Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 9/2016 z dne 12. 2. 2016

Št. 3310-7/2016/1 Ob-1336/16, Stran 252

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:

– Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15; v nadaljnjem besedilu: Uredba);

– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/1839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih ukrepov za Grčijo (UL L št. 270, z dne 15. 10. 2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU;

– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/791 z dne 27. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (UL L št. 127 z dne 22. 5. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);

– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);

– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);

– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);

– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2015/2333 z dne 14. decembra 2015 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 329 z dne 15. 12. 2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si) objavlja,

1. javni razpis za podukrep 4.1

Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, za naložbe namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe in naložbe za izvajanje tehnoloških izboljšav ter znižanju stroškov pridelave

1. Osnovni podatki o javnem razpisu

Predmet javnega razpisa:	Predmet javnega razpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe in izvajanju tehnoloških izboljšav ter znižanju stroškov pridelave.
Razpisana sredstva po sklopih:	Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 8.000.000 EUR. Od tega: – 500.000 EUR za majhne naložbe (sklop A), – 3.500.000 EUR za enostavne in zahtevne naložbe fizičnih oseb razen s.p. posameznikov (sklop B) ter – 4.000.000 EUR za enostavne in zahtevne naložbe s.p. posameznikov in pravnih oseb (sklop C).
Razpisana sredstva po sklopih:	Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: – 6.000.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU – 2.000.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. Delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 %, delež Republike Slovenije znaša 25 %.
Vrsta javnega razpisa	ZAPRTI
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa:	Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge poteka od 7. 3. 2016 do vključno 6. 4. 2016 do 24. ure.
Obdobje upravičenosti stroškov	Skladno z 99. členom Uredbe, so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma vložitve vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe ter stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Skladno s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe je zadnji možni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev 12. februar 2019.
Cilja podukrepa:	Povečanje produktivnosti, ekonomske in okoljske učinkovitosti, povečanje odpornosti na podnebne spremembe ter prilagajanje nanje
Informacije o razpisu:	INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska 160, 1000 Ljubljana tel.: 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si INFO točke KGZS

2. Predmet podpore

Podpora iz podukrepa Podpora za naložbe kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: podukrep: 4.1) namenjena individualnim in kolektivnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326, z dne 26. oktobra 2012, str. 47), (v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi) in sicer za naslednje vrste naložb iz 5. člena Uredbe:

1. naložbe v prestrukturiranje:

– naložbe v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje,

– naložbe namenjenih prilagajanju kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam;

– naložbe v zmanjšanje oziroma učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) in gnojil (npr. naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in za razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov),

– naložbe v gospodarnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (npr. zbiranje meteorne vode, zamenjava namakalne opreme in zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah individualnih namakalnih sistemov),

– naložbe v ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo k čemur sodi tudi postavitev travniških sadovnjakov,

– naložbe v ekološko pridelavo hrane;

2. naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi dviga produktivnosti, zlasti produktivnosti dela, povečanja stroškovne učinkovitosti, povečanja higiene in kakovosti ter doseganja višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov.

3. Vlagatelj

1. Skladno s 6. členom Uredbe, je vlagatelj do podpore nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

2. Če je vlagatelj mladi kmet, se šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je ustanovila kmetijsko gospodarstvo v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi vloge na javni razpis:

– stara od 18 let do vključno 40 let in

– ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, kot sta opredeljena v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15).

3. Kot ustrezno poklicno znanje in usposobljenost iz prejšnje točke se šteje najmanj:

– nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali

– nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.

4. S kmetijstvom povezane dejavnosti iz 2. točke tega poglavja so naslednje dejavnosti: živilsko-predelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnje točke, je Priloga št. 4 k razpisni dokumentaciji.

5. Vlagatelj dokazuje izobrazbo iz 3. točke tega poglavja z dokazilom oziroma izjavo o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje vlagatelja se štejejo:

– pokojninska in invalidska zavarovalna doba iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, kar dokazuje z izjavo ali

– članstvo na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz RKG ali

– izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar vlagatelj dokazuje z izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, na katerem je vlagatelj te izkušnje pridobival.

6. Če je fizična oseba iz 2. točke tega poglavja samostojni podjetnik posameznik, se pogoji iz 2. točke nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.

7. Kot ustanovitev kmetijskega gospodarstva iz 2. točke tega poglavja se šteje:

– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz PRP 2007-2013 ali

– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.

8. Če vlagatelj iz 2. točke tega poglavja ni prejel odločbe iz prejšnje točke, se kot ustanovitev kmetijskega gospodarstva šteje prvi vpis mladega kmeta kot nosilca tega kmetijskega gospodarstva v RKG.

9. Če je vlagatelj organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki uresničuje kolektivno naložbo iz 12. člena Uredbe, mora biti:

– pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za MSP, in

– biti priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev.

4. Pogoji za pridobitev podpore

4.1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis:

1. Predložiti mora popolno vlogo skladno z zahtevami iz tega javnega razpisa in na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.

2. Skladno s prvim odstavkom 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) mora vlagatelj za predložene dokumente izdane v tujem jeziku zagotoviti slovenski prevod s strani sodnega tolmača, ki je imenovan za stalnega sodnega tolmača z odločbo Ministrstva za pravosodje.

3. Skladno s 1. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe, pred datumom upravičenosti stroškov iz prvega odstavka 99. člena Uredbe, ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, kot je sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del. Pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in izdelava študije izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja naložbe. Vlagatelj, ki je zavezan javnemu naročanju pred datumom upravičenosti stroškov ne sme začeti postopka javnega naročanja. Zbiranje ponudb ne šteje kot prevzem obveznosti.

4. Skladno z 2. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15, v nadaljevanju: zakona, ki ureja kmetijstvo.

5. Skladno s 1. točko prvega odstavka 10. člena in 4. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora biti vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.

6. Če je pravna oseba, razen občin, mora skladno s 4. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.

7. Skladno s 5. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti poravnane vse davčne obveznosti do države.

8. Če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, skladno s 7. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra.

9. Če je fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik, skladno z 8. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v osebnem stečaju.

10. Skladno z 10. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ni upravičen do stroška DDV, razen če priloži potrdilo, ki ga izda FURS, s katerim dokazuje da nima pravice do odbitka DDV v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1):

– vlagatelj, ki je identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dejavnosti, na katero se navezuje podprta naložba, do povračila stroška DDV ni upravičen, če ima pravico do odbitka DDV v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1);

– do uveljavljanja stroška DDV je upravičen vlagatelj, ki ni identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dejavnosti, na katero se navezuje podprta naložba, niti ni iz naslova opravljanja dejavnosti, na katero se navezuje podprta naložba za namene DDV identificiran eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V tem primeru mora podati ustrezno izjavo in dokazila, kot izhaja iz Dokazila št. 4 iz razpisne dokumentacije;

– vlagatelj, ki ni identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dejavnosti, na katero se navezuje podprta naložba, je pa za namen DDV identificiran član kmečkega gospodinjstva, in sicer ne za dejavnost, na katero se navezuje podprta naložba, sicer lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek, vendar pa mora v tem primeru podati izjavo, da član kmečkega gospodinjstva nima pravice do uveljavljanja odbitka DDV v zvezi s podprto naložbo po predpisih, ki urejajo DDV, ki je del razpisne dokumentacije k javnemu razpisu v okviru Dokazila št. 4;

– vlagatelj, ki je bil identificiran za namene DDV, vendar pa mu je v obdobju od oddaje vloge do oddaje zahtevka prenehala identifikacija, lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek za osnovna sredstva in nepremičnine le v delu, za katere po DDV zakonodaji nimajo pravice do odbitka DDV;

– vlagatelj, ki je upravičen do uveljavljanja stroška DDV glede na zgornja določila, lahko v primeru naložbe v osnovna sredstva, ko gre za nakup nepremičnine, namenjene za opravljanje dejavnosti, na katero se nanaša naložba, uveljavlja strošek DDV v višini 25 % vrednosti celotnega vlagatelju zaračunanega DDV.

11. Skladno z 11. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

12. Skladno z 12. točko prvega odstavka 100. člena ter 101. členom Uredbe mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe, kar vlagatelj dokazuje z izjavo banke.

13. Skladno s 13. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tem javnem razpisu.

14. Če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se skladno s 14. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino prostorov v objektu, ki jo upravičeni prostori zasedajo.

15. Če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti skladno s 15. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe iz priložene projektne dokumentacije razvidni:

– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,

– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še ne izvedenih del in stroškov,

– ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis.

16. Če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe mora biti ta del naložbe skladno s 16. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo.

17. Skladno s 17. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora za izvedbo naložbe, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti gradbeno dovoljenje, iz katerega je razvidna namembnost objekta, ki mora biti v skladu z dejavnostjo prijavljene naložbe.

18. Če kandidira z naložbo v gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora skladno z 18. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe k vlogi priložiti projekt za izvedbo (v nadaljevanju: PZI) po predpisih o graditvi objektov.

19. Če ni lastnik ali solastnik nepremičnine mora imeti skladno z 19. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj pet let po zaključku naložbe.

20. Če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v ureditev objektov, ki niso v njegovi lasti, morajo biti skladno z 20. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe poleg pogoja iz prejšnje točke izpolnjeni še naslednji pogoji:

– imeti mora overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi in

– izkazati mora pravico graditi.

21. Če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v vzdrževalna dela objektov, ki niso v njegovi lasti, morajo biti skladno z 21. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:

– imeti mora overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi in

– veljavno gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za nepremičnino, ki je predmet vzdrževalnih del.

22. Skladno z 22. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora biti gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje pravnomočno najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis v primeru naložbe v opremo ali obnovo. Uporabno dovoljenje v primeru novogradnje pa mora biti pravnomočno najkasneje na dan oddaje zahtevka.

23. Če gre za gradnjo objektov, mora imeti skladno s 24. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe projektno in investicijsko dokumentacijo in dovoljenje za izgradnjo objektov oziroma infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov.

24. Skladno s 25. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe se morajo dokumentacija in druga dokazila glasiti na upravičenca.

25. Skladno s 26. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora v vlogi na javni razpis opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev.

26. Skladno z 2. točko prvega odstavka 10. člena Uredbe mora vložiti zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se upošteva zadnja oddana zbirna vloga.

27. Ne glede na prejšnjo točko za kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin skladno s 3. točko prvega odstavka 10. člena Uredbe, oddaja zbirne vloge ni obvezna, če so naložbe povezane s čebelarsko dejavnostjo.

28. Skladno s 4. točko prvega odstavka 10. člena Uredbe mora predložiti poslovni načrt, s katerim prikaže ekonomsko upravičenost naložbe. Poslovni načrt vsebuje sestavine, določene v Prilogi št. 8 k razpisni dokumentaciji. Poslovni načrt mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe.

29. Skladno s tretjim odstavkom 10. člena Uredbe mora poslovni načrt iz prejšnje točke tega podpoglavja za:

– zahtevne naložbe (nad 50.000 evrov priznane vrednosti naložbe) temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za predhodno leto;

– majhne in enostavne naložbe (do vključno 50.000 evrov priznane vrednosti naložbe) temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra za leto 2015 ali na pokritju, opredeljenem v Prilogi št. 11 iz razpisne dokumentacije;

30. Skladno s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe ne glede na drugo alinejo prejšnje točke poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če vlagatelj ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo prejšnje točke.

31. Skladno s petim odstavkom 10. člena Uredbe se šteje, da je naložba ekonomsko upravičena, če je:

– bruto dodana vrednost majhne naložbe ob zaključku višja od 4.000 eurov na PDM,

– interna stopnja donosnosti naložb v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe pozitivna ali

– interna stopnja donosnosti naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev iz 2. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem merilu Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.

32. Skladno s šestim odstavkom 10. člena Uredbe je interna stopnja donosnosti iz prejšnje točke ekonomska kategorija, ki se izračuna v skladu s Prilogo št. 8 iz razpisne dokumentacije.

33. Skladno s 6. točko prvega odstavka 10. člena Uredbe mora kmetijsko gospodarstvo pri zahtevni naložbi v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz opravljanja kmetijske dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na polno delovno moč, ki je v letu 2015 znašala 9.488,76 evrov.

34. Ena polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) iz prejšnje točke je obseg del najmanj 1.800 ur letno. Izračunana vrednost 1 PDM na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:

– oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

– oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

– osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,

– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstven zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

– član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

– član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),

– član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),

– član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM).

35. Za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

– ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma

– oseba, ki je nosilec dejavnosti.

36. Skladno s 5. točko prvega odstavka 10. člena Uredbe mora biti glede na namen naložbe iz poslovnega načrta razviden tudi njen prispevek k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi Seznama upravičenih stroškov, ki je priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji.

37. Pri kolektivnih naložbah iz 12. člena Uredbe se pri izračunu prihodka v prvem letu poslovanja organizacije proizvajalcev upošteva prihodek vseh članov, v naslednjih letih pa prihodek organizacije proizvajalcev.

38. Skladno s 7. točko prvega odstavka 10. člena Uredbe mora kmetijsko gospodarstvo pri zahtevni naložbi zagotavljati obseg dela v višini vsaj 1 PDM. Pri majhnih in enostavnih naložbah mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela v višini vsaj 0,5 PDM.

39. Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba skladno z drugim odstavkom 10. člena Uredbe, vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

40. Če gre za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe mora vlagatelj izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

a) kmetijsko gospodarstvo je tržno usmerjeno, kar pomeni, da ima:

– v uporabi vsaj 3 ha trajnih nasadov sadovnjakov razen nasadov jagod, vinogradov in hmeljišč ali drugih trajnih nasadov oziroma vsaj 1 ha trajnih nasadov sadovnjakov in vinogradov, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči,

– v uporabi vsaj 1 ha oljčnikov,

– v uporabi vsaj 1 ha vrtnin, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah,

– v uporabi vsaj 0,5 ha vrtnin ali nasada trajnih rastlin na njivskih površinah, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči iz 7. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe,

– v uporabi vsaj 20 ha njiv ali

– v reji vsaj 10 krav molznic, vsaj 10 GVŽ živali perutnine ali vsaj 20 GVŽ drugih rejnih živali;

b) kmetijsko gospodarstvo izvaja naložbe v preusmeritev oziroma ekološko pridelavo hrane, kar se dokazuje s certifikatom v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil;

c) kmetijsko gospodarstvo, ki leži na gorskem oziroma vodovarstvenem območju in izvaja naložbo v nakup kmetijske mehanizacije za gospodarno rabo dušika.

41. Pri naložbah iz pod c) prejšnje točke, mora kmetijsko gospodarstvo, ki leži na vodovarstvenem območju, izpolnjevati zahteve, določene v predpisih, ki urejajo vodovarstvena območja.

42. Skladno s sedmim odstavkom 10. člena Uredbe lahko vlagatelj vloži največ eno vlogo na posamezen sklop iz javnega razpisa.

4.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj

1. Če gre za kolektivne naložbe mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno z 12. členom Uredbe izpolnjevati še naslednje pogoje:

a) ob vložitvi vloge na javni razpis mora biti kolektivna naložba vključena v operativni program organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev. Iz operativnega programa organizacije proizvajalcev mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb članov organizacije proizvajalcev;

b) ob zaključku naložbe mora biti kolektivna naložba v skupni rabi članov organizacije proizvajalcev. Organizacija proizvajalcev vodi seznam o skupni rabi, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih organizacije proizvajalcev, obdobje uporabe, vzdrževanje ipd. Seznam skupne rabe je opredeljen v Prilogi št. 9 k razpisni dokumentaciji.

2. Če gre za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije je v skladu z drugim odstavkom 13. členom Uredbe poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 upravičen nakup kmetijske mehanizacije, za katero je iz katalog stroškov iz Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter osnovah za katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16), ob vložitvi vloge razvidno, da:

– ima izrazito okoljski učinek,

– prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov ali

– je namenjena izvajanju ekološke pridelave.

3. Če gre za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno s 14. členom Uredbe izpolnjevati še naslednje pogoje:

a) nakup kmetijskega zemljišča je povezan z naložbami iz 15. in 22. člena Uredbe;

b) naložba iz prejšnje točke mora biti izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;

c) vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;

d) upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

4. Če gre za naložbe v trajne nasade mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno s 15. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati še naslednje pogoje:

a) pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:

– pečkarji: 16 let,

– koščičarji: 12 let,

– jagodičje (razen malin in robid): 15 let,

– maline in robide: 8 let,

– lupinarji: 33 let,

– oljke: 33 let,

– namizno grozdje: 25 let,

– hmelj: 12 let;

b) pri naložbah v obnovo ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:

– slive: 20 let,

– jablane: 40 let,

– hruške: 40 let,

– mešani nasadi: 30 let;

c) določbe iz pod a) in b) te točke se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se sofinancirajo po drugih predpisih;

d) ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja,

e) vlagatelj je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom zakona, ki ureja kmetijstvo),

f) vlagatelj je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo,

g) vlagatelj mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša,

h) ob zaključku naložbe morajo vlagatelji za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izpolnjevati naslednja pogoja:

5. Ob zaključku naložbe morajo vlagatelji za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe izpolnjevati naslednja pogoja:

– strošek postavitve mreže proti toči iz 4., 7. in 8. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, ki ga vlagatelj lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela, lahko znaša do 20 odstotkov priznane vrednosti naložbe v nakup in postavitev mreže proti toči v skladu s katalogom stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16);

– pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča je dovoljeno saditi le certificirane sadike A, certificirane sadike B in standardne sadike hmelja v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Za sadike hmelja, pridelane v Republiki Sloveniji, mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike kategorij A in B, pridelane v drugi državi članici EU, mora biti izdan rastlinski potni list, iz katerega je razvidna kategorija sadik.

6. Če gre za naložbe v ureditev malih namakalnih sistemov in njihovih tehnoloških posodobitev, za izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter za nakup in postavitev namakalne opreme, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno z 22. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati še naslednje pogoje:

a) imeti mora pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;

b) če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;

c) najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;

d) predložiti mora načrt namakanja ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v Prilogi št. 3 k razpisni dokumentaciji. Načrt namakanja mora potrditi kmetijski svetovalec, specialist za področje namakanja ali gradbeni projektant s področja vodovoda oziroma vodnogospodarskih ureditev;

e) naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;

f) če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;

g) pogoja iz pete in šeste alineje se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

h) naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

– količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

– je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

i) ne glede na določbe iz prejšnje podtočke je lahko naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je bilo količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če:

– se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter

– se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

j) pogoji iz pod d), e), f), g) in h) te točke se dokazujejo z elaboratom, ki ga vlagatelj priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v prilogi št. 3 razpisne dokumentacije;

k) k vlogi na javni razpis mora priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša.

7. Če gre za prispevek v naravi, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno s 23. in 97. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati še naslednje pogoje:

a) priznana vrednost prispevka v naravi je opredeljena v katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16) in ne sme presegati 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe;

b) prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko vlagatelj uveljavlja pri:

– ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov,

– investicijskem vzdrževanju objektov,

– postavitvi mrež proti toči ter

– ureditvi trajnih nasadov;

c) prispevek v naravi, ki ga vlagatelj zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin se prizna, če so te sadike certificirane kot sadilni material po predpisih, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin;

d) ne glede na pod a) te točke obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe ter presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je vlagatelj opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, pri čemer vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk in sicer 5,76 EUR/uro bruto za ročno delo ter 15,31 EUR/uro bruto za strojno delo;

e) prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko vlagatelj uveljavlja, če vlogi priloži odločbo o poseku, ki jo izda ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove.

5. Upravičeni stroški

1. Skladno s prvim odstavkom 7. člena Uredbe so do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva upravičeni stroški:

a) nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

b) nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;

c) stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo jagodišč: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, nakup in postavitev mrež proti toči ter stroški oskrbe nasada v prvem letu. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:

– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s Seznama sadnega izbora Kmetijskega inštituta Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), ki je priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR), ki je priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji ali

– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.);

d) stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev ter stroški oskrbe nasada v prvem letu. Kot obnova hmeljišč se šteje:

– zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni in pozebo,

– zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s Sortne liste rastlin poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki jo izda UVHVVR, ki je priloga št. 7 k razpisni dokumentaciji,

– sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.) ali

– obnova hmeljskih žičnic;

e) stroški nakupa in postavitve mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;

f) stroški ureditve nasadov trajnih rastlin, priprave zemljišča (zemeljska dela) in priprave poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči ter stroški oskrbe nasada v prvem letu;

g) stroški ureditve malih namakalnih sistemov in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;

h) prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom Uredbe;

i) splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložb iz točke 2. javnega razpisa, med katere spadajo:

– plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev,

– stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije,

– stroški izdelave poslovnega načrta,

– plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti,

– stroški geodetskih in agronomskih del,

– stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del,

– stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s petnajstim odstavkom 102. člena Uredbe ter

– stroški sodnega tolmača.

2. Skladno z 98. členom Uredbe stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe.

3. Skladno z 98. členom Uredbe višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

4. Skladno z drugim odstavkom 7. člena ter 95. členom Uredbe se višina upravičenih stroškov določi na naslednji način:

a) za stroške kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme se uporablja katalog stroškov iz Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter osnovah za katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16);

b) za ostale stroške iz javnega razpisa se uporablja katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16);

c) upravičeni stroški se določijo do višine stroškov, ki so določene v katalogu stroškov iz pod a) in b) te točke in so navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 5 k razpisni dokumentaciji. Za stroške, ki so navedeni Prilogi 5 razpisne dokumentacije, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz kataloga stroškov. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe;

d) če je vlagatelj naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se določbe iz prejšnjega odstavka uporabljajo pri izračunu višine upravičenih stroškov. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz Priloge 5 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz Priloge 5 k razpisni dokumentaciji. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca;

e) če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva cenovna vrednost najugodnejše ponudbe;

f) določbe iz prejšnje podtočke ne veljajo za nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme. Kmetijska mehanizacija in strojna ter transportna oprema, ki ni navedena v Prilogi. 5 k razpisni dokumentaciji, ni upravičena do podpore po tem javnem razpisu;

g) podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov;

h) pri izvedbi naložbe vlagatelj ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja. Ta pogoj je izpolnjen, če vlagatelj v zadnjih 2 letih od vložitve vloge na javni razpis ni imel več kot 5 % lastniškega deleža v gospodarski družbi izvajalca naložbe oziroma izvajalec naložbe ni imel več kot 5 % lastniškega deleža v gospodarski družbi vlagatelja.

6. Neupravičeni stroški

1. Skladno z 8. členom ter 96. člena Uredbe, se podpora ne dodeli za:

– naložbe zunaj območja Republike Slovenije;

– stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

– naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo 1308/2013/EU;

– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;

– obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

– upravne takse;

– stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih in storitvenih znamk;

– druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;

– stroške arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora;

– stroške nakupa rabljene mehanizacije in opreme ter

– stroške obnove nasada jagod.

2. Skladno s prvim odstavkom 94. člena Uredbe se podpora po tem javnem razpisu v okviru istih upravičenih stroškov ne sme združevati z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če bi bili z združitvijo podpor preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določene z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU in Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

7. Merila za ocenjevanje vlog

1. Podukrep se bo izvajal z zaprtimi javnimi razpisi.

2. Skladno z 25. členom Uredbe, se vloge prispele na javni razpis ocenjujejo na podlagi meril za izbor, kot so določena v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel Organ upravljanja PRP 2014–2020 in je dostopen na spletih straneh MKGP: http://www.program-podezelja.si/sl/prp-2014–2020/kaj-je-program-razvoja-podezelja-2014–2020. Med vlogami za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk do porabe razpisanih sredstev.

3. Ocenjuje se stanje ob predložitvi vloge oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, predvsem: prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh podatkov oziroma so podatki nepravilni, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točk.

4. Merila za ocenjevanje vlog se določijo ločeno po posameznih sklopih javnega razpisa.

5. V skladu s tretjim odstavkom 93. člena Uredbe, se vloga, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje, oceni na podlagi naslednjih meril:

Merila za majhne naložbe (Sklop A)

Merila	Maksimalno št. točk
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30
Načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave	15
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe	15
2. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	16
Naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost (število točk iz naslova OMD). Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 % ali več KZU na območjih OMD	16
3. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	20
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom	5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila	5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje	5
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali	5
4. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB-se določi na ravni upravičenih stroškov	30
Okoljski prispevek izvedene naložbe	10
Inovacije	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	10
SKUPAJ 1- 4	96

Podrobnejša merila za majhne naložbe:

Št.	MERILO	Maks. št. točk
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30
1.1.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 15)	15
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe na enoto vloženega dela.
	Kolikor se pri izračunu skupnega letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti upošteva rezultate poslovanja, ki temeljijo na dejanskih knjigovodskih podatkih iz leta 2015, potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda dodatno število točk in sicer: 1 točko za knjigovodske podatke iz naslova vodenja FADN knjigovodstva ter 2 točki za knjigovodske podatke iz naslova enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva.
	13 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM,
	10 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 12.000 do vključno 15.000 evrov oziroma več kot 20.000 do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM,
	8 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 10.000 do vključno 12.000 evrov oziroma več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM,
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 8.000 do vključno 10.000 evrov oziroma več kot 30.000 do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM,
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 5.000 do vključno 8.000 evrov oziroma več kot 35.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM,
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno manj kot 5.000 evrov oziroma več kot 40.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM.
1.2.	NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 15)	15
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg primerljivih kmetijskih zemljišč v uporabi ter obseg reje živali izražen v GVŽ ekvivalentu na dan oddaje zahtevka za izplačilo sredstev.
	15 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 12 do vključno 15 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v uporabi več kot 4 do vključno 6 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	12 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 10 do vključno 12 GVŽ oziroma več kot 15 do vključno 20 GVŽ rejnih živali,
	12 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 3 do vključno 4 ha ali več kot 6 do vključno 10 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi;
	10 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 8 do vključno 10 GVŽ ali več kot 20 do vključno 25 GVŽ rejnih živali,
	10 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 2 do vključno 3 ha ali več kot 10 do vključno 15 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	8 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 6 do vključno 8 GVŽ ali več kot 25 do vključno 30 GVŽ rejnih živali,
	8 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 1,5 do vključno 2 ha ali več kot 15 do vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 5 do vključno 6 GVŽ ali več kot 30 do vključno 35 GVŽ rejnih živali,
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 1 do vključno 1,5 ha ali več kot 20 do vključno 25 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 4 do vključno 5 GVŽ ali več kot 35 do vključno 40 GVŽ rejnih živali,
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,5 do vključno 1 ha ali več kot 25 do vključno 30 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji 4 ali manj GVŽ ali več kot 40 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v uporabi 0,5 ha ali manj ali več kot 30 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi.
2.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	16
2.1.	LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 16)	16
	Navodilo: upošteva se povprečno število točk, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Možna je samo ena izbira.
	16 – kmetijsko gospodarstvo prejme 700 točk ali več
	14 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 600 do 699 točk
	12 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 500 do 599 točk
	10 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 400 do 499 točk
	7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do 399 točk
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do 299 točk
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do 199 točk
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do 99 točk
3.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	20
3.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5
	Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira.
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter preverjena kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
3.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2015 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP)
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj petih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	4 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj štirih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
3.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5)	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.
	4 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2015 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
3.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 5)	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2015
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
4.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30
4.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev
	3 – Naložba je namenjena zbiranju meteorne vode
	2 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 % glede na stanje pred naložbo
	1 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 % glede na stanje pred naložbo
4.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen inovacijam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	4 – vlagatelj uporablja nove sorte rastlin oziroma zavarovane sorte rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji,
	4 – predmet podpore so nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent,
	2 – končni rezultat proizvodnega procesa bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
4.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov
	3 – Nakup in postavitev mrež proti toči
	2 – Ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin, ki so manj občutljive na bolezni in sušo iz Priloge št. 10 k razpisni dokumentaciji ter postavitev travniških sadovnjakov

Merila za fizične osebe razen s.p. posameznikov (Sklop B)

Merila	Enostavne naložbe (Maks.št. točk)	Zahtevne naložbe (Maks. št. točk)
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20 (30)	20 (30)
1.1. Prestrukturiranje	20	20
Obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge	20	10
Razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe	/	10
1.2. Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Interna stopnja donosnosti	10	5
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe	10	5
Ekonomski učinek javnih sredstev	/	10
Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge	10	10
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	5	5
Izobrazba upravičenca	5	5
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	8	8
Lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost-število točk iz naslova OMD.	8	8
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	15	15
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom	5	5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila	5	5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje	3	3
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali	2	2
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	5	5
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja v okviru organizacij proizvajalcev, branžnih in medbranžnih organizacijah, kmetijskih zadrugah, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih	5	5
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB-se določi na ravni upravičenih stroškov (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)	40 (30)	40 (30)
6.1. Prestrukturiranje	40	40
Okoljski prispevek izvedene naložbe	15	15
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	15	15
6.2 Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Okoljski prispevek izvedene naložbe	10	10
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	10	10
SKUPAJ 1–6	93	93

Podrobnejša merila za fizične osebe razen s.p. posameznikov:

1. Podrobnejša merila za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20	20
1.1.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 20)-velja za enostavne naložbe	20	0
	Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačane odločbe za subvencijske vloge v letu 2015).
	Kolikor se pri izračunu skupnega letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti upošteva rezultate poslovanja, ki temeljijo na dejanskih knjigovodskih podatkih iz leta 2015, potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda dodatno število točk in sicer: 1 točko za knjigovodske podatke iz naslova vodenja FADN knjigovodstva ter 2 točki za knjigovodske podatke iz naslova enostavnega ali dvostavnega o knjigovodstva.
	18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti /PDM
	16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.2.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)-velja za zahtevne naložbe	0	10
	Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) (podatki se nanašajo na izplačane odločbe za subvencijske vloge v letu 2015).
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 45.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.3.	RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Navodilo: Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz kmetijske dejavnosti na KMG, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (B) in višino naložbe (A). Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz kmetijskih dejavnosti /celotna višina naložbe brez DDV
	10 – količnik je večji od 4
	8 – količnik je večji od 3 in manjši ali enak od 4
	6 – količnik je večji od 2 in manjši ali enak od 3
	4 – količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak od 2
	2 – količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak od 0,5
	1 – količnik je manjši ali enak od 0,2
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	5	5
2.1.	IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki jih vlagatelj priloži k prijavnemu obrazcu glede izobrazbe nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno z čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska.
	5 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	4 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)
	4 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	3 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven)
	3 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	2 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven)
	2 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven)- velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	1 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven)
	1 – končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3 raven)- velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	8	8
3.1.	LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)	8	8
	Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Možna je samo ena izbira.
	8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 700 točk/ha ali več
	7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 600 do 699 točk/ha
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 500 do 599 točk/ha
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 400 do 499 točk/ha
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do 399 točk/ha
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do 299 točk/ha
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do 199 točk/ha
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do 99 točk/ha
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira.
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter preverjena kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2015 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP)
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj petih operacij iz naslova ukrepa KOPOP v letu 2015
	4 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj štirih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020 v letu 2015. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2015 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2015
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri.
	2 – Vlagatelj je član skupine ali organizacije proizvajalcev,
	1 – Vlagatelj je član kmetijske zadruge,
	1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
	1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
	1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	40	40
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 15)	15	15
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev
	3 – Naložba je namenjena zbiranju meteorne vode
	3 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 % glede na stanje pred naložbo
	2 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 % glede na stanje pred naložbo
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen inovacijam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Vlagatelj uporablja nove sorte rastlin oziroma zavarovane sorte rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji,
	3 – predmet podpore so nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
	2 – Končni rezultat proizvodnega procesa bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 15)	15	15
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov
	3 – Nakup in postavitev mrež proti toči
	2 – Ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin, ki so manj občutljive na bolezni in sušo iz Priloge št. 10 k razpisni dokumentaciji ter postavitev travniških sadovnjakov

2. Podrobnejša merila za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe	10	0
	Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva.
	10 – ISD od vključno 12 % do vključno 15 %
	7 – ISD od vključno 10 % do 12 %
	5 – ISD od vključno 6 % do 10 %
	3 – ISD od vključno 4 % do 6 %
	1 – ISD do 4 % in več kot 15 %
1.2.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) –velja za zahtevne naložbe	0	5
	Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva.
	5 – ISD od vključno 12 % do vključno 15 %
	4 – ISD od vključno 10 % do 12 %
	3 – ISD od vključno 6 % do 10 %
	2 – ISD od vključno 4 % do 6 %
	1 – ISD do 4 % in več kot 15 %
1.3.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe	10	0
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe. Kolikor se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda 2 točki.
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.4.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5) – velja za zahtevne naložbe	0	5
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.5.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Navodilo: Ocena temelji na predpostavki, da mora 10x večji vložek javnih sredstev dati vsaj 10x večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti. Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 % obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva dodeljena sredstva.
	Število točk se dodeli po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med vrednostjo NSV in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli max. število točk.
	Primer 1: Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk
	Primer 2: Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR Zaprošena sredstva: 100.000 EUR Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk
1.6.	ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: upoštevajo se dokazila o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju iz kmetijske dejavnosti, ki jih Vlagatelj priloži k prijavnemu obrazcu
	10 – vsaj 2 člana kmetijskega gospodarstva sta kmečko zavarovana oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca/-ke ob vložitvi vloge na javni razpis
	5 – vsaj 1 član kmetijskega gospodarstva je kmečko zavarovan oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka ob vložitvi vloge na javni razpis
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	5	5
2.1.	IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki jih vlagatelj priloži k prijavnemu obrazcu glede izobrazbe nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno z čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska.
	5 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	4 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)
	4 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	3 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven)
	3 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	2 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven)
	2 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven)- velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
	1 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven)
	1 – končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3 raven)- velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	8	8
3.1.	LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)	8	8
	Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Možna je samo ena izbira.
	8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 700 točk/ha ali več
	7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 600 do 699 točk/ha
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 500 do 599 točk/ha
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 400 do 499 točk/ha
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do 399 točk/ha
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do 299 točk/ha
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do 199 točk/ha
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do 99 točk/ha
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira.
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter preverjena kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5))	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljskao-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2015 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2015 vključil v izvajanje vsaj petih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	4 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2015 vključil v izvajanje vsaj štirih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2015 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2015 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2015 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020 v letu 2015. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2015 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2015 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2015
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri.
	2 – Vlagatelj je član skupine ali organizacije proizvajalcev,
	1 – Vlagatelj je član kmetijske zadruge,
	1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
	1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
	1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30	30
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev
	3 – Naložba je namenjena zbiranju meteorne vode
	2 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 % glede na stanje pred naložbo
	1 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 % glede na stanje pred naložbo
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen inovacijam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Vlagatelj uporablja nove sorte rastlin oziroma zavarovane sorte rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji,
	3 – predmet podpore so nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
	2 – Končni rezultat proizvodnega procesa bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov
	3 – Nakup in postavitev mrež proti toči
	2 – Ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin, ki so manj občutljive na bolezni in sušo iz Priloge št. 10 k razpisni dokumentaciji ter postavitev travniških sadovnjakov

Merila za s.p. posameznike in pravne osebe (Sklop C)

Merila	Enostavne naložbe (Maks.št. točk)	Zahtevne naložbe (Maks. št. točk)
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20 (30)	20 (30)
1.1. Prestrukturiranje	20	20
Obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge za enostavne naložbe	20	/
Obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge za zahtevne naložbe	/	10
Razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe (samo za zahtevne naložbe)	/	10
1.2. Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Interna stopnja donosnosti	10	10
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe za enostavne naložbe	20	/
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe za zahtevne naložbe	/	10
Ekonomski učinek javnih sredstev (samo za zahtevne naložbe)	/	10
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
Inovativnost in razvoj podjetja	5	5
Socialni vidik podjetja	5	5
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	8	8
Lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost-število točk iz naslova OMD.	8	8
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom	5	5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila	5	5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje	3	3
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja	5	5
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	40 (30)	40 (30)
6.1. Prestrukturiranje	40	40
Okoljski prispevek izvedene naložbe	15	15
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	15	15
6.2. Izboljšanje konkurenčnosti	30	30
Okoljski prispevek izvedene naložbe	10	10
Inovacije	10	10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje	10	10
SKUPAJ 1- 6	98	98

Podrobnejša merila za s.p. posameznike in pravne osebe

1. Podrobnejša merila za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20	20
1.1.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 20)- velja za enostavne naložbe	20	/
	Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačane odločbe za subvencijske vloge v letu 2015).
	Kolikor se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda 2 točki.
	18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti. /PDM
	16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.2.	OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe		10
	Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) (podatki se nanašajo na izplačane odločbe za subvencijske vloge v letu 2015).
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 45.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.3.	RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Navodilo: Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz kmetijske dejavnosti na KMG, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (B) in višino naložbe (A). Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz kmetijskih dejavnosti /celotna višina naložbe brez DDV
	10 – količnik je večji od 4
	8 – količnik je večji od 3 in manjši ali enak od 4
	6 – količnik je večji od 2 in manjši ali enak od 3
	4 – količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak od 2
	2 – količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak od 0,5
	1 – količnik je manjši ali enak od 0,2
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, oziroma ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Dokazilo je potrdilo o zaposlitvi in številka vpisa v evidenco. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska.¹ (možna le ena izbira)

¹ upoštevajo se člani gospodinjstva, ki so zaključili šolanje in še niso upokojeni

	5 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz področja kmetijstva oziroma iz področja kmetijski sorodne dejavnosti
	4 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij
	3 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino iz področja kmetijstva oziroma iz področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela
	2 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela iz drugih področij
2.2.	SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma v evidenco socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Točke se ne seštevajo.
	Seznam invalidskih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_sloveniji/register_invalidskih_podjetij). Evidenca socialnih podjetij je objavljena na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/evidenca_so_p/
	5 – Podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij
	5 – Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	8	8
3.1.	LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)	8	8
	Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Možna je samo ena izbira.
	8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 700 točk/ha ali več
	7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 600 do 699 točk/ha
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 500 do 599 točk/ha
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 400 do 499 točk/ha
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do 399 točk/ha
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do 299 točk/ha
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do 199 točk/ha
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do 99 točk/ha
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5) Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira.	5	5
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter preverjena kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2015 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP)
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj petih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	4 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj štirih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2015 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2015
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri
	2 – Vlagatelj e član skupine ali organizacije proizvajalcev,
	1 – Vlagatelj je član kmetijske zadruge,
	1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
	1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
	1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	40	40
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 15)	15	15
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev
	3 – Naložba je namenjena zbiranju meteorne vode
	3 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 50 % glede na stanje pred naložbo
	2 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 % glede na stanje pred naložbo
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen inovacijam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Vlagatelj uporablja nove sorte rastlin oziroma zavarovane sorte rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji,
	3 – predmet podpore so nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
	2 – Končni rezultat proizvodnega procesa bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 15)	15	15
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov
	3 – Nakup in postavitev mrež proti toči
	2 – Ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin, ki so manj občutljive na bolezni, škodljivce in sušo iz Priloge št. 10 k razpisni dokumentaciji ter postavitev travniških sadovnjakov

2. Podrobnejša merila za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva.
	10 – ISD od vključno 12 % do vključno 15 %
	7 – ISD od vključno 10 % do 12 %
	5 – ISD od vključno 6 % do 10 %
	3 – ISD od vključno 4 % do 6 %
	1 – ISD do 4 % in več kot 15 %
1.2.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 20) – velja za enostavne naložbe	20	0
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
	Kolikor se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda 2 točki.
	18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti. /PDM
	16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.3.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
	10 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	7 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
	1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.4.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Navodilo: Ocena temelji na predpostavki, da mora 10x večji vložek javnih sredstev dati vsaj 10x večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti. Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 % obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva dodeljena sredstva.
	Število točk se dodeli po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med vrednostjo NSV in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli max. število točk.
	Primer 1: Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk
	Primer 2: Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR Zaprošena sredstva: 100.000 EUR Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, oziroma ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Dokazilo je potrdilo o zaposlitvi in številka vpisa v evidenco. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska.²(možna le ena izbira)

² upoštevajo se člani gospodinjstva, ki so zaključili šolanje in še niso upokojeni

	5 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz področja kmetijstva oziroma iz področja kmetijski sorodne dejavnosti
	4 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij
	3 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino iz področja kmetijstva oziroma iz področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela
	2 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela iz drugih področij
2.2.	SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma v evidenco socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Točke se ne seštevajo.
	Seznam invalidskih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_sloveniji/register_invalidskih_podjetij). Evidenca socialnih podjetij je objavljena na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/evidenca_so_p/
	5 – Podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij
	5 – Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	8	8
3.1.	LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)	8	8
	Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Možna je samo ena izbira.
	8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 700 točk/ha ali več
	7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 600 do 699 točk/ha
	6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 500 do 599 točk/ha
	5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 400 do 499 točk/ha
	4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do 399 točk/ha
	3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do 299 točk/ha
	2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do 199 točk/ha
	1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do 99 točk/ha
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira.
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
	5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu enemu ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter preverjena kakovost
	5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2015 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP)
	5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj petih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	4 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj štirih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se preusmeri v prakse in metode ekološkega kmetovanja
	1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2015
	2 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2015 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri
	2 – Vlagatelj je član skupine ali organizacije proizvajalcev,
	1 – Vlagatelj je član kmetijske zadruge,
	1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
	1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
	1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30	30
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev
	3 – Naložba je namenjena zbiranju meteorne vode
	2 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 60 % glede na stanje pred naložbo
	1 – Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za vsaj 25 % glede na stanje pred naložbo
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen inovacijam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Vlagatelj uporablja nove sorte rastlin oziroma zavarovane sorte rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji,
	3 – predmet podpore so nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent
	2 – Končni rezultat proizvodnega procesa bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
	3 – Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov
	3 – Nakup in postavitev mrež proti toči
	2 – Ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem sort rastlin, ki so manj občutljive na bolezni, škodljivce in sušo iz Priloge št. 10 k razpisni dokumentaciji ter postavitev travniških sadovnjakov

8. Obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev

1. Skladno s 106. členom Uredbe mora upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:

a) podprta naložba se mora uporabljati za namen podukrepa 4.1, za katero so bila sredstva po tem javnem razpisu dodeljena še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

b) podprta naložba se v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU ne sme premestiti iz Republike Slovenije:

– 10 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec veliko podjetje,

– 5 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec MSP;

c) upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po Uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev;

d) upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja pooblaščenem s strani MKGP in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije;

e) upravičenec mora v skladu s petnajstim odstavkom 102. člena ter petim odstavkom 106. člena Uredbe izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja pet let po zadnjem izplačilu sredstev.

2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec skladno s 27. členom Uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še naslednje obveznosti:

a) najpozneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine, živali);

b) če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril iz 3. točke drugega odstavka, 4. točke tretjega odstavka, 4. točke četrtega odstavka ter druge alineje 2. točke četrtega odstavka 25. člena Uredbe, postanejo ta merila obveznosti upravičenca še pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

c) organizacija proizvajalcev vodi seznam skupne rabe iz 2. točke 12. člena Uredbe še najmanj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

d) če gre za naložbo v izgradnjo namakalnega sistema, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev;

e) če je upravičenec fizična oseba, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevala pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobila višji delež podpore, mora biti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev lastnik in vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

f) obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev:

– upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov po priporočenem enotnem sedemmestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani MKGP in knjigovodske podatke do 31. marca vsako leto poslati na ARSKTRP,

– upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 31. marca poslati standardno obdelane na MKGP;

g) upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje podtočke poročati za naslednjih pet celotnih koledarskih let po izplačilu sredstev. Poročilo pošlje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP;

h) skladno s 103. členom Uredbe mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o uresničevanju obveznosti iz te točke;

i) vrste podatkov o uresničevanju obveznosti iz prejšnje podtočke so določeni v Poročilu o izpolnjenih ciljih, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji.

9. Finančne določbe

1. Splošni finančni pogoji skladno z 28. členom Uredbe:

a) skladno s prvim odstavkom 28. člena Uredbe je stopnja javne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 5 odstotnih točk za naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe1305/2013/EU, če ima vlagatelj vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na teh območjih,

– 5 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU, če ima vlagatelj vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

– 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,

– 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,

– 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov;

b) skladno z drugim odstavkom 28. člena Uredbe se stopnje podpore iz prejšnje podtočke lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;

c) skladno s tretjim odstavkom 28. člena Uredbe je najnižji znesek javne podpore 2.000 eurov na vlogo;

d) skladno s četrtim odstavkom 28. člena Uredbe lahko vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 eurov javne podpore;

e) skladno s petim odstavkom 28. člena Uredbe lahko vlagatelj v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa samo enkrat pridobi podporo za majhno naložbo.

2. Zaprtost finančne konstrukcije skladno s 101. členom Uredbe:

– skladno s prvim in drugim odstavkom 101. člena Uredbe mora vlagatelj za zahtevne naložbe v vlogi na javni razpis z izjavo banke o izvedljivosti naložbe, izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe;

– če gre za naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti, ne glede na prejšnjo točko, skladno s četrtim odstavkom 101. člena Uredbe, finančno sposobnost vlagatelja za kritje stroškov izvedbe naložbe oceni ARSKTRP s pomočjo izvedenca.

10. Vloga in postopek za dodelitev sredstev

1. V skladu s prvim odstavkom 91. člena Uredbe, se sredstva za podukrep 4.1. razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena Zakona, ki ureja kmetijstvo.

2. V skladu z drugim odstavkom 91. člena Uredbe, se oddaja vlog na javni razpis začne 7. 3. 2016.

3. V skladu s četrtim in šestim odstavkom 91. člena Uredbe, se javni razpis deli na:

– sklop A, ki je namenjen majhnim naložbam

– sklop B, ki je namenjen enostavnim in zahtevnim naložbam fizičnih oseb razen s.p. posameznikov in

– sklop C, ki je namenjen enostavnim in zahtevnim naložbam s.p. posameznikov in pravnih oseb.

4. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe se vloge obravnavajo po posameznih sklopih za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.

5. V skladu s tretjim odstavkom 91. člena Uredbe, se na spletni strani ministrstva in agencije, skupaj z javnim razpisom objavi razpisno dokumentacijo (to je vzorec vloge in priloge) in navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev.

11. Vlaganje vloge

1. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Uredbe vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.

2. V skladu z drugim odstavkom 92. člena Uredbe se vlagatelj pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnjega odstavka prijavi pri ARSKTRP.

3. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem ARSKTRP.

4. V skladu s četrtim odstavkom 92. člena Uredbe se prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.

5. V skladu s petim odstavkom 92. člena Uredbe vlagatelj vloži vlogo na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana.

6. V skladu s šestim odstavkom 92. člena Uredbe morajo biti na ovojnici vloge razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče ARSKTRP, ter naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.

7. V skladu s sedmim odstavkom 92. člena Uredbe se podrobnejša navodila o izpolnjevanju vloge v elektronski sistem objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

12. Obvezna dokazila k vlogi na javni razpis

1. V skladu s 24. členom Uredbe so obvezne priloge, brez katerih se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena Zakona, ki ureja kmetijstvo vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, naslednja:

– poslovni načrt iz 29. točke podpoglavja 4.1.;

– kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj:

– opis stanja pred izvedeno naložbo,

– tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi,

– opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij.

2. kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje, PZI v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

13. Obravnava vlog

1. V skladu s prvim odstavkom 93. člena Uredbe se obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, ARSKTRP vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge de štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

2. V skladu z drugim odstavkom 93. člena Uredbe se vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

3. V skladu s tretjim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna, oceni na podlagi meril iz točke 7. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.

4. Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe, vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog in sicer:

– 1. Ekonomski vidik naložbe: 35 %;

– 2. Geografski vidik upravičenca: 25 %;

– 3. Prispevek k horizontalnim ciljem: 15 %;

– 4. Družbeno socialni vidik: 12 %;

– 5. Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 %;

– 6. Horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 %.

5. V skladu s petim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, zavrne.

6. V skladu s šestim odstavkom 93. člena Uredbe se sredstva upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.

7. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vloge na javni razpis in zahtevkov za izplačilo, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji podukrepa 4.1.

14. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevkov za predplačilo

1. V skladu s prvim odstavkom 102. člena Uredbe se sredstva izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev.

2. V skladu z drugim odstavkom 102. člena Uredbe zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec, kot to določa tretji in četrti odstavek 92. člena Uredbe in ga pošlje na ARSKTRP.

3. V skladu s tretjim odstavkom 102. člena Uredbe mora biti v primeru enega zahtevka naložba zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto.

4. Če gre za naložbe v objekte, morajo biti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena Uredbe gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.

5. V skladu s petim odstavkom 102. člena Uredbe mora upravičenec zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:

a) originalne izvode računov, kamor sodijo tudi elektronski in e-računi;

b) dokazilo FURS o tem, da nima pravice do odbitka DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek;

c) dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba);

d) če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec;

e) v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje;

f) če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu;

g) v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč;

h) za traktorje kolesnike in traktorje goseničarje mora upravičenec priložiti izjavo proizvajalca oziroma dobavitelja nadgradnje, iz katere je razvidna skladnost s standardi in predpisi o varnosti strojev;

i) izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;

j) v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega dela upravičenca in sadik mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani:

– Kmetijsko gozdarske zbornice Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KGZS), (velja za področje kmetijstva in gradnjo enostavnih ali nezahtevnih objektov),

– ZGS (velja za gozdarstvo),

– IHPS (velja za hmeljarstvo) ali

– odgovornega projektanta (velja za gradnjo objektov).

6. V skladu s šestim odstavkom 102. člena Uredbe mora imeti upravičenec v primeru naložb v zahtevne ali manj zahtevne objekte, ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno dovoljenje in projekt izvedenih del (v nadaljnjem besedilu: PID). PID in uporabno dovoljenje mora upravičenec hraniti na kraju samem, ter ju predložiti na zahtevo ARSKTRP.

7. V skladu s sedmim odstavkom 102. člena Uredbe mora upravičenec v primeru vseh vrst gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela kot so npr. pleskanje, fasadarska dela, itd. V primeru, da so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, je vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo agencije.

8. V skladu z osmim odstavkom 102. člena Uredbe mora upravičenec v primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo ARSKTRP.

9. V skladu z devetim odstavkom 102. člena Uredbe v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega lesa ARSKTRP pridobi dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda. Kot dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca se šteje odločba ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, ki jo ARSKTRP pridobi po uradni dolžnosti.

10. V skladu z desetim odstavkom 102. člena Uredbe mora upravičenec ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o vrednotenju rezultatov in doseženih učinkih, ki se pripravijo v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP.

11. V skladu z dvanajstim odstavkom 102. člena Uredbe se na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena Uredbe sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca.

12. Če je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, v skladu s trinajstim odstavkom 102. člena Uredbe upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri ponudbe.

13. V skladu s štirinajstim odstavkom 102. člena Uredbe se morajo računi in druga dokazila glasiti na upravičenca.

14. V skladu s petnajstim odstavkom 102. člena Uredbe mora upravičenec v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.

15. V skladu s prvim odstavkom 26. člena Uredbe mora upravičenec izpolnjevati naslednje pogoje ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev:

– predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo;

– pri naložbah v postavitev sadovnjakov, oljčnikov, hmeljišč in trsnic ter naložbah v mreže proti toči v sadovnjakih in oljčnikih morajo biti nasadi oziroma mreža proti toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;

– pri naložbi v nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;

– pri naložbi v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah ter v nakup in postavitev mrež proti toči mora upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak.

16. V skladu s prvim odstavkom 104. člena Uredbe upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum opredeljen v odločbi o pravici do sredstev.

17. V skladu z drugim odstavkom 104. člena Uredbe lahko upravičenec vloži največ:

– en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za majhne naložbe;

– dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe ter

– tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe.

18. V skladu s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe lahko upravičenec predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo določene v odločbi o pravici do sredstev v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. ARSKTRP lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma zaključka naložbe določenega v javnem razpisu.

19. V skladu s prvim odstavkom 105. člena Uredbe upravičenec lahko uveljavi predplačilo v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore.

20. V skladu z drugim odstavkom 105. člena Uredbe lahko upravičenec uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU. Bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU.

21. V skladu s tretjim odstavkom 105. člena Uredbe mora upravičenec vložitev zahtevka za predplačilo napovedati v vlogi na javni razpis.

22. V skladu s četrtim odstavkom 105. člena Uredbe se zahtevek za predplačilo ne šteje za zahtevek za izplačilo sredstev.

15. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti

1. Kontrole se, v skladu s prvim odstavkom 108. člena Uredbe, izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je pristojna agencija.

2. V skladu z drugim odstavkom 108. člena Uredbe ter skladno s prvo točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU, ARSKTRP izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.

3. V skladu s tretjim odstavkom 108. člena Uredbe ter skladno s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU, lahko MKGP preverja pravilnost izvajanja podukrepa 4.1.

4. V skladu s četrtim odstavkom 108. člena Uredbe se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji

5. V skladu s petim odstavkom 108. člena Uredbe se določba prejšnje točke ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena Uredbe

6. V skladu s prvim odstavkom 109. člena Uredbe, se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.

7. V skladu z drugim odstavkom 109. člena Uredbe mora o višji sili ali izjemnih okoliščinah, upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

8. V skladu s tretjim odstavkom 109. člena Uredbe, se kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.

9. V skladu s četrtim odstavkom 109. člena Uredbe o višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči ARSKTRP in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.

10. V skladu s šestim odstavkom 108. člena Uredbe, v primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, ARSKTRP upravičencu izda odločbo v skladu s 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti