec po ZSV ali ima opravljen strokovni izpit po ZSV in štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva,
– strokovni delavci po tem javnem razpisu so strokovni delavci po 69. členu ZSV (strokovni delavci so končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo in imajo opravljen strokovni izpit po ZSV). Strokovni delavci so tudi delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo psihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo in imajo opravljen strokovni izpit po ZSV,
– laični delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo so po tem javnem razpisu vsi delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo, ki nimajo ustrezne smeri izobrazbe po prejšnji alineji,
– laični delavci z vključno srednjo izobrazbo so po tem javnem razpisu vsi delavci, ki imajo srednjo ali nižjo izobrazbo,
4. za prijavljeni program izpolnjuje prostorske pogoje glede na vsebino programa in glede na število uporabnikov in pogoje glede tehnične opremljenosti (v primeru terenskega dela mora zagotoviti tehnično opremo – prilagojeno vozilo), določene s tem javnim razpisom,
5. ima za prijavljeni program pregledno, uravnoteženo in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, pri čemer je prijavitelj ministrstvo zaprosil za sredstva na način, da je upošteval vrsto in število zaposlenih, kot je določeno v VII. poglavju tega javnega razpisa,
6. ima za prijavljeni program urejeno dokumentacijo skladno s predpisi o hrambi in varovanju osebnih podatkov,
7. ima urejen pritožbeni postopek znotraj organizacije,
8. ima zagotovljeno najmanj 20 % sofinanciranje prijavljenega programa, kar vključuje prejeta sredstva s strani lokalnih skupnosti, delež javnih del, ki je sofinanciran s strani lokalnih skupnosti, donacije, prejeta sredstva iz naslova dohodnine za financiranje splošno koristnih namenov, članarine, plačane participacije in prispevke za udeležbo v programu, ovrednoteno prostovoljsko delo ipd.,
9. ima za prijavljeni program zagotovljeno kontinuirano supervizijo, najmanj 10x letno s strani supervizorja z licenco Socialne zbornice Slovenije,
10. prijavljenega programa ne izvaja kot del javne službe,
11. ima poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklih razpisov ministrstva ali ima sklenjene dogovore o vračilu sredstev in sredstva v skladu z dogovorom tudi redno vrača.
B. Prijavitelj javnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke A. tega poglavja izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
– program ima veljavno listino Socialne zbornice Slovenije o strokovni verifikaciji javnega socialnovarstvenega programa,
– strokovni vodja programa je zaposlen za najmanj polovični delovni čas,
– program ima ali finančno podporo lokalne skupnosti ali soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa.
C. Prijavitelj razvojnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke A. tega poglavja imeti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije o strokovni ustreznosti socialnovarstvenega programa, ki ne sme biti starejše od 1. 6. 2016.
Dodatni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu:
a. za javne socialnovarstvene programe so:
1. Ob vložitvi prijave se program na območju Republike Slovenije že izvaja.
2. Prijavitelj mora izkazati pozitivno poslovanje. Če AJPES-ovi potrjeni računovodski izkazi za leto 2015 izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki, mora biti programu priložen sprejet program pokritja v naslednjih letih.
3. Proti prijavitelju ne sme biti uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in prijavitelj ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe.
b. za razvojne socialnovarstvene programe je:
1. Ob vložitvi prijave se program na območju Republike Slovenije že izvaja.
III. Merila za ocenjevnanje/izbor javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov
Socialnovarstveni programi bodo za posamezno merilo prejeli 0 ali več točk. Maksimalno število točk za javne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 60 točk. Zavrnjeni bodo javni socialnovarstveni programi, ki od možnih 60 točk ne bodo zbrali vsaj 38 točk. Maksimalno število točk za razvojne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 52. Zavrnjeni bodo razvojni socialnovarstveni programi, ki od možnih 52 točk ne bodo zbrali vsaj 35 točk.
Splošna merila za ocenjevanje za javne in razvojne socialnovarstvene programe so:
1. Program ima postavljene jasne in merljive cilje, ki so v skladu z razpisano vsebino tega javnega razpisa:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
2. Potencialni uporabniki programa sodijo v ranljivo skupino, pogoji za vključitev v program so jasno opredeljeni:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
3. Metode dela, strokovna ravnanja in aktivnosti v programu so jasno opredeljeni. Z metodami dela, strokovnimi ravnanji in aktivnostmi v programu se dosegajo cilji programa in število ur vključenosti posameznega uporabnika v program in v določenem časovnem obdobju omogoča doseganje ciljev programa:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
4. Program ima opredeljen ustrezen način evalviranja doseganja ciljev programa in je aktivno vključen v sistem evalviranja ter pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti:
– program ima izdelan celovit način evalviranja doseganja ciljev programa in je aktivno vključen v enotni sistem zunanjega evalviranja ter pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti. Zunanji evalvator programa primerja doseganje ciljev znotraj sorodnih programov. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih programa (6 točk),
– program ima izdelane druge načine merjenja ciljev znotraj organizacije (samoevalvacija), iz katerih lahko preveri in prikaže rezultate delovanja programa, ni pa vključen v zunanjo evalvacijo in se na ta način ne primerja z drugimi sorodnimi programi. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih programa (4 točke),
– v programu samo delno izvajajo merjenje posameznih ciljev programa (npr. merijo zgolj zadovoljstvo uporabnikov). Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih programa (2 točki).
5. Program ima ustrezno kadrovsko strukturo glede na merila za odmero sredstev/izračuni:
– program ima ustrezno kadrovsko strukturo, in sicer so v programu zaposlene osebe, ki imajo izobrazbo po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva ali so v programu zaposleni laični delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo in imajo opravljen preizkus usposobljenosti s področja socialnega varstva (8 točk),
– program ima zadovoljivo kadrovsko strukturo, in sicer so v programu zaposleni laični delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo in nimajo opravljenega preizkusa usposobljenosti s področja socialnega varstva (5 točk),
– program nima zadovoljive kadrovske strukture iz prve in druge alineje tega merila (2 točki).
6. Program izkazuje sofinanciranje s strani drugih sofinancerjev:
– prijavljeni program ima zagotovljeno sofinanciranje programa s strani lokalnih skupnosti v višini najmanj 30 % vrednosti programa (6 točk),
– prijavljeni program ima zagotovljeno sofinanciranje programa s strani lokalnih skupnosti v višini najmanj 25 % vrednosti programa (4 točke),
– prijavljeni program ima zagotovljeno sofinanciranje programa s strani drugih virov najmanj 30 % vrednosti (2 točki),
– prijavljeni program ima zagotovljeno sofinanciranje programa v nižjih vrednostih kot v prejšnjih treh alinejah s strani lokalnih skupnosti ali drugih virov (1 točka).
Dodatna merila za ocenjevanje javnih socialnovarstvenih programov so:
1. Prijavitelj programa ima status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali na področju izvajanja družinske politike ali ima status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije:
– prijavitelj programa ima status (3 točke),
– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).
2. Izvajalci programa so prostovoljci po predpisih, ki jih ureja Zakon o prostovoljstvu:
– v program so vključeni prostovoljci (vsaj trije ali več), ki s svojim delom prispevajo k izvajanju programa (3 točke),
– v program so vključeni prostovoljci (manj kot trije), ki s svojim delom prispevajo k izvajanju programa (1 točka),
– v programu ni prostovoljcev (0 točk).
3. Prijavitelj je za prijavljeni program v zadnjih dveh letih pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih:
– prijavitelj je za prijavljeni program v zadnjih dveh letih večkrat pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (2 točki),
– prijavitelj je za prijavljeni program v zadnjih dveh letih vsaj enkrat pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (1 točka),
– prijavitelj za prijavljeni program ni pridobil sredstev na centraliziranih evropskih in drugih mednarodnih razpisih (0 točk).
4. V programu se omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce (dokazilo: potrdilo fakultete) v tekočem ali preteklem koledarskem letu:
– v programu se omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce (2 točki),
– v programu se ne omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce (0 točk).
5. Program je bil s strani ministrstva že sofinanciran kot večletni program v okviru prejšnjih javnih razpisov:
– program je že bil sofinanciran kot večletni program 2 obdobji ali več (6 točk),
– program je že bil sofinanciran kot večletni program 1 obdobje (4 točke),
– program še ni bil sofinanciran kot večletni program (0 točk).
Dodatna merila za ocenjevanje razvojnih socialnovarstvenih programov:
1. Prijavitelj programa ima status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali na področju izvajanja družinske politike ali ima status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije:
– prijavitelj programa ima status (3 točke),
– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).
2. Izvajalci programa so prostovoljci po predpisih, ki jih ureja Zakon o prostovoljstvu:
– v program so vključeni prostovoljci (vsaj trije ali več), ki s svojim delom prispevajo k izvajanju programa (3 točke),
– v program so vključeni prostovoljci (manj kot trije), ki s svojim delom prispevajo k izvajanju programa (1 točka),
– v programu ni prostovoljcev (0 točk).
3. Prijavitelj programa je bil za prijavljeni program v letu 2016 sofinanciran kot enoletni program s strani ministrstva:
– prijavitelj je bil v letu 2016 sofinanciran kot enoletni program (2 točki),
– prijavitelj ni bil v letu 2016 sofinanciran kot enoletni program (0 točk).
IV. Okvirna višina sredstev javnega razpisa
Okvirna višina sredstev javnega razpisa za socialnovarstvene programe v letu 2017 je 3.800.000 evrov. Sredstva se bodo najprej namenila za javne socialnovarstvene programe, v nadaljevanju pa za razvojne socialnovarstvene programe.
Sofinancirani bodo razvojni socialnovarstveni programi, ki bodo dosegli najvišje število točk, do porabe sredstev. V primeru, da bo več razvojnih socialnovarstvenih programov doseglo enako število točk, bodo imeli prednost programi z višjim številom točk pri splošnih merilih za ocenjevanje št. 1, 2, 3 in 5, pri čemer se upoštevajo splošna merila za ocenjevanje v navedenem vrstnem redu.
Socialnovarstveni programi se bodo sofinancirali v okviru programa 2004 Programi socialnega varstva in izenačevanje možnosti za invalide, ukrep 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov socialnega varstva, in sicer iz proračunskih postavk: javni socialnovarstveni programi in razvojni socialnovarstveni programi.
Način sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe v obdobju od leta 2017 do 2023:
Za leto 2017 bo višina sredstev sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe določena s sklepom o izboru programov iz XII. poglavja tega javnega razpisa. Za obdobje od leta 2018 do leta 2023 bo za izbrane javne socialnovarstvene programe zagotovljeno sofinanciranje s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju za posamezno leto na osnovi izračuna iz VII. poglavja tega javnega razpisa, in upoštevanju osnov za odmero stroškov dela, ki bo objavljena v javnem razpisu za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za posamezno tekoče leto, pri čemer bodo upoštevana razpoložljiva proračunska sredstva v posameznem letu. V primeru, da se bodo zmanjšala proračunska sredstva, bo predstojnica ministrstva izdala poseben sklep.
V primeru zmanjšanja proračunskih sredstev v letu 2017, bo predstojnica ministrstva izdala sklep, s katerim bo določila obseg sredstev v letu 2017 za vse na tem javnem razpisu izbrane socialnovarstvene programe ter socialnovarstvene programe, ki se sofinancirajo na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-8/2012-9 z dne 18. 2. 2013, sklep št. 4102-7/2014 z dne 26. 2. 2014, sklep št. 4102-8/2014-3 z dne 16. 4. 2015, sklep št. 4102-5/2015-20 z dne 22. 2. 2016).
Ministrstvo ni dolžno skleniti pogodb o sofinanciranju za posamezno leto, če se spremeni izvajanje socialnovarstvenega programa, razen v primeru, ko ministrstvo izda soglasje k spremembam iz 9. in 11. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16).
V. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev: sredstva za javne socialnovarstvene programe in razvojne socialnovarstvene programe, dodeljena s tem javnim razpisom (dodeljena v skladu z letno pogodbo o sofinanciranju), morajo biti porabljena za stroške nastale do 31. 12. 2017. Če pride do odstopanja od pogodbenih obveznosti, mora izvajalec sredstva vrniti. Izvajalec, ki bo podpisal pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, mora izvesti program v obsegu in vsebini, kot ga je prijavil v razpisni dokumentaciji.
VI. Vrsta stroškov
Za izbrani socialnovarstveni program lahko izvajalec s strani ministrstva prejme sredstva največ v višini 80 % vseh predvidenih odhodkov socialnovarstvenega programa, razvidno iz tabele v razpisni dokumentaciji: Predvideni prihodki in odhodki v letu 2017.
Upravičeni stroški dela in stroški materiala ter storitev za izvajanje socialnovarstvenih programov so:
– stroški dela oseb, ki izvajajo program (redno zaposlene osebe, osebe, ki izvajajo program na podlagi pogodbe in obsegajo strošek plače z vsemi prispevki delodajalca in nadomestili ter povračili, strošek dela po podjemni ali avtorski pogodbi, strošek študentskega dela),
– stroški materiala ter storitev, ki so namenjeni kritju splošnih stroškov poslovanja in izvajanja programa: stroški telekomunikacij (telefon, internet), elektrike, ogrevanja, goriva, komunalnih storitev, najema prostorov za izvedbo programa, supervizije, računovodskih storitev, pisarniškega materiala, prehrane uporabnikov, stroški tiska, distribucije, stroški, ki so povezani s prostovoljskim delom v skladu z Zakonom o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15), ki nastanejo po sklenjenih dogovorih (potni stroški, stroški prehrane in nastanitve) ipd.
Stroški so upravičeni, če:
– so s programom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji programa,
– so dejansko nastali in izvajalec hrani dokazilo o plačilu,
– so ugotovljeni v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastanejo v obdobju za katero je sklenjena pogodba,
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– so izkazani v skladu z veljavnimi predpisi.
Neupravičeni stroški so:
– nakup strojev, pohištva, prevoznih sredstev ter druge opreme in ostalih investicij,
– nakup IKT opreme, rabljene IKT opreme ipd.,
– amortizacija nepremičnin in opreme,
– dolgovi in stroški obresti na dolgove,
– drugi stroški, ki niso bili predvideni v prijavi na javni razpis.
VII. Merila za odmero sredstev in način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov
Ministrstvo bo socialnovarstvenim programom, ki bodo izbrani s sklepom ministrice, pristojne za socialno varstvo, dodelilo sredstva za stroške dela in stroške materiala ter storitev v skladu s prijavljenim socialnovarstvenim programom.
Če bo prijavitelj v okviru enega področja prijavil več socialnovarstvenih vsebin in bo v delu prijavljene vsebine neuspešen, se mu priznajo sredstva za stroške dela in stroške materiala ter storitev le za uspešen del programa (vsebine).
Če bo prijavitelj prijavil socialnovarstveni program z manjšim obsegom, vendar ne manj od polovice, se mu prizna strošek dela za vrednost stroška dela in stroškov materiala ter storitev, kot je socialnovarstveni program prijavil.
A. Stroški dela za leto 2017
Pri javnih socialnovarstvenih programih se odmerja stroške dela za vodjo programa (ne glede na število zaposlenih), strokovne delavce in laične delavce.
Pri razvojnih socialnovarstvenih programih se odmerja stroške dela samo za strokovne delavce in laične delavce.
Odmere veljajo samo za zaposlene, ki so sofinancirani s strani ministrstva.
Pri javnih socialnovarstvenih programih se lahko prijavitelju prizna strošek dela za enega strokovnega vodjo programa na enega do sedem zaposlenih, ki so sofinancirani s strani ministrstva. Pri osmem zaposlenem na programu se za dva izmed osmih zaposlenih lahko prizna strošek dela drugega strokovnega vodje, pri petnajstem zaposlenem na programu se prizna strošek dela tretjega strokovnega vodjo itd.
Osnova za odmero stroškov dela:
Strošek dela / obseg zaposlitve letno (število ur):
¼ zaposlitve letno 
522 ur
½ zaposlitve letno 
1044 ur
celoletna zaposlitev 
2088 ur
za strokovne vodje programov
7.750 evrov
15.500 evrov
31.000 evrov
za strokovne delavce
5.750 evrov
11.500 evrov
23.000 evrov
za laične delavce z najmanj višjo strokovno izobrazbo
5.000 evrov
10.000 evrov
20.000 evrov
za laične delavce z vključno srednjo izobrazbo
3.750 evrov
7.500 evrov
15.000 evrov
B. Stroški materiala ter storitev za leto 2017
Izbranim javnim in razvojnim socialnovarstvenim programom bodo na zahtevo prijavitelja odobreni stroški materiala ter storitev (določeni v VI. poglavju tega javnega razpisa) v pavšalu do 10 % priznanih stroškov dela.
Izbranim namestitvenim programom (materinski domovi, varne hiše, zatočišča, krizni centri, stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, terapevtske skupnosti, komune, reintegracijski centri, stanovanjske skupine za odvisnike, zavetišča za brezdomce, namestitveni programi za brezdomce, zavetišča za brezdomne uživalce drog), se na zahtevo priznajo stroški materiala ter storitev v pavšalu do 20 % priznanih stroškov dela.
Izbranim programom za prilagojene prevoze študentov invalidov se na zahtevo v pavšalu priznajo stroški materiala ter storitev v višini do 30 % priznanih stroškov dela.
C. Izračuni
1. Programi za preprečevanje nasilja, programi za pomoč žrtvam nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja:
a. Za programe materinskih domov se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na 5 do 6 uporabnikov (mater in otrok) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko namesto strokovnega delavca prizna laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj z višjo strokovno izobrazbo.
b. Za programe varnih hiš, zatočišč in kriznih centrov se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na 3 do 5 uporabnikov (mater in otrok) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko namesto strokovnega delavca prizna laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo.
c. Za programe, namenjene obravnavi žrtev nasilja (informacijskih in svetovalnih programih), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na dan in najmanj 30 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 20 ur.
d. Za programe, namenjene obravnavi žrtev spolnega nasilja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca na najmanj 30 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 20 ur.
e. Za programe, namenjene povzročiteljem nasilja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna in 1 laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo na najmanj 120 vključenih uporabnikov na leto, od tega 90 kontinuiranih in 30 občasnih uporabnikov. Program mora biti uporabniku na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Pri delu v skupini se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki se v program na letni ravni vključi najmanj 16 ur. Pri individualni obravnavi se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki je na letni ravni vključen najmanj 8 ur.
f. Za preventivne programe na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi se odmeri strošek dela za delovanje koordinatorjev in skupin za samopomoč, in sicer največ 1 koordinator (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo) na posamezno statistično regijo in 150 evrov na vsako zunanjo skupino za samopomoč, ki šteje od 8 do 12 uporabnikov.
2. Programi na področju preprečevanja zasvojenosti, ki so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma, osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja ter drugih oblik zasvojenosti:
2.1. Visokopražni programi:
a. Za terapevtske (visokopražne) programe brez nastanitve, namenjene spreminjanju in utrjevanju življenja brez drog ter dnevne centre, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno in najmanj 50 občasno ali enkratno vključenih uporabnikov v program na leto. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre, otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3, pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
b. Za sprejemne centre visokopražnih programov in programov brez nastanitve za različne oblike zasvojenosti pri že ogroženih osebah, ki poleg informiranja in svetovanja, motivirajo in spodbujajo uporabnike za abstinenco in spremembo načina življenja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 50 vključenih uporabnikov na mesec. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre, otroci) se upoštevajo v razmerju 1:2, pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden.
c. Za programe, namenjene preprečevanju razvoja različnih oblik zasvojenosti pri že ogroženih otrocih in mladostnikih z različnimi težavami v odraščanju, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca (namesto drugega strokovnega delavca se lahko upošteva tudi laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo) na 25 različnih uporabnikov mesečno, od tega 15 kontinuirano vključenih. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Na program se prizna strošek za največ 2 zaposlena. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre) se upoštevajo v razmerju 1:2, pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
d. Za programe zmanjševanja škode na področju drog med mladimi in mlajšimi odraslimi se odmeri za strošek dela 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca za delovanje pisarne za svetovanje in informiranje za najmanj 6 ur delovanja na dan. Pri svetovanju (svetovalnica) se prizna za strošek dela 1 strokovnega delavca za nad 25 mesečno vključenih uporabnikov v osebno svetovanje, svetovanje preko telefona ter svetovanje na internetu. Za programe, ki vključujejo terensko delo, se dodatno prizna strošek dela za 2 strokovnega delavca in 1 laični delavec (koordinatorja terenske ekipe), za 750 ur nočnega terenskega dela ali na 35 nočnih terenskih akcij.
e. Za programe stanovanjskih skupin (6 do 8 uporabnikov), ki imajo težave zaradi zasvojenosti, v katerih gre za namestitev, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1/2 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo.
2.2. Programi zmanjševanja škode (nizkopražni programi za uživalce prepovedanih drog kamor sodijo: dnevni centri, svetovalnice, terensko delo, sprejemališča in zavetišča za brezdomne uživalce drog ipd.):
a. Za programe zavetišč s prenočitvenimi kapacitetami in z nočnim dežurstvom za brezdomne uživalce nedovoljenih drog, v katerih gre za 24 urno obravnavo uporabnikov, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 3 laične delavce z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 15 vključenih uporabnikov mesečno. Pri nočnem delu se upošteva 150 % stroškov dela na zaposlenega.
b.Za nizkopražne programe namenjene uživalcem drog, mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom za pomoč zasvojenim s prepovedanimi drogami, potrebnih vsakodnevne obravnave (dnevni centri ali terensko delo), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo, na najmanj 20 kontinuirano in 20 občasno vključenih uporabnikov na teden, vendar največ za 3 zaposlene na enoto (2 strokovna delavca in 1 laični delavec). Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
2.3. Programi povezani z alkoholizmom:
a. Za programe, namenjene osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma (informacijski in svetovalni programi, terapevtski programi, dnevni centri), se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca, vendar se ne prizna strošek več kot 2 zaposlenih, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 50 vključenih uporabnikov na mesec. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur.
b. Za programe zmanjševanja škode zaradi uživanja alkohola za mladostnike in svetovanje s terenskim delom se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 200 kontinuirano ali občasno vključenih uporabnikov na mesec. Program (pisarne ali terensko delo) mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur.
c. Za programe, namenjene otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju zaradi težav s pitjem alkohola staršev v primarnem družinskem okolju, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov in 25 občasno vključenih uporabnikov na mesec. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delavni dan najmanj 6 ur. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
d. Za programe, v katerih poteka delo v obliki rednih tedenskih srečanj skupin, v kateri je od 8 do 12 uporabnikov in pri katerih gre za spreminjanje ter utrjevanje novih vedenjskih in odnosnih vzorcev, se odmeri 2.000 evrov na skupino. Pri skupinah, pri katerih gre predvsem za podporo pri utrjevanju vedenjskih in odnosnih vzorcev, pa se odmeri 750 evrov na skupino. Za nad 12 delujočih skupin se prizna 1/4 strokovnega delavca.
2.4. Programi na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti (zasvojenost z igrami na srečo, zasvojenost z digitalnimi napravami, spletom in spletnimi storitvami ipd.):
a.Za programe, namenjene osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja (dnevni centri, pisarne za svetovanje in informiranje), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 12 kontinuirano vključenih (najmanj 4 ur mesečno, v skupini pa 8 ur mesečno) in najmanj 10 občasno (najmanj 1 uro mesečno) ali enkratno vključenih uporabnikov na mesec, vendar ne več kot 5 zaposlenih na program. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur.
b. Za programe, namenjene identifikaciji in delu s posamezniki in skupinami z večjo stopnjo tveganja za razvoj težav, povezanih z motnjami na področju drugih oblik zasvojenosti, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1/2 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov in 25 občasno vključenih uporabnikov na mesec. Program (dnevnega centra ali delovanje pisarne za svetovanje in informiranje) mora biti uporabnikom na voljo redno vsak delovni dan najmanj 6 ur. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
c. Za programe, namenjene osebam, ki imajo težave na področju drugih oblik zasvojenosti (dnevni centri, pisarne za svetovanje in informiranje ter terensko delo), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 12 kontinuirano vključenih (najmanj 8 ur mesečno) in najmanj 20 občasno (najmanj 2 uri mesečno) ali enkratno vključenih uporabnikov na mesec, in laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo, pri čemer je lahko 3. ali 4. zaposleni laični delavec, vendar se ne prizna strošek za več kot 4 zaposlene na program. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur.
3. Programi na področju duševnega zdravja:
a. Za stanovanjske skupine s celovito celodnevno podporo (16 ur), se na stanovanjsko skupino (4–6 uporabnikov) odmeri strošek dela za 4 zaposlene, in sicer 1 strokovnega delavca, 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo, pri čemer sta ostala 2 laična delavca z vključno srednjo izobrazbo.
b. Za prehodno stanovanjsko skupino (4–6 uporabnikov), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na stanovanjsko skupino. V primeru več stanovanjskih skupin, je lahko drugi zaposleni laični delavec z vključno srednjo izobrazbo.
c. Za odprte stanovanjske skupine ali oskrbo na uporabnikovem domu (od 8 do 10 uporabnikov), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca, pri čemer uporabnik lahko živi v stanovanjski skupini ali v samostojni enoti, vendar se ne prizna strošek za več kot 3 zaposlene na prijavljeni program.
d. Za dnevne centre se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 12 kontinuiranih uporabnikov. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Prizna se strošek največ 2 zaposlenih na posamezno lokacijo izvajanega programa za najmanj 24 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
e. Za programe psihosocialnega svetovanja, informiranja in terenskega dela (PIS), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov na mesec. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Prizna se največ 2 zaposlena na posamezno lokacijo izvajanega programa. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev najmanj 1 uro tedensko vključen v program.
f. Za programe zagovorništva se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na 80 kontinuirano vključenih in 100 enkratno vključenih uporabnikov v program na leto, vendar ne več kot strošek za 1 zaposlenega na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 6 ur mesečno.
4. Programi za brezdomce:
a. Za sprejemališča ali dnevne centre z dnevno obravnavo in terenskim delom se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno, vendar največ strošek za 3 zaposlene na dnevni center, pri čemer je lahko drugi ali tretji delavec laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Program mora biti uporabnikom na voljo najmanj 6 ur na dan. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
b. Za zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami in z nočnim dežurstvom se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 6 kontinuiranih uporabnikov mesečno. Delo v nočnem času se vrednoti v višini 150 % stroškov dela, pri čemer je lahko vsak naslednji delavec laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo, vendar se prizna strošek za največ 6 zaposlenih na zavetišče.
c. Za zavetišče s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1/2 laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 10 uporabnikov mesečno, vendar ne več kot strošek 2 zaposlenih na program. Delo v nočnem času je vrednoteno v višini 150 % stroškov dela.
d. Za programe nastanitvene stanovanjske podpore se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov na mesec. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko.
e. Za dnevne centre z dnevno obravnavo, terenskim delom in dodatnimi aktivnostmi se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno, vendar največ strošek za 4 zaposlene na program, pri čemer je lahko drugi, tretji ali četrti laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Program mora biti uporabnikom na voljo najmanj 6 ur na dan. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
5. Programi za otroke in mladostnike, prikrajšane za primerno družinsko življenje, ter programi, namenjeni otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju:
a. Za dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 20 kontinuirano in najmanj 20 občasno vključenih uporabnikov mesečno. Program mora biti uporabniku na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur, vendar se ne prizna strošek več kot 2 zaposlenih, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen 20 ur mesečno, za občasnega pa se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 5 ur mesečno.
b. Za programe, namenjene svetovanju za otroke in mladostnike, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 60 svetovanj na mesec, pri čemer mora eno svetovanje trajati 1,5 ure. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena.
6. Programi za starejše, ki jim grozi socialna izključenost ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju:
a. Za programe dnevnih centrov za starejše se odmeri strošek dela za 1/2 strokovnega delavca ali laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 400 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na prijavljeni program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
b. Za programe prostovoljskega dela starejših po Zakonu o prostovoljstvu se odmeri strošek materiala ter storitev v višini 29.000 evrov na 10000 vključenih uporabnikov in strošek dela za 1 koordinatorja (strokovni delavec ali laični z najmanj višjo strokovno izobrazbo) na 110 vključenih enot.
c. Za programe pomoči za osebe z demenco in pomoči njihovim svojcem se za program svetovanja s terenskim delom odmeri strošek 1 strokovnega delavca na svetovalnico, vendar ne več kot 1 zaposleni na prijavljeni program. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur.
d. Za programe pomoči za osebe z demenco in pomoči njihovim svojcem se odmeri strošek dela za ½ koordinatorja (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višjo izobrazbo) na najmanj 35 delavnic in 260 evrov na posamezno delavnico.
7. Programi za podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov:
a. Za bivalne skupnosti podpornega bivanja za invalide, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju vsakodnevnih opravil, se odmeri strošek dela za 1/2 strokovnega delavca in največ 1,5 laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo za 4 vključene uporabnike v program na dan.
b. Za programe, namenjene ohranjanju socialnih veščin za gibalno ovirane invalide, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar največ za 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za senzorno ovirane invalide se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na 20 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar je lahko strošek za največ 1 zaposlenega na program. Za osebe z gluhoslepoto se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 6 kontinuiranih uporabnikov, vendar največ za 3 zaposlene na program, pri čemer je lahko vsak naslednji delavec laični delavec z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki niso vključene v socialnovarstvene storitve, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko.
c. Za informacijske in svetovalne programe, programe koordinacije, podpore in izvajanja pomoči in samopomoči, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 60 uporabnikov, kontinuirano vključenih v programu, vendar največ za 1 zaposlenega v programu. V primeru oseb z gluhoslepoto, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 10 kontinuiranih uporabnikov vključenih v program, vendar največ za 2 zaposlena v programu. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko.
d. Za prilagojene prevoze težje ali težko gibalno oviranih študentov invalidov, ki ne morejo uporabljati javnega prevoznega sredstva oziroma potrebujejo prilagojen prevoz, se odmeri strošek 3 laičnih delavcev z vključno srednjo izobrazbo za upravljanje prilagojenega vozila, (v katerem se lahko prevaža vsaj 4 osebe na invalidskem vozičku, istočasno), na najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje oseba, ki ima status študenta in je redno vključena v študijski proces.
8. Programi socialnega vključevanja Romov:
a. Za dnevni center se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 20 kontinuirano vključenih uporabnikov na teden. Program mora biti uporabniku na voljo vsak delovni dan najmanj 5 ur, vendar največ 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
b. Za ostale programe (informacijski in svetovalni programi ter delo na terenu), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na 1600 ur neposrednega dela z uporabnikom na leto.
9. Drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk ljudi (spodbujanje razvoja prostovoljstva, pomoč prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem, ekonomskim migrantom in njihovim družinskim članom, bivšim zapornikom, osebam v postopku deložacije, podpora umirajočim in njihovim svojcem ter žalujočim, žrtvam zlorab in trgovine z ljudmi, žrtvam prometnih nesreč ipd.):
a. Za svetovalno informacijske programe se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 1600 ur neposrednega dela z najmanj 200 uporabniki, pri čemer mora biti 120 kontinuirano vključenih, vendar ne več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
b. Za programe namenjene osebam v dolgovih in deložacijah: za individualno poglobljeno svetovanje, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na mesečno 12 vključenih uporabnikov, od tega 8 kontinuiranih, vendar ne več kot 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
c. Za programe, namenjene bivšim zapornikom: za individualno poglobljeno svetovanje, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na mesečno 12 vključenih uporabnikov, od tega 8 kontinuiranih, vendar ne več kot za 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
d. Za programe svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči, opolnomočenja in zagovorništva migrantov, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 200 vključenih uporabnikov na leto, od tega najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov letno. Prizna se strošek največ za 3 zaposlene, pri čemer je prva zaposlitev strokovni delavec, vsaka naslednja zaposlitev pa je lahko zaposlitev za laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen 4 ure mesečno.
e. Za programe prostovoljstva se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 1 laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo ali z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 12.000 vključenih uporabnikov na leto, pri čemer mora biti kontinuirano vključenih najmanj 5000 uporabnikov na leto. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure mesečno.
f. Za programe namenjene žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo za najmanj 1600 ur neposrednega dela na najmanj 200 uporabniki, od tega 100 kontinuiranih, vendar ne več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
VIII. Popolna prijava vsebuje:
1. Prijava mora obvezno vsebovati:
– izpolnjen obrazec 2017-JAVNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI ali obrazec 2017-RAZVOJNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI;
– kopijo ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta;
– v primeru, da prijavitelj ni registriran za opravljanje dejavnosti socialnega varstva oziroma nima statusa humanitarne organizacije ali statusa invalidske organizacije ali statusa društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali statusa društva v javnem interesu na področju družinske politike, predloži temeljni akt oziroma statut, iz katerega je razvidna njegova dejavnost ali naloge, ki jih opravlja;
– fotokopijo potrdila o doseženi strokovni izobrazbi za strokovne delavce po ZSV in laične delavce (za vse zaposlene, ki so jih prijavili v programu za sofinanciranje s strani ministrstva);
– za javne socialnovarstvene programe fotokopijo pogodbe o zaposlitvi strokovnega vodje progama za najmanj polovični delovni čas;
– za javne socialnovarstvene programe fotokopijo delovne knjižice, izpis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o obdobjih zavarovanja v RS po 1. 1. 2009; če zavarovanje po tem datumu ni razvidno iz delovne knjižice, potrdilo delodajalca o številu let delovne dobe ali drugo ustrezno potrdilo za vodjo programa;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe dokazilo o zagotovljenih prostorih za izvajanje programa (pogodba o lastništvu ali izpisek iz zemljiške knjige, najemna pogodba, dokazilo o uporabi prostorov);
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe v primeru terenskega dela fotokopijo prometnega dovoljenja za prilagojeno vozilo;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe dokazila o 20 % sofinanciranju prijavljenega programa, z navedenim zneskom v dokazilu, ki se glasi na prijavljeni naslov programa. Kot dokazilo o sofinanciranju se upoštevajo pogodbe ali sklepi o sofinanciranju za leti 2016 in 2017 (s strani Zavoda RS za zaposlovanje (dokazilo za javna dela, iz katerega je razviden delež in višina sofinanciranja s strani občine), drugih državnih organov, lokalnih skupnosti, sredstev s strani EU, donatorske pogodbe, sklenjeni dogovori o prostovoljnem delu). Lastni viri sofinanciranja iz drugih dejavnosti prijavitelja so izkazani prilivi na TRR prijavitelja in sklep organa prijavitelja o sofinanciranju programa iz navedenih sredstev za razvojne in javne socialnovarstvene programe;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe fotokopijo dogovora o izvajanju supervizije supervizorja z licenco Socialne zbornice Slovenije za leto 2017;
– za javne socialnovarstvene programe veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije;
– za javne socialnovarstvene programe soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa ali dokazilo o finančni podpori lokalne skupnosti;
– za javne socialnovarstvene programe dokazila o sofinanciranju za sredstva, pridobljena na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (sklep o sofinanciranju prijavljenega programa ali pogodba);
– za javne socialnovarstvene programe fotokopijo potrdila fakultete o obvezni praksi študenta oziroma študentov;
– za razvojne socialnovarstvene programe potrdilo o vlogi za pridobitev mnenja Socialne zbornice Slovenije ali veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije;
– za razvojne socialnovarstvene programe je prijavitelj dolžan predložiti mnenje Socialne zbornice Slovenije do 31. 1. 2017. Šteje se, da je mnenje prispelo pravočasno, če je do zadnjega dne roka za oddajo oddano do 14. ure v glavni pisarni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, ali če je zadnji dan roka oddano na pošti kot priporočena pošiljka;
– če prijavitelj posluje z žigom, je le-ta obvezen povsod, kjer je to predvideno. Če z njim ne posluje, na mesta, določena za žig, navede: »Ne poslujemo z žigom.« in k prijavi priloži posebno izjavo, da ne posluje z žigom. Prav tako je obvezen podpis odgovornih oseb povsod, kjer je to predvideno.
2. Ministrstvo bo pridobilo:
– obvestilo AJPES-a o identifikaciji izvajalca;
– odločbo prijavitelja o statusu v javnem interesu;
– potrjene računovodske izkaze za leto 2015 od AJPES-a za prijavitelje, ki kandidirajo za sofinanciranje javnih socialnovarstvenih programov;
– kopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja socialnega varstva za strokovne delavce;
– dokazilo, da proti prijavitelju ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije in da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe.
3. Prijavitelji lahko prijave dopolnjujejo oziroma spreminjajo do poteka roka za oddajo prijave iz IX. poglavja tega javnega razpisa. Vse spremembe in dopolnitve prijave morajo biti predložene na način iz 4. točke tega poglavja z dodatno oznako »Dopolnitev prijave za javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2017«.
4. Prijave je treba poslati za vsak socialnovarstveni program posebej v zaprtih kuvertah na naslov: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana.
Priporočljivo je, da je na ovojnici prilepljena ustrezno izpolnjena Priloga 1 (označitev pisemske ovojnice) razpisne dokumentacije. Če prijavitelj ne bo opremil prijave kot je določeno, ministrstvo ne nosi odgovornosti za založitev ali predčasno odprtje prijave.
Kuverte morajo biti v zgornjem levem kotu jasno označene z oznako:
»Prijava – Ne odpiraj!
Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2017«
Področje javnega razpisa (vpišite pod katero področje javnega razpisa se prijavljate): _____
Način sofinanciranja (vpišite za kateri sklop se prijavljate): ________________________
– javni socialnovarstveni programi,
– razvojni socialnovarstveni programi.
5. Vsak posamezni socialnovarstveni program mora biti skupaj z zahtevano dokumentacijo predložen v posebni kuverti. Prijave z več programi v eni kuverti bodo v postopku odpiranja izločene iz nadaljnjega postopka in prijavitelju vrnjene!
6. Prijave, ki bodo nepravilno označene ali predložene na drug način (npr. po faksu ali elektronski pošti), bodo izločene iz nadaljnjega postopka in neodprte vrnjene prijavitelju.
Nepravilno označene prijave bodo vrnjene prijaviteljem neodprte, zato mora biti na hrbtni strani vsake kuverte označen pošiljatelj. Iz nadaljnjega postopka ocenjevanja bodo izločene vse prijave, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu.
IX. Rok za oddajo prijave
Rok za oddajo prijave za javne socialnovarstvene programe je 16. december 2016, rok za razvojne socialnovarstvene programe je 5. januar 2017.
Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 14. ure oddana v glavni pisarni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, ali če je zadnji dan roka oddana na pošto kot priporočena pošiljka.
Prijave in dopolnitve prijave, ki bodo prispele ali bodo oddane po tem roku, bodo zavržene.
X. Odpiranje
Komisija bo z odpiranjem prispelih prijav za javne socialnovarstvene programe začela dne 19. decembra 2016, za razvojne socialnovarstvene programe dne 9. januarja 2017 v sejni sobi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, Ljubljana.
Odpiranje bo javno. V primeru, da bo na javni razpis prispelo več kot 10 prijav za javne socialnovarstvene programe in več kot 20 prijav za razvojne socialnovarstvene programe, odpiranje ne bo javno. Prijavitelji bodo o tem obveščeni na spletni strani ministrstva, rubrika »novice«, dan pred datumom odpiranja.
Komisija bo v roku 8 dni od zaključka odpiranja pisno pozvala tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile popolne, da prijave dopolnijo. Rok za dopolnitev je 8 dni od prejema poziva. Poziv za dopolnitev prijav bo prijaviteljem posredovan po ZUP-u, na naslov prijavitelja, ki je naveden na hrbtni strani kuverte, s katero je prispela prijava. Prijave, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev prijav, bodo zavržene.
V primeru dopolnitve le-to prijavitelji posredujejo na ministrstvo in na Socialno zbornico Slovenije, Koseška 8, 1000 Ljubljana.
XI. Ocenjevanje prijav in obveščanje prijaviteljev
Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih vlog in jih ocenila na podlagi pogojev in meril tega javnega razpisa. Če bo komisija ugotovila, da prijavljeni program ne izpolnjuje pogojev tega javnega razpisa, bo prijava zavrnjena.
V primeru, če bo prijavitelj za javne socialnovarstvene programe ali razvojne socialnovarstvene programe zaprosil za sofinanciranje s strani ministrstva za manj kot 12.000 evrov oziroma bo prijava ocenjena na manj kot 12.000 evrov, bo prijava zavržena.
Komisija bo na podlagi ocenjevanja oblikovala predlog socialnovarstvenih programov za sofinanciranje, o čemer bo s sklepom odločila predstojnica ministrstva.
O dodelitvi sredstev po tem javnem razpisu bo na predlog komisije s sklepom odločila predstojnica ministrstva.
Sklepi o izboru so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnih straneh ministrstva.
Z izbranimi prijavitelji za javne socialnovarstvene programe in razvojne socialnovarstvene programe bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov, in sicer za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017.
V primeru, da se prijavitelj v roku 8 dni od prejema poziva za podpis pogodbe nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
XII. Rok za izdajo sklepa o izboru
Predstojnica ministrstva bo izdala sklep o izboru javnih socialnovarstvenih programov predvidoma do konca januarja 2016 in sklep o izboru razvojnih socialnovarstvenih programov predvidoma do sredine marca 2017. Prijaviteljem, katerih prijava bo zavrnjena ali zavržena, bo predstojnica ministrstva izdala sklepe o zavrnitvi ali zavrženju.
Zoper navedene sklepe je dovoljena pritožba, ki jo je potrebno vložiti na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, v roku 8 dni od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep bo odločilo ministrstvo.
Pritožnik mora v pritožbi natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje prijav. Ministrstvo bo o pritožbi odločilo s sklepom v roku petnajst dni. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi upravičenci.
XIII. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije
1. Prijavitelji morajo prijavo oddati na ustreznem obrazcu: Javni socialnovarstveni programi 2017 ali Razvojni socialnovarstveni programi 2017, ki so dosegljivi na spletni strani ministrstva (javna naročila/javni razpisi).
2. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobite na tel. 01/369-77-62 (Marjeta Ferlan Istinič), 01/369-78-28 (Mateja Rovtar), 01/369-77-82 (Karmen Mitrovič), ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11 ure in od 13. do 15. ure.
3. Informativno srečanje o javnem razpisu bo za vse zainteresirane organizirano dne 8. decembra 2017 ob 9. uri, v prostorih Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 
Priloga 1: označitev kuverte