Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2016 z dne 29. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2016 z dne 29. 12. 2016

Kazalo

3872. Odlok o proračunu Občine Pivka za leto 2017, stran 13269.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07, 54/10 in 111/13) je Občinski svet Občine Pivka na 13. seji dne 22. 12. 2016 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Pivka za leto 2017 
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Občino Pivka za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A.
BILANCA PRIHODKOV 
IN ODHODKOV 
v EUR
Skupina/Podskupina kontov
Proračun leta 2017
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
12.616.757,28
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
5.792.844,79
70
DAVČNI PRIHODKI
4.258.871,58
700 Davki na dohodek in dobiček
3.798.447,00
703 Davki na premoženje
307.787,23
704 Domači davki na blago in storitve
152.637,35
706 Drugi davki
0,00
71
NEDAVČNI PRIHODKI
1.533.973,21
710 Udeležba na dobičku in dohodki 
od premoženja
1.282.816,53
711 Takse in pristojbine
5.500,00
712 Globe in druge denarne kazni
119.700,00
713 Prihodki od prodaje blaga 
in storitev
16.040,00
714 Drugi nedavčni prihodki
109.916,68
72
KAPITALSKI PRIHODKI
644.141,37
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
263.584,37
721 Prihodki od prodaje zalog
0,00
722 Prihodki od prodaje zemljišč 
in neopredmetenih dolg. sredstev
380.557,00
73
PREJETE DONACIJE
50,00
730 Prejete donacije iz domačih virov
50,00
731 Prejete donacije iz tujine
0,00
74 
TRANSFERNI PRIHODKI
6.179.721,12
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
1.147.717,32
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 
5.032.003,80
78
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE
0,00
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
12.666.623,88
40
TEKOČI ODHODKI
2.100.638,47
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim
475.513,09
401 Prispevki delodajalcev 
za socialno varnost
72.825,00
402 Izdatki za blago in storitve
1.475.100,38
403 Plačila domačih obresti
57.200,00
409 Rezerve
20.000,00
41 
TEKOČI TRANSFERI
2.694.756,57
410 Subvencije
314.000,00
411 Transferi posameznikom 
in gospodinjstvom
948.468,00
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
477.475,25
413 Drugi tekoči domači transferi
954.813,32
414 Tekoči transferi v tujino
0,00
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
7.686.228,84
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
7.686.228,84
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
185.000,00
431 Investicijski transferi pravnim 
in fizičnim osebam, ki niso PU 
58.000,00
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
127.000,00
III. 
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)
–49.866,60
B.
RAČUN FINANČNIH TERJATEV 
IN NALOŽB
IV.
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
2.107,60
750 Prejeta vračila danih posojil 
0,00
751 Prodaja kapitalskih deležev
2.107,60
752 Kupnine iz naslova privatizacije
0,00
V. 44
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
0,00
440 Dana posojila
0,00
441 Povečanje kapitalskih deležev 
in finančnih naložb
0,00
442 Poraba sredstev kupnin 
iz naslova privatizacije
0,00
443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih 
in dr. osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti
0,00
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
2.107,60
C.
RAČUN FINANCIRANJA 
VII. 50
ZADOLŽEVANJE (500)
254.451,00
500 Domače zadolževanje
254.451,00
VIII.
55 ODPLAČILA DOLGA (550)
206.692,00
550 Odplačila domačega dolga
206.692,00
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.)
0,00
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
47.759,00
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 
49.866,60
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 
9009 Splošni sklad za drugo 
0,00
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov za obdobje 2017–2020, sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Pivka.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
3. člen 
(izvrševanje proračuna) 
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Pivka Robert Smrdelj. Odredbodajalec proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba.
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna iz naslova tekočih transferov se neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom med letom dodeljujejo na podlagi zahtevkov. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.
Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, naročila gradenj in storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih. Za vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in pisno potrditi skrbniki proračunskih postavk.
4. člen 
(namenski prihodki in odhodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12), ki se uporabijo za namen, določen v Zakonu o varstvu pred požarom,
2. prihodki od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest in varstvo gozdov,
3. prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
4. prihodki od koncesijskih dajatev, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
5. prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih točno določenih nalog oziroma projektov, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
6. namenski prihodki ožjih delov občin – vaških in trške skupnosti, ki se namenijo za namen, za katerega so sredstva prejeta,
7. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za izgradnjo komunalne infrastrukture,
8. prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,
9. prihodki turistične takse, po 21. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, določenih v tem zakonu.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren izdatek in v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun za naslednje leto. Sredstva prejetih okoljskih dajatev se lahko porabijo le za gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda,ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov in za zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
5. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe občinskega finančnega načrta med proračunskimi uporabniki, področji proračunske porabe, med glavnimi programi in med proračunskimi postavkami v okviru posameznega programskega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če nastanejo za to utemeljeni razlogi, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2017–2020 in doda ali spremeni vire financiranja posameznih NRP projektov.
Med izvrševanjem proračuna Občine Pivka lahko župan ali finančna služba odpre nov konto oziroma poveča ali zmanjša obseg sredstev na kontu prihodkov oziroma odhodkov, odpre novo proračunsko postavko v skladu s programsko klasifikacijo, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge oziroma projekta in samostojno prerazporeja sredstva med konti, v okviru proračunske postavke oziroma projekta, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe sredstev.
Med izvrševanjem proračuna lahko župan odpre nove postavke v proračunu, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče prevideti, oziroma če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Sredstva za nove odprte postavke se zagotovijo iz namenskih prejemkov, oziroma s prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk, bodisi v okviru posameznega programskega področja ali med programskimi področji proračunske porabe.
Župan odloča o prerazporeditvi sredstev med konti prihodkov, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji.
6. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Za izvrševanje proračuna se v tekočem letu lahko razpiše in odda javno naročilo za celotno vrednost projekta ter prevzema predobremenitve za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovana sredstva na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu in v načrtu razvojih programov.
Za izvajanje proračuna se lahko v tekočem letu razpiše in odda javno naročilo ter prevzema predobremenitve za celotno vrednost nabave materiala ali storitev, ki je načrtovana v proračunu.
Skupni obseg prevzetih predobremenitev proračuna po sklenjenih pogodbah iz prejšnjega odstavka, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekočo porabo ne sme presegati 100 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu občinskega proračuna, za vsako od prihodnjih let.
Omejitve iz tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti, ki sodijo med opravljanje zadev javnega pomena, oziroma t. i. izvirne naloge občine ali zakonsko obvezne naloge občine, prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. Prav tako omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, stroškov telefona, stroškov porabe vode, komunalnih storitev, drugih tekočih odhodkov in tekočih transferov, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev.
Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko neposredni proračunski uporabnik prevzema vse obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
7. člen 
(spreminjanje načrta razvojnih programov) 
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Ne glede na določilo prve alineje tega člena, lahko v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov, nove projekte v načrt razvojnih programov uvrsti s sklepom župan.
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se lahko uvrstijo v načrt razvojnih programov tudi po uveljavitvi proračuna na podlagi sklepa župana.
Župan je pooblaščen, da v postopkih priprave dokumentacije za investicijske projekte, tudi za potrebe prijav na objavljene razpise za sofinanciranje, s sklepom potrjuje dokumente identifikacije investicijskega projekta (DIP), predinvesticijsko zasnovo (PIZ), investicijski program (IP), novelacije IP in vse ostale potrebne akte.
8. člen 
(proračunski skladi) 
Proračunski skladi so: – račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 20.000,00 EUR.
Župan odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do celotne izločene višine proračunske rezerve in o tem s pisnim poročilom obvešča občinski svet ob zaključnem računu proračuna Občine Pivka.
Župan lahko poveča sredstva proračunske rezerve za leto 2017, v kolikor je to potrebno, in sicer tako, da sredstva prenese z ustreznimi prerazporeditvami iz privarčevanih sredstev oziroma nerealiziranih postavk.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 
9. člen 
(odpis dolgov) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 10.000,00 EUR. Župan lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da je dolg zastaran oziroma neizterljiv.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška petih eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
10. člen 
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 
Če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, se lahko za začasno kritje odhodkov porabijo:
a) sredstva rezerv občine
b) občina se lahko zadolži za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.
c) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz b) odstavka tega člena. O kratkoročnem zadolževanju odloča župan.
Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšan za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.
O dolgoročni zadolžitvi odloča Občinski svet Občine Pivka. Pogodbe o dolgoročnem zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.
Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15) se Občina Pivka lahko v letu 2017, v skladu s predpisi o zadolževanju občin, lahko dodano zadolži za lastni delež pri financiranju investicije, ki je sofinancirana iz proračuna EU, če takšna zadolžitev ne presega največjega obsega možnega zadolževanja iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1 za več kot 2 odstotni točki in višina dodatne zadolžitve v posamezni občini ne presega zneska 750.000,00 eurov.
Na podlagi 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15) se občinam, ne glede na drugi odstavek 21. člena ZFO-1 v letu 2017, sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, zagotavljajo v višini 5 % skupne primerne porabe občin, pri čemer se 2 % sredstev zagotavljata v obliki transfera iz državnega proračuna, 3 % sredstev pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države.
Zadolžitev iz prejšnjega odstavka se ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občin iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1. Dodatno zadolžitev iz prejšnjega odstavka odobri ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj, ki obseg dodatne zadolžitve določi v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena ZFO-1. Za to zadolžitev ni treba pridobiti soglasja ministrstva po šestem odstavku 10.a člena ZFO-1. Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko v skladu s prvo do četrto alinejo drugega odstavka 23. člena ZFO-1 uporabijo tudi za plačilo tistih stroškov projektov strukturne in kohezijske politike EU, ki so nujno potrebni za izvedbo projekta, vendar jih organ upravljanja v navodilih iz pete alineje drugega odstavka 23. člena ZFO-1 ne pripozna kot upravičene stroške. Med te stroške sodi tudi nepovračljiv davek na dodano vrednost, plačan v zvezi z njimi. Prav tako se lahko sredstva iz prejšnjega odstavka porabijo tudi za upravljanje z dolgom občine, če gre za dolg iz zadolžitve za financiranje tistih investicij, za katere bi bila občina v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZFO-1 upravičena porabljati sredstva za sofinanciranje investicij.
V letu 2017 se Občina Pivka lahko zadolži do skupne višine 254.451,00 EUR, in sicer:
– Občina Pivka lahko, na podlagi 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15) za izvrševanje proračuna Občine Pivka za leto 2017 (za investicije, predvidene v proračunu), najame brezobrestni kredit iz državnega proračuna v višini 254.451,00 EUR.
Župan je pooblaščen, da odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev.
Občina Pivka v letu 2017 ne bo izdala poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka.
11. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katera ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka, ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2017 zadolžijo in izdajajo poroštva le s soglasjem Občine Pivka pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka, ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine glavnic 200.000,00 EUR.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Pivka ter druge pravne osebe, v katerih ima Občina Pivka neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, lahko v letu 2017 izdajajo poroštva do skupne višine glavnic 10.000,00 EUR.
Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Pravni posli, ki jih prevzame vaška skupnost, ki ima status pravne osebe in presegajo 10.000 EUR, se lahko sklepajo le s predhodnim soglasjem župana, sicer so nični. Soglasje župana ni potrebno za pravne posle, kjer je občina vključena kot sofinancer.
12. člen 
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) 
V primeru, da občina ugotovi, da so obveznosti za odplačilo glavnice in obresti iz naslova obstoječega zadolževanja neugodne, lahko obstoječe zadolževanje nadomesti z novim ugodnejšim zadolževanjem.
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se Občina Pivka lahko v letu 2017 lahko zadolži do višine 2.757.176,55 eurov, če se s tem zmanjšajo stroški občinskega dolga.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
13. člen 
(začasno financiranje v letu 2018) 
V obdobju začasnega financiranja Občine Pivka v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-13/2016
Pivka, dne 22. decembra 2016
Župan 
Občine Pivka 
Robert Smrdelj l.r.