Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2016 z dne 23. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2016 z dne 23. 12. 2016

Kazalo

3636. Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2017, stran 12479.

  
Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2017
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali v letu 2017 (v nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016)1833 z dne 23. marca 2016 o odobritvi spremembe Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na spletni strani Programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).
(2) S to uredbo se za namen ukrepa DŽ določajo pristojni organi, namen podpore, upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev, pogoji za izplačilo sredstev in finančne določbe za izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2135 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L št. 338 z dne 13. 12. 2016, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič popravljene s popravkom (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1616 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju od Uredbe (EU) 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede morebitne revizije ukrepov prostovoljne vezane podpore v sektorju mleka in mlečnih izdelkov za leto zahtevka 2017 (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 19), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1307/2013/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 41), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede predhodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007-2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str 7);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50).
2. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
2. plemenska svinja v laktaciji je svinja od prasitve do odstavitve;
3. plemenska mladica je samica prašiča, težja od 50 kg, ki še ni prasila;
4. sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
5. tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
6. pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi razmnoževanju) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma spolne zrelosti;
7. gospodarstvo je lokacija, kjer se redijo živali, v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo prašičev, goveda in drobnice. Na kmetijskem gospodarstvu je lahko eno ali več gospodarstev;
8. G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo prašičev, goveda in drobnice. Če je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, ima vsako izmed njih svojo številko G-MID;
9. če se za izvajanje te uredbe uporabljajo predpisi, v katerih je uporabljen izraz dobro počutje živali, se šteje, da ima ta izraz enak pomen kot izraz dobrobit živali;
10. neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;
11. izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju živali na prostem. Izpust mora biti urejen tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje;
12. zaprto gnezdo je prostor za sesne pujske v prasitvenem boksu z dodatnim virom ogrevanja in pokrovom, ki ima rob ali zavesice, da se zadrži toplota v gnezdu;
13. največje dovoljeno število živali je število prašičev posamezne kategorije, pri katerem je na gospodarstvu zahteva iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe izpolnjena;
14. koprološka analiza je parazitološka preiskava iztrebkov (blata) živali, s katero se ugotavlja prisotnost jajčec notranjih zajedavcev oziroma njihovih invazijskih ličink;
15. krave molznice so krave, ki se v obdobju paše iz prve alineje drugega odstavka 21. člena te uredbe molzejo;
16. drobnica pomeni ovce in koze v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
3. člen 
(pristojni organi in Odbor za spremljanje) 
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
(4) Odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje PRP 2014–2020.
4. člen 
(operacije) 
Ukrep DŽ se izvaja v okviru treh operacij, in sicer za:
1. prašiče (v nadaljnjem besedilu: DŽ – prašiči),
2. govedo (v nadaljnjem besedilu: DŽ – govedo) in
3. drobnico (v nadaljnjem besedilu: DŽ – drobnica).
II. VSEBINA UKREPA 
1. Splošno
5. člen 
(namen ukrepa) 
Namen ukrepa DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja, navedene v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter običajno rejsko prakso, opredeljeno za te zahteve v točki 8.2.12.3.1.10. PRP 2014–2020.
6. člen 
(upravičenec) 
(1) Upravičenec do plačil iz ukrepa DŽ (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki:
– je aktivni kmet,
– se vključi v eno ali več operacij ukrepa DŽ in
– izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
(2) Za aktivnega kmeta iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, pri čemer se za določitev aktivnega kmeta uporabljajo tudi naslednje določbe:
1. nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je za preteklo leto prejel več kot 5.000 eurov neposrednih plačil in ki v skladu s prvim pododstavkom drugega odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU upravlja letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, ni upravičen do plačila za ukrep DŽ, razen če dokaže, da:
– izpolnjuje pogoj iz točke (a) tretjega pododstavka drugega odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU,
– njegov letni prihodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja najmanj tretjino njegovih skupnih prihodkov vseh dejavnosti, prejetih v zadnjem obračunskem letu, za katero so takšni dokazi na voljo, ali
– je v Poslovnem registru Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) kot njegova glavna dejavnost opredeljena ena izmed dejavnosti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;
2. kot dokazilo se upošteva:
– za prvo alinejo prejšnje točke: izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma iz revidiranega letnega poročila, izdani računi in druge knjigovodske listine za ugotavljanje prihodka iz nekmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu,
– za drugo alinejo prejšnje točke: izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma iz revidiranega letnega poročila, izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu,
– za tretjo alinejo prejšnje točke: izjava nosilca, da je ena izmed dejavnosti iz priloge 1 te uredbe vpisana kot glavna dejavnost v Poslovnem registru AJPES;
3. prihodki iz kmetijskih dejavnosti, iz nekmetijskih dejavnosti in skupni prihodki iz 1. točke tega odstavka se določijo v skladu z 11. členom Uredbe 639/2014/EU. Znesek neposrednih plačil za preteklo leto iz napovednega stavka 1. točke tega odstavka in znesek neposrednih plačil iz prve alineje 1. točke tega odstavka se določita v skladu z 12. členom Uredbe 639/2014/EU;
4. za letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča iz 1. točke tega odstavka se v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uporabljajo naslednje klasifikacije:
– letališča: 51.100 Potniški zračni promet, 51.210 Tovorni zračni promet, 52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu,
– železniške storitve: 49.100 Železniški potniški promet, 49.200 Železniški tovorni promet,
– vodni objekti: 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode,
– nepremičninske storitve: 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami,
– športna in rekreacijska igrišča, razen tistih igrišč, ki se uporabljajo v zasebne namene: 93.110 Obratovanje športnih objektov, 93.190 Druge športne dejavnosti, 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov.
7. člen 
(vlaganje zahtevka) 
(1) Ukrep DŽ je enoletni ukrep. Za ukrep DŽ se zahtevki vložijo ločeno za posamezno operacijo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017. Zahtevki so sestavni del zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017.
(2) Zahtevek za DŽ – govedo in zahtevek za DŽ – drobnica se vlagata za kmetijsko gospodarstvo. Zahtevek za DŽ – prašiči pa se v primeru, da je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, vloži za vsako posamezno gospodarstvo, za katero se uveljavlja DŽ – prašiči.
8. člen 
(usposabljanje) 
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 6. člena te uredbe, njegov namestnik ali član kmetije oziroma oseba, ki je zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora najpozneje do 15. decembra 2017 opraviti usposabljanje s področja ukrepa DŽ v obsegu najmanj štirih pedagoških ur, ki ga izvede izvajalec usposabljanja v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Agencija za namen upravnega pregleda izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, 15. januarja 2018 iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za zadevno kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.
9. člen 
(obveznosti upravičenca) 
(1) Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.
(2) Pri preverjanju izvajanja ukrepa DŽ mora upravičenec omogočiti dostop do dokumentacije, povezane s tem ukrepom, in pregled izvajanja tega ukrepa na kraju samem agenciji, ministrstvu in drugim nadzornim organom.
(3) Upravičenec mora v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 808/2014/EU izpolnjevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti o aktivnostih in viru sofinanciranja, ki so opredeljene tudi v navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz PRP 2014–2020, objavljenih na spletni strani Programa razvoja podeželja.
2. DŽ – prašiči
10. člen 
(vstopni pogoji) 
(1) Upravičenec mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja DŽ – prašiči, najpozneje en dan pred začetkom trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe izdelan in v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) vnesen program dobrobiti živali (v nadaljnjem besedilu: program DŽ) v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Na dan izdelave programa DŽ mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja DŽ – prašiči, rediti:
– 10 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače;
– 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se nanašajo na tekače, in vstopni pogoj iz prejšnje alineje ni izpolnjen;
– 50 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve iz 12. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravičencu ni treba v celoti izdelati novega programa DŽ, če ima izdelan oziroma posodobljen program DŽ na podlagi predpisa, ki ureja ukrep DŽ iz PRP 2014–2020 za leto 2016. V tem primeru mora imeti upravičenec opravljen pregled gospodarstva ali izdelano posodobitev programa DŽ, in sicer:
– če v letu 2017 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2016 na gospodarstvu ni sprememb, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, opravljen pregled gospodarstva in so v CRPš za leto 2017 vneseni enaki podatki kot za leto 2016;
– če so v letu 2017 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2016 na gospodarstvu nastale spremembe, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, opravljena posodobitev programa DŽ in so podatki iz posodobljenega programa DŽ vneseni v CRPš.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti pregled gospodarstva in vnos podatkov v CRPš ter posodobitev programa DŽ in vnos podatkov v CRPš iz prejšnjega odstavka opravljeni najpozneje do 26. februarja 2017.
11. člen 
(trajanje obveznosti) 
Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti iz DŽ – prašiči od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
12. člen 
(nabor možnih zahtev) 
(1) Za pridobitev plačil za DŽ – prašiči mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja DŽ – prašiči, izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:
1. za plemenske svinje in plemenske mladice:
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine;
2. za plemenske svinje:
– zahtevo za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov,
– zahtevo za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije;
3. za tekače: zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
4. za pitance:
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.
(2) Upravičenec mora na celotnem gospodarstvu izpolnjevati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša.
13. člen 
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve) 
(1) Za izpolnjevanje posamezne zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m2 in z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno.
(3) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:
– površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 1,98 m2 na plemensko mladico in 2,73 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti najmanj 1,80 m2 na plemensko mladico in 2,48 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,62 m2 na plemensko mladico in 2,23 m2 na plemensko svinjo;
– najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,05 m2 na plemensko mladico in 1,43 m2 na plemensko svinjo, največ 15 % te površine je lahko drenažnih odprtin.
(4) Pri zahtevi za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine je treba pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje napadalnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po hranilih:
– dodajati voluminozno krmo ali
– uporabljati krmno mešanico, ki vsebuje najmanj 8 % vlaknine v suhi snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.
(5) Kot voluminozna krma iz prejšnjega odstavka se štejejo: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1). Voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(6) Upravičenec, ki izpolnjuje zahtevo iz četrtega odstavka tega člena, mora imeti izdelano recepturo za krmni obrok, ki je del programa DŽ.
(7) Pri zahtevi za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno zaprto gnezdo za sesne pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste sevalo ali različne oblike talnega ogrevanja. Zagotovljeno mora biti uravnavanje temperature.
(8) Pri zahtevi za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije morajo biti na gospodarstvu vsi sesni pujski moškega spola do vključno sedmega dne starosti kirurško kastrirani z uporabo anestezije oziroma analgezije. Poseg se vpiše v dnevnik veterinarskih posegov.
(9) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
– do vključno 10 kg: 0,17 m2;
– nad 10 do vključno 20 kg: 0,22 m2;
– nad 20 do vključno 30 kg: 0,33 m2;
– nad 30 do vključno 50 kg: 0,44 m2;
– nad 50 do vključno 85 kg: 0,61 m2;
– nad 85 do vključno 110 kg: 0,72 m2;
– nad 110 kg: 1,10 m2.
(10) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti prašičem pitancem zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca, dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz priloge 2 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno.
14. člen 
(sporočanje staleža) 
Upravičenec mora med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe v CRPš sporočati podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo, ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja DŽ – prašiči ali ne. Podatke o staležu prašičev na prvi dan v mesecu sporoča najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.
15. člen 
(plačilo) 
(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere upravičenec uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri razliki med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezni presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, izračuna povprečno število prašičev na podlagi ugotovljenega števila prašičev, pri čemer se upošteva 18. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 19. člen te uredbe glede zmanjšanja plačil in izključitev.
(3) Upravičenec je do plačila upravičen, če povprečno število prašičev iz prvega ali drugega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 10. člena te uredbe.
(4) Če upravičenec uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, je do plačila za te zahteve upravičen le, če število prašičev posamezne kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež iz prejšnjega člena, ne preseže največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v programu DŽ in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali.
(5) Če se med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe na gospodarstvu poveča število prašičev zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih zmogljivosti in se s tem preseže največje dovoljeno število živali na gospodarstvu, mora upravičenec na agencijo poslati pisno izjavo izvajalca svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, ki potrjuje, da je z razširitvijo zmogljivosti zagotovljeno izpolnjevanje zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe tudi za povečano število prašičev na gospodarstvu. Izjavo mora upravičenec poslati na agencijo po povečanju staleža in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje staleža iz prejšnjega člena.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri povečanju števila prašičev iz prejšnjega odstavka za izračun povprečnega števila prašičev upoštevajo podatki o staležu iz CRPš in največje dovoljeno število živali, določeno v programu DŽ. Iz CRPš se upoštevajo vsi podatki o staležu prašičev do datuma, ko je bila agencija v skladu s prejšnjim odstavkom obveščena o povečanju števila prašičev. Po tem datumu se za vsak presečni datum iz prejšnjega člena, ko je prijavljeno število prašičev večje od največjega dovoljenega števila živali, določenega v programu DŽ, upošteva največje dovoljeno število živali iz programa DŽ, če pa je prijavljeno število prašičev manjše od največjega dovoljenega števila živali iz programa DŽ, se upošteva prijavljeno število prašičev.
(7) Za preračun števila prašičev v GVŽ se v skladu s prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5;
– drugi prašiči: 0,3.
(8) Skupna višina plačila za DŽ – prašiči je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 16. člena te uredbe, za katere je upravičenec vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 13. člena te uredbe.
(9) Upravičenec mora sporočati stalež prašičev v skladu s prejšnjim členom tudi po nastanku višje sile ali izjemnih okoliščin iz 33. člena te uredbe.
(10) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, katerih posledica je zmanjšanje staleža prašičev, se za obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu prašičev iz prejšnjega člena za celotno trajanje obveznosti, čeprav je povprečno število prašičev nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 10. člena te uredbe.
(11) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na izpolnitev posamezne zahteve za DŽ – prašiči, ne vplivajo pa na stalež prašičev, se plačilo obračuna le za obdobje, ko je bila posamezna zahteva ustrezno izpolnjena v skladu z 12. in 13. členom te uredbe. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:
Slika 1
(12) Okrajšavi iz prejšnjega odstavka pomenita naslednje:
– GVŽP: povprečno število prašičev, izraženo v GVŽ,
– VS: višjo silo ali izjemne okoliščine.
(13) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na stalež in izpolnitev posamezne zahteve za DŽ – prašiči, se za obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu prašičev iz prejšnjega člena za obdobje do nastanka dogodka višje sile ali izjemnih okoliščin ter za obdobje po prenehanju višje sile ali izjemnih okoliščin. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:
Slika 2
(14) Okrajšave iz prejšnjega odstavka pomenijo naslednje:
– GVŽP1: povprečno število prašičev do nastanka višje sile ali izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ,
– GVŽP2: povprečno število prašičev po prenehanju višje sile ali izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ,
– VS: višjo silo ali izjemne okoliščine.
16. člen 
(višina plačila za posamezno zahtevo) 
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za DŽ – prašiči letno znaša:
1. za plemenske svinje in mladice:
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 61,77 eura/GVŽ,
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 129,62 eura/GVŽ,
– zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine: 48,30 eura/GVŽ;
2. za plemenske svinje:
– zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov: 25,64 eura/GVŽ,
– zahteva za kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije: 17,10 eura/GVŽ;
3. za tekače: zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ;
4. za pitance:
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ,
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 33,83 eura/GVŽ.
17. člen 
(pregled na kraju samem) 
(1) Pri pregledu na kraju samem, ki se opravi v skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za DŽ – prašiči in stalež prašičev. Za ta namen mu mora upravičenec na preverjanem gospodarstvu zagotoviti vso dokumentacijo za to gospodarstvo.
(2) Kontrolor na kraju samem na dan pregleda preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz 12. člena te uredbe. Na gospodarstvu, za katero upravičenec uveljavlja DŽ – prašiči, kontrolor preveri, ali je zadnji podatek o staležu prašičev, ki ga je upravičenec prijavil v CRPš, ustrezen, pri tem pa upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list ipd.) in Register prašičev na gospodarstvu.
(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve in druge alineje 1. točke, 3. točke ter prve in druge alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe kontrolor upošteva število živali, ki glede na normative iz 13. člena te uredbe ustreza ugotovljeni površini boksa oziroma izpusta.
18. člen 
(preveritev sporočanja staleža) 
(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva ugotovljeno število prašičev.
(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva prijavljeno število prašičev v CRPš.
(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil na zahtevku, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in registra prašičev na gospodarstvu pri ugotavljanju števila prašičev iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena ugotovi obstoj prašičev na posamezni presečni datum, vendar jim ne more določiti kategorije, se ti prašiči ne upoštevajo pri izračunu povprečnega števila prašičev iz 15. člena te uredbe.
(5) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 19. členom te uredbe.
19. člen 
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev) 
(1) Zmanjšanje plačil in izključitve za DŽ – prašiči se izvede v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu z določbami tega člena.
(2) Če je prijavljeno število prašičev v CRPš večje od števila prašičev na gospodarstvu, ugotovljenega s pregledom iz 17. člena te uredbe, ter pod pogojem, da ni preseženo največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se za zmanjšanje plačil in izključitve smiselno uporablja 31. člen Uredbe 640/2014/EU. Če pa je z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena na kateri koli presečni datum iz 14. člena te uredbe preseženo, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(3) Če upravičenec na enega ali več presečnih datumov ne prijavi staleža prašičev v CRPš v skladu s 14. členom te uredbe, se mu za izračun povprečnega števila prašičev iz prvega odstavka 15. člena te uredbe upoštevajo le prijavljeni podatki o številu prašičev. Če upravičenec na en presečni datum ne prijavi staleža, se mu plačilo za celotni ukrep zniža za 15 %. Če staleža ne prijavi na dva presečna datuma, se mu plačilo za celoten ukrep zniža za 30 %. Če staleža ne prijavi več kakor dvakrat, se plačilo za celotno operacijo zavrne.
(4) Če upravičenec za zahteve iz tretjega, četrtega, sedmega, osmega in devetega odstavka 13. člena te uredbe na enem od gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost za zahtevo iz tretjega, četrtega, sedmega, osmega in devetega odstavka 13. člena te uredbe, se mu zahtevek za to zahtevo zavrne na vseh gospodarstvih, na katerih jo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabita zmanjšanje in izključitev plačil zaradi neizpolnjevanja zahtev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(5) Zmanjšanje plačil in izključitve zaradi kršitev pogojev za posamezne zahteve iz 13. člena te uredbe ter zmanjšanje plačil in izključitve zaradi kršitev obveznosti iz 8. in 9. člena te uredbe so opredeljeni v Katalogu zmanjšanj plačil in izključitev iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
3. DŽ – govedo
20. člen 
(vstopni pogoj) 
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za DŽ – govedo rediti najmanj takšno število goveda kot ustreza 2 GVŽ goveda, za katero bo izvajal pašo iz prvega odstavka 21. člena te uredbe.
(2) Za preračun števila goveda v GVŽ se v skladu s prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4;
– govedo od šestega meseca do dveh let: 0,6;
– govedo, starejše od dveh let: 1,0.
21. člen 
(zahteva in pogoji za izpolnjevanje zahteve) 
(1) Za pridobitev plačil za DŽ – govedo mora upravičenec izvajati pašo goveda. Paša goveda se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva nosilca, na kmetijskem gospodarstvu – planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali kmetijskem gospodarstvu – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik).
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti za govedo, za katero upravičenec uveljavlja DŽ – govedo, izpolnjeni naslednji pogoji:
– govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše) v času od 1. aprila 2017 do 15. novembra 2017;
– govedo lahko prenočuje v hlevu;
– krave molznice se morajo dnevno pasti vsaj v času med obema molžama;
– zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;
– voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Začetka obdobja paše ni mogoče uveljavljati pred datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe.
(4) Koprološka analiza iz četrte alineje drugega odstavka tega člena in tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljena pred začetkom paše v letu vlaganja zahtevka. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 20 govedi, ločeno za govedo, starejše od 6 mesecev, in ločeno za teleta. Tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja, kar mora biti razvidno iz dnevnika veterinarskih posegov. Krave, katerih mleko se uporablja za prehrano ljudi, se lahko tretira v času presušitve. Upravičenec mora imeti dokazila o opravljenih koproloških analizah.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum začetka paše, ki se ga pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in tretiranja živali, šteje datum začetka paše, zapisan v dnevniku paše iz priloge 4 te uredbe.
(6) Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena se obdobje paše za posamezne živali lahko prekine zaradi telitve, bolezni ali poškodbe in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(7) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja paše iz prve alineje drugega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe;
– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za posamezno govedo, daljše kot deset dni, v sedmih dneh po tem obdobju izvesti umik zahtevka v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017;
– pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše v Centralni register govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) sporočiti premik, ki se v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, šteje kot pisni umik zahtevka za posamezno žival.
(8) Če v obdobju paše poteka paša na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik ali gre žival na sejem oziroma razstavo ali se živali premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se premik živali sporoči v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše.
(9) Upravičenec mora najpozneje en dan pred vnosom zahtevka iz prvega odstavka 7. člena te uredbe urediti stanje v CRG.
(10) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. junija na grafični enoti rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja traviščnih habitatov metuljev iz priloge 5 te uredbe;
– je paša iz prvega odstavka tega člena prepovedana na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, kjer je paša prepovedana, iz priloge 5 te uredbe.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za DŽ – govedo dovoljena na celotnem GERK-u, če je del tega GERK-a znotraj enega izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka manjši od 10 arov.
22. člen 
(plačilo) 
(1) Plačilo se dodeli za naslednje kategorije goveda:
– govedo, mlajše od šestih mesecev,
– govedo od šestega meseca do dveh let,
– govedo, starejše od dveh let.
(2) Za določitev kategorij goveda iz prejšnjega odstavka agencija prevzame starost posamezne živali, ki jih je upravičenec navedel na zahtevku za DŽ – govedo, iz CRG v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017.
(3) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
23. člen 
(višina plačila) 
Višina plačila za izvajanje zahteve za DŽ – govedo letno znaša 53,40 eura/GVŽ.
24. člen 
(grafične evidence) 
(1) Za namen izvajanja DŽ – govedo iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo:
1. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, kjer za ukrep DŽ paša ni dovoljena do 30. junija, iz priloge 5 te uredbe;
2. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, kjer za ukrep DŽ paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom, iz priloge 5 te uredbe;
3. evidenca ekološko pomembnih območij, kjer je za ukrep DŽ paša prepovedana, iz priloge 5 te uredbe.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka izdela in ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(3) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na spletni strani ministrstva.
25. člen 
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev) 
Zmanjšanje plačil in izključitve za DŽ – govedo se izvedejo v skladu z 31. členom Uredbe 640/2014/EU, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu s Katalogom zmanjšanj plačil in izključitev iz priloge 3 te uredbe.
4. DŽ – drobnica
26. člen 
(vstopni pogoj) 
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za DŽ – drobnica rediti najmanj takšno število drobnice, za katero bo izvajal pašo iz prvega odstavka 27. člena te uredbe, kot ustreza 2 GVŽ drobnice.
(2) Za preračun števila drobnice v GVŽ se v skladu s prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– ovni, starejši od enega leta, in ovce, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile: 0,15,
– kozli, starejši od enega leta, in koze, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile: 0,15.
27. člen 
(zahteva in pogoji za izpolnjevanje zahteve) 
(1) Za pridobitev plačil za DŽ – drobnica mora upravičenec izvajati pašo drobnice. Paša drobnice se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva nosilca, na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik.
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti za drobnico, za katero upravičenec uveljavlja DŽ – drobnica, izpolnjeni naslednji pogoji:
– drobnica se mora pasti neprekinjeno najmanj 210 dni (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše) v času od 15. marca 2017 do 30. novembra 2017;
– zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;
– voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz priloge 4 te uredbe;
– ažurno je treba voditi register drobnice na gospodarstvu v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
(3) Začetka obdobja paše ni mogoče uveljavljati pred datumom vnosa zahtevka iz 7. člena te uredbe.
(4) Za živali, za katere upravičenec uveljavlja zahtevek za DŽ – drobnica, mora biti znan podatek o mesecu in letu rojstva. Za živali, ki so prišle na kmetijsko gospodarstvo z drugega kmetijskega gospodarstva, mora upravičenec, ki je prejemnik (kupec) živali, od oddajatelja (prodajalca) živali v pisni obliki pridobiti podatek o mesecu in letu njihovega rojstva.
(5) Koprološka analiza iz druge alineje drugega odstavka tega člena in tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljena pred začetkom paše v letu vlaganja zahtevka. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali. Tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja, kar mora biti razvidno iz dnevnika veterinarskih posegov. Upravičenec mora imeti dokazila o opravljenih koproloških analizah.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum začetka paše, ki se ga pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in tretiranja živali, šteje datum začetka paše iz dnevnika paše iz priloge 4 te uredbe.
(7) Ne glede na prvo alinejo drugega odstavka tega člena se obdobje paše za posamezne živali lahko prekine zaradi bolezni ali poškodbe in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(8) Če upravičenec za vse živali ali določeno število živali, za katere uveljavlja zahtevek za DŽ drobnica, ne zagotovi celotnega obdobja paše iz prve alineje drugega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 33. člena te uredbe;
– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za eno ali več živali, daljše kot deset dni, po tem obdobju v sedmih dneh izvesti umik zahtevka za te živali v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017;
– v primeru pogina živali ali če določeno število živali zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše, izvesti umik zahtevka v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017.
(9) Če v obdobju paše poteka paša na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik ali gre žival na sejem oziroma razstavo ali se živali premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva in se premik živali sporoči v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše.
(10) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov iz priloge 5 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja traviščnih habitatov metuljev iz priloge 5 te uredbe;
– je paša iz prvega odstavka tega člena prepovedana na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, kjer je paša prepovedana, iz priloge 5 te uredbe.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za DŽ – drobnica dovoljena na celotnem GERK-u, če je del tega GERK-a znotraj enega izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka manjši od 10 arov.
28. člen 
(plačilo) 
(1) Plačilo se dodeli za:
– ovne, starejše od enega leta, in ovce, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile,
– kozle, starejše od enega leta, in koze, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile.
(2) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
29. člen 
(višina plačila) 
Višina plačila za izvajanje zahteve za DŽ – drobnica letno znaša 27,60 eura/GVŽ.
30. člen 
(upravni pregled) 
(1) Pri upravnem pregledu se skupno število drobnice, navedeno na zahtevku, preveri glede na podatek o staležu drobnice na kmetijskem gospodarstvu, ki ga ima upravičenec vpisanega v Centralnem registru drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD), v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
(2) Če je skupno število drobnice na zahtevku večje od števila živali, prijavljenega v CRD iz prejšnjega odstavka, mora biti na zahtevku navedeno tudi število drobnice, ki je na kmetijsko gospodarstvo prišlo od vključno 2. februarja 2017 do datuma vnosa zahtevka, ter številke spremnih listov za to drobnico.
(3) Če je skupno število drobnice na zahtevku večje od vsote števila živali prijavljenega v CRD in števila živali s spremnim listom, predstavlja vsota števila živali prijavljenih v CRD in števila živali s spremnim listom največje dovoljeno prijavljeno število drobnice.
31. člen 
(grafične evidence) 
Za namen izvajanja DŽ – drobnica iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo grafične evidence iz 24. člena te uredbe.
32. člen 
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev) 
Zmanjšanje plačil in izključitve za DŽ – drobnica se izvedejo v skladu z 31. členom Uredbe 640/2014/EU, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu s Katalogom zmanjšanj plačil in izključitev iz priloge 3 te uredbe.
III. VIŠJA SILA 
33. člen 
(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin) 
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe, upravičenec ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 12., 21. in 27. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila iz 16., 23. in 29. člena te uredbe v skladu z drugim in četrtim pododstavkom prvega odstavka 4. člena Uredbe 640/2014/EU, če v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, v 15 delovnih dneh od dneva, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2017, in priloži ustrezna dokazila.
(2) Če med trajanjem obveznosti za DŽ – prašiči višja sila ali izjemne okoliščine, ki jih je upravičenec v skladu s prejšnjim odstavkom sporočil agenciji, prenehajo, mora v 15 delovnih dneh od njihovega prenehanja agenciji pisno sporočiti datum prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin. Od dneva prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin mora upravičenec ponovno izpolnjevati vse zahteve, ki jih je uveljavljal na zahtevku za DŽ – prašiči iz 7. člena te uredbe.
IV. FINANČNE DOLOČBE 
34. člen 
(razpoložljiva sredstva) 
(1) Za ukrep DŽ v letu 2017 je namenjenih do 7.000.000,00 eurov.
(2) Plačila iz ukrepa DŽ se v celoti izvedejo po 1. marcu 2018.
(3) Sredstva za izvajanje ukrepa DŽ se zagotovijo v letu 2018 iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
(4) Če v letu 2017 vsota odobrenih zahtevkov za ukrep DŽ preseže višino sredstev iz prvega odstavka tega člena, se plačilo iz 16., 23. in 29. člena te uredbe znotraj posamezne zahteve za leto 2017 sorazmerno zniža.
V. KONČNA DOLOČBA 
35. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-40/2016
Ljubljana, dne 22. decembra 2016
EVA 2016-2330-0084
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik