Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2016 z dne 30. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2016 z dne 30. 11. 2016

Kazalo

3214. Pravilnik o bibliotekarskem izpitu, stran 10581.

  
Na podlagi tretjega odstavka 39.b člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15) izdaja minister, pristojen za kulturo,
P R A V I L N I K 
o bibliotekarskem izpitu 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina pravilnika) 
Ta pravilnik ureja:
– bibliotekarski izpit, ki je pogoj za opravljanje strokovnega knjižničarskega dela v knjižnici ali drugi organizaciji, ki deluje na področju knjižnične dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: knjižnica),
– pogoje, obseg, vsebino, organizacijo in postopek opravljanja bibliotekarskega izpita,
– strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita,
– imenovanje in delovanje komisije za bibliotekarski izpit,
– vodenje in upravljanje evidence bibliotekarskih izpitov ter
– druga vprašanja v zvezi z bibliotekarskim izpitom.
2. člen 
(organizacija in izvedba bibliotekarskega izpita) 
Bibliotekarski izpit na podlagi javnega pooblastila organizira in izvaja nacionalna knjižnica.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
– »bibliotekarski izpit« je izpit, ki se opravlja v skladu z 39.b členom Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 ‒ ZUJIK in 92/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon) in je pogoj za samostojno opravljanje strokovnih knjižničarskih del v knjižnici, ki so temeljna za izvajanje knjižnične dejavnosti iz 2. člena Zakona;
– »dopolnilni bibliotekarski izpit« je bibliotekarski izpit, ki ga opravi strokovni knjižničarski delavec z doseženo stopnjo izobrazbe, ki je višja od stopnje izobrazbe, za katero je že opravil bibliotekarski izpit za knjižničarja;
– »druge organizacije, ki delujejo na področju knjižnične dejavnosti« so po tem pravilniku pravne osebe javnega prava, ki niso knjižnice, vendar delujejo tudi na področju ali za potrebe knjižnične dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: druge organizacije);
– »formalno bibliotekarsko izobraževanje« je javnoveljavni študijski program s področja bibliotekarstva, ki ga izvaja akreditirana visokošolska organizacija;
– »izobrazba strokovnih knjižničarskih delavcev« je potrebna dosežena izobrazba, ki je za:
(a) knjižničarja: srednja splošna oziroma srednja strokovna izobrazba (v nadaljnjem besedilu: srednja izobrazba),
(b) višjega knjižničarja: izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe, oziroma raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih, ki po zakonu ustreza višji strokovni izobrazbi (v nadaljnjem besedilu: višješolska izobrazba),
(c) bibliotekarja pomočnika: visokošolska izobrazba, pridobljena po študijskih programih prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: visokošolska izobrazba prve stopnje),
(d) bibliotekarja: visokošolska izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje (v nadaljnjem besedilu: visokošolska izobrazba druge stopnje),
(e) bibliotekarja z magisterijem: magisterij znanosti, pridobljen po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi tretje stopnje (v nadaljnjem besedilu: magisterij znanosti),
(f) bibliotekarja z doktoratom: doktorat znanosti, pridobljen po študijskih programih tretje stopnje, oziroma programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi tretje stopnje (v nadaljnjem besedilu: doktorat);
– »kandidat za bibliotekarski izpit« je strokovni knjižničarski delavec, ki se prijavi k opravljanju bibliotekarskega izpita (v nadaljnjem besedilu: kandidat);
– »knjižnična dejavnost« je dejavnost knjižnice ali druge organizacije iz tretje alineje tega odstavka, ki se izvaja v skladu z Zakonom;
– »mentor« je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 18. člena tega pravilnika in izvaja strokovno delo s kandidatom po vnaprej določenem pisnem programu s področja knjižnične dejavnosti, kandidata vodi in mu svetuje ter ob tem nanj prenaša znanja in spretnosti;
– »odgovorna oseba knjižnice« je direktor knjižnice, ki je samostojna pravna oseba, oziroma direktor ali predstojnik knjižnice pri knjižnicah, ki so organizacijska enota oziroma del pravne osebe;
– »pisna naloga« je individualna intelektualna stvaritev s področja knjižnične dejavnosti iz tematskih sklopov, opredeljenih v prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, ki jo pripravi in zagovarja kandidat za opravljanje posebnega dela bibliotekarskega izpita za bibliotekarja;
– »praktično usposabljanje« je namenjeno poglabljanju in dopolnjevanju teoretičnih znanj ter spoznavanju možnosti za uporabo pridobljenega znanja v praksi;
– »strokovno izpopolnjevanje« vključuje različne dejavnosti za poglabljanje ali širjenje že usvojenega znanja;
– »strokovno usposabljanje v knjižnični dejavnosti« je uvajanje v procese strokovnega dela v knjižnici, predvsem za pridobivanje veščin, s katerimi udeleženec usposabljanja pridobi zmožnost opravljanja določenih delovnih nalog;
– »študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva« je program, kot ga določa 39.a člen Zakona;
– »vrsta strokovnega knjižničarskega dela« so stopnji izobrazbe ustrezna dela na delovnem mestu strokovnega knjižničarskega delavca v knjižnici.
(2) V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol.
II. VRSTE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA 
4. člen 
(vrste bibliotekarskega izpita) 
Vrste bibliotekarskega izpita so:
– bibliotekarski izpit za knjižničarja:
(a) za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela knjižničarja, oziroma
(b) za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela višjega knjižničarja;
– bibliotekarski izpit za bibliotekarja:
(a) za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja pomočnika, oziroma
(b) za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja, oziroma
(c) za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja z magisterijem, oziroma
(d) za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja z doktoratom;
– dopolnilni bibliotekarski izpit za kandidate z doseženo izobrazbo, ki je višja od izobrazbe, za katero so že opravili bibliotekarski izpit za knjižničarja.
5. člen 
(splošni pogoji za opravljanje bibliotekarskega izpita) 
(1) Za opravljanje bibliotekarskega izpita mora imeti strokovni knjižničarski delavec ustrezno izobrazbo v skladu s peto alinejo prvega odstavka 3. člena tega pravilnika in opravljeno strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita v roku in po postopku, ki sta določena s tem pravilnikom.
(2) Za opravljanje bibliotekarskega izpita za bibliotekarja mora strokovni knjižničarski delavec poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka izdelati tudi pisno nalogo.
6. člen 
(dodatni pogoj za opravljanje bibliotekarskega izpita) 
(1) Kandidati za bibliotekarski izpit za knjižničarja morajo, kot je določeno v 39.a členu Zakona, pred opravljanjem bibliotekarskega izpita opraviti tudi program strokovnega izpopolnjevanja, ki ga določi nacionalna knjižnica in je pogoj za pristop k bibliotekarskemu izpitu.
(2) Kandidati za bibliotekarski izpit za bibliotekarja, ki glede na določbe 39.a člena Zakona nimajo ustrezne smeri izobrazbe, morajo pred opravljanjem bibliotekarskega izpita opraviti tudi študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva oziroma izpolniti pogoj za pristop k bibliotekarskemu izpitu tako, kot je določeno v 39.a členu Zakona.
III. IZPITNA OBDOBJA IN PRIJAVA NA BIBLIOTEKARSKI IZPIT 
7. člen 
(izpitna obdobja) 
Nacionalna knjižnica mora zagotavljati opravljanje bibliotekarskega izpita najmanj dvakrat letno. Izpitna obdobja za opravljanje bibliotekarskega izpita nacionalna knjižnica objavi na svoji spletni strani vsako leto najpozneje do 15. novembra za naslednje koledarsko leto.
8. člen 
(prijava na bibliotekarski izpit) 
(1) Kandidat mora vložiti prijavo za opravljanje bibliotekarskega izpita v elektronski obliki na obrazcu Prijava na bibliotekarski izpit, ki je na voljo na spletni strani nacionalne knjižnice (v nadaljnjem besedilu: elektronska prijava). Elektronska prijava mora biti vložena najmanj pet mesecev pred začetkom izpitnega obdobja, v katerem želi kandidat opravljati bibliotekarski izpit, in mora vsebovati:
– osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega bivališča (ulica, kraj, pošta) kandidata,
– podatke o doseženi izobrazbi ter podatke o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah na področju knjižnične dejavnosti,
– vrsto bibliotekarskega izpita, ki ga želi opraviti.
(2) Če prijava iz prejšnjega odstavka ni digitalno podpisana, mora kandidat ob elektronski prijavi na poštni naslov nacionalne knjižnice poslati tudi podpisano prijavo v natisnjeni obliki.
(3) Kandidat mora prijavi na bibliotekarski izpit priložiti:
– dokazila o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah ter dokazila o vrsti strokovnega knjižničarskega dela, ki ga opravlja,
– program strokovnega usposabljanja za opravljanje bibliotekarskega izpita,
– dokazila o možnih oprostitvah iz 49. člena tega pravilnika.
(4) Kandidat, ki se prijavi na bibliotekarski izpit za bibliotekarja iz druge alineje prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, mora poleg prilog iz prejšnjega odstavka ob prijavi na bibliotekarski izpit predložiti še predlog teme pisne naloge. Vsebina pisne naloge se nanaša na kandidatovo področje dela v knjižnici, konkretna tematika mora biti izbrana s seznama tematskih sklopov, navedenih v prilogi II.
9. člen 
(popolnost prijave na bibliotekarski izpit in obveščanje o izpitnem roku) 
(1) Če kandidat ni vložil prijave tako, kot je določeno v prejšnjem členu tega pravilnika, ga nacionalna knjižnica najpozneje v 15 dneh po prejemu njegove prijave pozove k dopolnitvi. Če kandidat v roku sedmih dni prijave ne dopolni, se šteje, da je od prijave odstopil.
(2) Če nacionalna knjižnica ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bibliotekarskega izpita, ga o tem pisno obvesti in mu sporoči, katerih pogojev ne izpolnjuje.
(3) Če kandidat iz prejšnjega odstavka nacionalni knjižnici najmanj 15 dni pred začetkom izpitnega obdobja, v katerem želi opravljati bibliotekarski izpit, ne predloži dokazil o izpolnitvi manjkajočih pogojev, se šteje, da je od prijave odstopil.
(4) Nacionalna knjižnica najpozneje 30 dni po prejemu prijave za opravljanje bibliotekarskega izpita pošlje kandidatu na naslov, ki ga je navedel v elektronski prijavi, obvestilo o:
– predvidenem dnevu izpita (v nadaljnjem besedilu: izpitni rok),
– morebitnih odobrenih oprostitvah iz 48. člena tega pravilnika,
– odobritvi teme pisne naloge, če gre za kandidata iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika, ter
– obveznosti plačila materialnih in drugih stroškov v zvezi z opravljanjem bibliotekarskega izpita (v nadaljnjem besedilu: prijavnina).
(5) Prijavnino mora kandidat ali njegov delodajalec poravnati v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka.
(6) Če nacionalna knjižnica ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka prijavnina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil.
10. člen 
(pravočasna odjava od izpitnega roka) 
(1) Kandidat, ki po prejemu obvestila iz prejšnjega člena ugotovi, da bibliotekarskega izpita v roku, ki mu je določen, ne more ali ne želi opravljati, mora o svoji odločitvi pisno obvestiti nacionalno knjižnico najmanj 15 dni pred določenim izpitnim rokom. Če v prej navedenem roku nacionalne knjižnice o tem, da izpita v določenem izpitnem roku ne more ali ne želi opravljati, ne obvesti, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) Če se ugotovi, da kandidat k bibliotekarskemu izpitu ne pristopi zaradi višje sile oziroma nacionalne knjižnice zaradi višje sile ne obvesti pravočasno, da bibliotekarskega izpita ne more opravljati, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.
IV. KOMISIJA ZA BIBLIOTEKARSKI IZPIT 
11. člen 
(imenovanje in sestava komisije) 
(1) Bibliotekarski izpit se opravlja pred komisijo za bibliotekarski izpit.
(2) Komisija za bibliotekarski izpit ima devet članov. Imenuje jih predstojnik nacionalne knjižnice izmed kandidatov, ki se prijavijo na podlagi javnega poziva. Izmed imenovanih članov predstojnik nacionalne knjižnice imenuje predsednika komisije in njegovega namestnika.
(3) Če predstojnik nacionalne knjižnice izmed kandidatov, ki so se prijavili na javni poziv iz drugega odstavka tega člena, ne izbere zadostnega števila članov, manjkajočega člana oziroma manjkajoče člane po lastni presoji imenuje na podlagi neposrednega povabila k sodelovanju.
(4) Predstojnik nacionalne knjižnice lahko za posamezni izpitni rok na predlog komisije za bibliotekarski izpit imenuje dodatne izpraševalce za posebni in/ali splošni del bibliotekarskega izpita, ki morajo izpolnjevati pogoje iz 12. člena tega pravilnika.
(5) Komisija za bibliotekarski izpit ima tudi strokovnega tajnika in njegovega namestnika, ki nista člana komisije. Imenuje ju predstojnik nacionalne knjižnice s sklepom.
12. člen 
(pogoji za člane komisije)
(1) Predsednik, njegov namestnik in člani komisije za bibliotekarski izpit morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza visokošolski izobrazbi druge stopnje. Predsednik, njegov namestnik in člani komisije za bibliotekarski izpit so tudi izpraševalci za posebni in/ali splošni del bibliotekarskega izpita.
(2) Izpraševalci za posebni del bibliotekarskega izpita morajo imeti opravljen bibliotekarski izpit ter najmanj sedem let delovnih izkušenj pri strokovnem knjižničarskem delu in morajo izkazovati strokovne dosežke s področja knjižnične dejavnosti, izpraševalci za splošni del bibliotekarskega izpita morajo imeti opravljen pravniški državni izpit ali državni izpit iz javne uprave ali obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv na podlagi Zakona o javnih uslužbencih ali strokovni izpit iz upravnega postopka ter najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju vsebin splošnega dela bibliotekarskega izpita, opredeljenih v točki I priloge I, ki je priloga in sestavni del tega pravilnika, za katerega bodo izpraševalci.
13. člen 
(naloge komisije)
Naloge komisije za bibliotekarski izpit so:
– izvedba bibliotekarskih izpitov,
– presoja ustreznosti pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja,
– presoja upravičenosti razlogov za odsotnost kandidata na izpitnem roku,
– presoja skladnosti vsebin, ki se upoštevajo pri opravljanju bibliotekarskega izpita, z vsebinami že opravljenih primerljivih izpitov zaradi delnega ali celotnega priznavanja splošnega in/ali posebnega dela izpita,
– dopolnjevanje okvirnih izpitnih vprašanj za posamezne izpitne vsebine iz priloge I, virov in literature ter navodil in pojasnil v zvezi z bibliotekarskim izpitom za javno objavo na spletni strani nacionalne knjižnice (v nadaljnjem besedilu: Informacije o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice) in
– druge naloge v zvezi z bibliotekarskim izpitom, določene v sklepu o imenovanju.
14. člen 
(mandat članov komisije)
(1) Predsednik in drugi člani komisije za bibliotekarski izpit se imenujejo za pet let in so lahko znova imenovani.
(2) Predsedniku oziroma članu komisije za bibliotekarski izpit mandat predčasno preneha, če:
– sam odstopi,
– je neupravičeno odsoten s seje komisije za bibliotekarski izpit ali izpitnega roka več kot trikrat,
– se ugotovi, da ravna v nasprotju s predpisi in strokovnimi oziroma etičnimi načeli,
– se ugotovi, da nalog iz prejšnjega člena tega pravilnika ne opravlja vestno,
– se ugotovi, da ni zmožen opravljati funkcije člana komisije za bibliotekarski izpit.
(3) O predčasnem prenehanju mandata predsednika ali članov komisije iz razlogov, opredeljenih v drugi do peti alineji prejšnjega odstavka, odloča predstojnik nacionalne knjižnice na predlog komisije za bibliotekarski izpit ali po lastni presoji.
15. člen 
(sedež in način dela komisije) 
(1) Komisija za bibliotekarski izpit deluje pri nacionalni knjižnici. Praviloma deluje na rednih sejah, če okoliščine to zahtevajo, pa tudi na izrednih.
(2) O poteku seje komisije za bibliotekarski izpit se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in strokovni tajnik.
(3) Komisija za bibliotekarski izpit dela po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh svojih članov.
V. STROKOVNO USPOSABLJANJE ZA OPRAVLJANJE BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA 
16. člen 
(namen opravljanja strokovnega usposabljanja) 
(1) Kandidat za bibliotekarski izpit mora pred pristopom k bibliotekarskemu izpitu opraviti strokovno usposabljanje za opravljanje bibliotekarskega izpita (v nadaljnjem besedilu: strokovno usposabljanje) po vnaprej določenem programu in pod vodstvom mentorja.
(2) Namen strokovnega usposabljanja je seznaniti kandidata za bibliotekarski izpit z javno službo na področju knjižnične dejavnosti, s širšim in ožjim področjem dela, za katerega se usposablja, ter ga usposobiti za samostojno strokovno knjižničarsko delo.
17. člen 
(kraj opravljanja strokovnega usposabljanja ter seznanitev kandidata s programom in mentorjem) 
(1) Strokovno usposabljanje se opravlja v knjižnici, kjer je kandidat zaposlen. Za kandidate, zaposlene v knjižnicah, v katerih ni mogoče imenovati ustreznega mentorja, se strokovno usposabljanje opravlja v sodelovanju z drugo knjižnico, ki ima mentorja.
(2) Kandidat mora biti seznanjen z mentorjem in programom strokovnega usposabljanja ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
18. člen 
(pogoji za mentorja, mentorjeve naloge in obseg mentorstva) 
(1) Mentor mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza visokošolski izobrazbi druge stopnje, ter opravljen bibliotekarski izpit in najmanj sedem let delovnih izkušenj s področja knjižnične dejavnosti.
(2) Mentor opravlja naslednje naloge:
– pripravi program strokovnega usposabljanja,
– sam oziroma s pomočjo drugih delavcev knjižnice uvaja kandidata v delo,
– daje kandidatu strokovne nasvete, navodila in nudi pomoč pri praktičnem delu,
– seznanja kandidata z izvajanjem delovnih postopkov ter s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav,
– usmerja kandidata v študij strokovne literature in delovne dokumentacije,
– sproti spremlja uspešnost kandidata pri strokovnem usposabljanju in predlaga morebitne spremembe in dopolnitve programa usposabljanja,
– kandidata za bibliotekarski izpit za bibliotekarja usmerja pri izbiri teme in izdelavi pisne naloge,
– po zaključku strokovnega usposabljanja oceni delo kandidata in pripravi poročilo o strokovnem usposabljanju ter z njim seznani kandidata in odgovorno osebo knjižnice, v kateri je kandidat zaposlen.
(3) Mentorstvo mora biti opravljeno kakovostno in v obsegu, ki je potreben, da je dosežen namen strokovnega usposabljanja. Za strokovno usposabljanje kandidata mora mentor opraviti najmanj deset ur mentorstva mesečno.
19. člen 
(trajanje strokovnega usposabljanja) 
(1) Strokovno usposabljanje traja najmanj šest mesecev, vendar ne več kot eno leto.
(2) Trajanje strokovnega usposabljanja se sorazmerno podaljša, če je kandidat zaposlen za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa.
(3) Trajanje strokovnega usposabljanja se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, če odsotnost traja dlje kot 20 delovnih dni.
(4) Strokovno usposabljanje se sorazmerno podaljša tudi za kandidata, pri katerem strokovno usposabljanje ne poteka v skladu s programom usposabljanja.
(5) Podaljšanje trajanja strokovnega usposabljanja iz razlogov, opredeljenih v drugem do četrtem odstavku tega člena, predlaga mentor. O podaljšanju odloči odgovorna oseba knjižnice, v kateri je kandidat zaposlen.
20. člen 
(program strokovnega usposabljanja) 
(1) Strokovno usposabljanje poteka po programu, ki ga predlaga mentor in potrdi odgovorna oseba knjižnice, v kateri je kandidat zaposlen.
(2) V programu strokovnega usposabljanja se za vsakega kandidata opredelijo:
– trajanje strokovnega usposabljanja,
– vsebine strokovnega dela in delovni procesi, ki jih mora spoznati,
– oblike strokovnega izpopolnjevanja, ki potekajo v času usposabljanja,
– viri in literatura, s katerimi se mora seznaniti,
– čas, predviden za posvetovanja z mentorjem in drugimi delavci v knjižnici,
– čas morebitnega strokovnega usposabljanja v drugi knjižnici,
– način spremljanja strokovnega usposabljanja in nadzora nad njim ter
– druge vsebine in elementi, pomembni za uspešno strokovno usposabljanje.
(3) Strokovno usposabljanje obsega splošni in posebni del.
21. člen 
(vsebina splošnega dela strokovnega usposabljanja) 
Splošni del strokovnega usposabljanja je enoten za vse kandidate in obsega poznavanje:
– organiziranosti knjižnic,
– predpisov, pomembnih za področje knjižnične dejavnosti ter za področje, na katerem deluje knjižnica (npr. lokalna samouprava, kultura, šolstvo, visoko šolstvo),
– internih aktov knjižnice oziroma organizacije, v okviru katere deluje knjižnica,
– pravic in obveznosti zaposlenih na delovnem mestu ter
– profesionalne etike.
22. člen 
(vsebina posebnega dela strokovnega usposabljanja) 
Posebni del strokovnega usposabljanja obsega praktično usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje za samostojno opravljanje delovnih nalog z delovnega področja knjižnice, za katerega se kandidat usposablja.
23. člen 
(priprava pisne naloge v obdobju strokovnega usposabljanja) 
(1) Kandidat za bibliotekarski izpit za bibliotekarja mora v obdobju strokovnega usposabljanja pred opravljanjem bibliotekarskega izpita pripraviti pisno nalogo na eno od tem s seznama tematskih sklopov, navedenih v prilogi II.
(2) Pisna naloga za bibliotekarski izpit za bibliotekarja (v nadaljnjem besedilu: pisna naloga) mora biti vsebinsko ustrezno in jezikovno pravilno kandidatovo avtorsko delo. Pisna naloga ima od 20 do 30 strani besedila. Za pripravo, predstavitev in javno dostopnost pisne naloge mora kandidat za bibliotekarski izpit za bibliotekarja upoštevati navodila, opredeljena v Navodilih za pripravo pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja, objavljenih na zavihku Informacije o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice.
(3) Komisija za bibliotekarski izpit lahko, če pisna naloga ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, pisno nalogo zavrne ali kandidata pozove, naj v sedmih dneh od prejema poziva pisno nalogo v skladu z navodili v pozivu popravi ali dopolni.
(4) Če komisija za bibliotekarski izpit pisno nalogo zavrne ali oceni, da naloga v roku, opredeljenem v prejšnjem odstavku, ni ustrezno popravljena ali dopolnjena, kandidat ne more pristopiti k bibliotekarskemu izpitu v izpitnem roku.
(5) Pisno nalogo mora kandidat poslati nacionalni knjižnici najmanj 30 dni pred izpitnim rokom.
24. člen 
(dnevnik strokovnega usposabljanja) 
Med strokovnim usposabljanjem kandidat vodi dnevnik strokovnega usposabljanja na obrazcu, objavljenem v Informacijah o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice. V dnevnik strokovnega usposabljanja kandidat vpisuje dela in naloge, opravljene po programu strokovnega usposabljanja, ter udeležbo na različnih oblikah strokovnega izpopolnjevanja. Mentor potrdi verodostojnost in vsebino dnevnika strokovnega usposabljanja, ki ga pripravi kandidat. Kandidat mora potrjen dnevnik strokovnega usposabljanja predložiti nacionalni knjižnici najmanj 15 dni pred izpitnim rokom.
25. člen 
(poročilo o poteku strokovnega usposabljanja) 
(1) Pisno poročilo o poteku strokovnega usposabljanja pripravi mentor. V poročilu mentor oceni uspešnost kandidata pri strokovnem usposabljanju ter opredeli zlasti naslednje:
– obseg in kakovost opravljenega dela kandidata glede na program strokovnega usposabljanja,
– uspešnost kandidata pri delu,
– odnos do sodelavcev in uporabnikov,
– spoštovanje etičnih načel,
– delovno področje, na katerem je bil kandidat najbolj uspešen, oziroma za katera področja je pokazal največ zanimanja.
(2) Mentor za kandidata, pri katerem strokovno usposabljanje ne poteka v skladu s programom strokovnega usposabljanja, predlaga sorazmerno podaljšanje strokovnega usposabljanja.
(3) Strokovno usposobljenost kandidata mentor oceni z oceno »uspešno« oziroma »neuspešno«.
26. člen 
(potrdilo o opravljenem strokovnem usposabljanju) 
Po uspešno končanem strokovnem usposabljanju izda knjižnica, v kateri je kandidat zaposlen, na podlagi ocene mentorja kandidatu potrdilo o opravljenem strokovnem usposabljanju na obrazcu, objavljenem v Informacijah o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice, ki ga mora kandidat predložiti nacionalni knjižnici najmanj 15 dni pred izpitnim rokom.
27. člen 
(podaljšanje strokovnega usposabljanja) 
(1) Kandidat, ki strokovnega usposabljanja ne konča uspešno, v izpitnem roku ne more opravljati bibliotekarskega izpita.
(2) Odgovorna oseba knjižnice lahko v primeru iz prejšnjega odstavka odloči o podaljšanju strokovnega usposabljanja.
(3) Kandidat iz prvega odstavka tega člena pri nacionalni knjižnici vloži vlogo za določitev novega izpitnega roka.
VI. POSTOPEK OPRAVLJANJA BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA 
28. člen 
(sklepčnost izpitne komisije in izključitev javnosti) 
Pri opravljanju bibliotekarskega izpita morajo biti navzoči najmanj trije člani komisije za bibliotekarski izpit (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija). Komisija za bibliotekarski izpit za vsak izpitni rok določi člane in predsednika izpitne komisije. Opravljanje bibliotekarskega izpita ni javno.
29. člen 
(obseg in vsebina bibliotekarskega izpita) 
(1) Bibliotekarski izpit obsega splošni in posebni del.
(2) Izpitne vsebine za splošni del bibliotekarskega izpita (v nadaljnjem besedilu: splošni del izpita) in posebni del bibliotekarskega izpita (v nadaljnjem besedilu: posebni del izpita) so opredeljene v prilogi I.
(3) Za posamezno izpitno vsebino se v skladu s tem pravilnikom šteje splošni del izpita in vsako posamezno področje v posebnem delu izpita.
(4) Okvirna izpitna vprašanja za posamezne izpitne vsebine iz priloge I, vire in literaturo ter navodila in pojasnila v zvezi z bibliotekarskim izpitom javno objavi nacionalna knjižnica na svoji spletni strani v Informacijah o bibliotekarskem izpitu. Komisija za bibliotekarski izpit informacije o bibliotekarskem izpitu redno dopolnjuje.
(5) Vsebine in oblika bibliotekarskega izpita za knjižničarja se razlikujejo od vsebin in oblike bibliotekarskega izpita za bibliotekarja.
30. člen 
(potek splošnega dela izpita) 
(1) Splošni del izpita poteka v obliki ustnega preverjanja poznavanja vsebin splošnega dela bibliotekarskega izpita, opredeljenih v točki I priloge I. Izpitna vprašanja določi izpitna komisija. Splošni del izpita lahko traja največ 45 minut.
(2) Znanje, ki ga izkaže kandidat, se oceni s točkami od nič (0) do deset (10). Kandidat je splošni del izpita opravil, če je bil ocenjen z najmanj šestimi (6) točkami.
(3) Kandidat, ki je bil negativno ocenjen na splošnem delu izpita, lahko ponavlja izpit v roku, ki ga določi izpitna komisija. Kandidat lahko splošni del izpita ponavlja največ dvakrat. Splošni del izpita sme ponavljati drugič po preteku enega meseca od neuspešno opravljene prve ponovitve splošnega dela izpita.
31. člen 
(potek posebnega dela izpita) 
(1) Posebni del izpita za knjižničarja poteka v obliki ustnega preverjanja poznavanja vsebin posebnega dela bibliotekarskega izpita, opredeljenih v točki II priloge I pred izpitno komisijo. Preverjanje poznavanja posamezne izpitne vsebine posebnega dela izpita lahko traja največ 20 minut.
(2) V izpitno vsebino posebnega dela izpita za bibliotekarja spada pisna naloga iz 23. člena tega pravilnika ter njena predstavitev in zagovor. Zagovor predložene pisne naloge pred izpitno komisijo lahko skupaj s predstavitvijo pisne naloge traja največ 60 minut. Izpitna komisija za ocenjevanje pisne naloge upošteva merila za ocenjevanje pisne naloge za bibliotekarski izpit za bibliotekarja, ki so objavljena v Informacijah o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice.
(3) Posamezna izpitna vsebina posebnega dela izpita se oceni s točkami od nič (0) do deset (10) in je uspešno opravljena, če je ocenjena z najmanj šestimi (6) točkami.
(4) Kandidat je posebni del izpita opravil, če je bil uspešen pri vseh izpitnih vsebinah posebnega dela izpita.
(5) Če kandidat pri posamezni izpitni vsebini posebnega dela izpita ni bil uspešen, mu izpitna komisija določi rok za ponovitev posamezne izpitne vsebine posebnega dela izpita.
(6) Kandidat, ki na vseh področjih posebnega dela izpita ni bil uspešen in je bil ocenjen negativno, ponavlja celoten posebni del izpita v roku, ki ga določi izpitna komisija. Kandidat lahko posebni del izpita ponavlja največ dvakrat. Posebni del izpita sme ponavljati drugič po preteku enega meseca od neuspešno opravljene prve ponovitve posebnega dela izpita.
32. člen 
(odsotnost kandidata na izpitnem roku) 
(1) Če kandidat brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju splošnega ali posebnega dela izpita v izpitnem roku ali če odstopi med opravljanjem izpita, se šteje, da izpita ni opravil. O navedenem izpitna komisija v zapisnik vpiše zaznamek.
(2) Če kandidat iz upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju splošnega ali posebnega dela izpita v izpitnem roku ali če odstopi med opravljanjem od že začetega izpita, mora najpozneje v 15 dneh od izpitnega roka zaprositi za določitev novega izpitnega rok, sicer se šteje, da je od izpita odstopil.
(3) O upravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka in novem izpitnem roku, ki mora biti najpozneje v dveh mesecih po odstopu od opravljanja izpita, odloči komisija za bibliotekarski izpit v sedmih dneh po prejemu vloge.
33. člen 
(zapisnik o poteku bibliotekarskega izpita) 
(1) Izpitna komisija za vsakega kandidata vodi zapisnik o poteku bibliotekarskega izpita in doseženem uspehu na obrazcu, objavljenem v Informacijah o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice. Pisna naloga iz 23. člena tega pravilnika je priloga zapisnika.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka podpišejo predsednik in člani izpitne komisije takoj po končanem izpitu ter ga v treh dneh izročijo pristojni osebi za vodenje evidence bibliotekarskih izpitov.
34. člen 
(odločitev izpitne komisije) 
Kandidat opravi bibliotekarski izpit, če je uspešen na splošnem in posebnem delu izpita. Uspeh kandidata oceni izpitna komisija z oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
35. člen 
(obvestilo kandidatu o uspehu na bibliotekarskem izpitu) 
(1) Kandidata takoj po opravljanju izpita o uspehu na izpitu ustno obvesti izpitna komisija. Pisno obvestilo o uspehu na izpitu pošlje nacionalna knjižnica kandidatu na kontaktni naslov, ki ga je navedel v elektronski prijavi, najpozneje v 15 dneh.
(2) Kandidatu, ki je opravi bibliotekarski izpit, nacionalna knjižnica poleg obvestila iz prejšnjega odstavka, pošlje tudi potrdilo o opravljenem bibliotekarskem izpitu.
(3) Kandidatu, ki bibliotekarskega izpita ni opravil, mora nacionalna knjižnica v roku iz prvega odstavka tega člena, posredovati tudi podatke o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko bibliotekarski izpit znova opravlja, oziroma mu izdati sklep, da bibliotekarskega izpita ne more več opravljati.
36. člen 
(potrdilo o opravljenem bibliotekarskem izpitu) 
(1) Kandidatu, ki je opravil bibliotekarski izpit, nacionalna knjižnica izda potrdilo o bibliotekarskem izpitu (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), ki vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime ter kraj in datum rojstva kandidata,
– datum izpita,
– številko potrdila,
– vrsto bibliotekarskega izpita in naziv, ki ga je pridobil kandidat po opravljenem bibliotekarskem izpitu,
– osebno ime predsednika komisije za bibliotekarski izpit,
– osebno ime predstojnika nacionalne knjižnice.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka podpišeta predsednik komisije za bibliotekarski izpit in predstojnik nacionalne knjižnice.
(3) Pridobljeni nazivi po opravljenem bibliotekarskem izpitu so naslednji:
a) za kandidate, ki so opravili bibliotekarski izpit za knjižničarja:
– knjižničar za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela knjižničarja,
– višji knjižničar za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela višjega knjižničarja,
b) za kandidate, ki so opravili bibliotekarski izpit za bibliotekarja:
– bibliotekar pomočnik za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja pomočnika,
– bibliotekar za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja,
– bibliotekar z magisterijem za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja z magisterijem,
– bibliotekar z doktoratom za kandidate, ki opravljajo strokovna knjižničarska dela bibliotekarja z doktoratom.
VII. DOPOLNILNI BIBLIOTEKARSKI IZPIT IN PRIZNAVANJE NAZIVOV 
37. člen 
(pogoji za pristop k dopolnilnemu bibliotekarskemu izpitu) 
Za opravljanje dopolnilnega bibliotekarskega izpita mora strokovni knjižničarski delavec imeti že opravljen bibliotekarski izpit ali strokovni izpit s področja knjižnične dejavnosti po predpisih, veljavnih pred uveljavitvijo tega pravilnika, in najmanj tri mesece delovnih izkušenj na zahtevnejšem delovnem mestu.
38. člen 
(namen in postopek opravljanja dopolnilnega bibliotekarskega izpita) 
(1) Dopolnilni bibliotekarski izpit mora opraviti strokovni knjižničarski delavec z opravljenim bibliotekarskim izpitom za knjižničarja, ki je premeščen na zahtevnejša strokovna knjižničarska dela oziroma sklene delovno razmerje za zahtevnejše delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit za bibliotekarja določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.
(2) Strokovni knjižničarski delavec mora za opravljanje dopolnilnega bibliotekarskega izpita izpolnjevati formalne pogoje, kot sta stopnja in smer izobrazbe v skladu z 39.a členom Zakona, ter imeti najmanj tri mesece delovnih izkušenj pri opravljanju strokovnih knjižničarskih del na zahtevnejšem delovnem mestu. Delovne izkušnje na zahtevnejšem delovnem mestu kandidat izkaže s potrdilom delodajalca. Dodatni pogoj za pristop kandidata k dopolnilnemu bibliotekarskemu izpitu je priprava pisne naloge.
(3) Strokovni knjižničarski delavec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, pošlje vlogo za dopolnilni bibliotekarski izpit na naslov nacionalne knjižnice. Vlogi mora priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
(4) Na podlagi popolne vloge komisija za bibliotekarski izpit kandidatu določi izpitni rok in izpitno komisijo. Dopolnilni bibliotekarski izpit poteka v obliki predstavitve in zagovora pisne naloge.
(5) Določbe pravilnika, ki določajo pisno nalogo za bibliotekarski izpit za bibliotekarja, ter določbe pravilnika, ki določajo postopek opravljanja bibliotekarskega izpita, se za dopolnilni bibliotekarski izpit uporabljajo smiselno.
39. člen 
(priznavanje naziva strokovnemu knjižničarskemu delavcu, ki pridobi višjo stopnjo izobrazbe) 
(1) Strokovni knjižničarski delavec, ki mu v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega pravilnika za pridobljeno višjo stopnjo izobrazbe, kot jo je imel, ko je opravil bibliotekarski izpit, ni treba opraviti dopolnilnega bibliotekarskega izpita, lahko zaprosi za priznanje ustreznega naziva iz tretjega odstavka 36. člena tega pravilnika.
(2) Za priznanje ustreznega naziva mora strokovni knjižničarski delavec, ki izpolnjuje formalne pogoje za zaprošeni naziv, podati vlogo komisiji za bibliotekarski izpit. Vlogi mora priložiti dokazilo o stopnji in smeri formalne izobrazbe in potrdilo o opravljenem bibliotekarskem izpitu.
(3) Strokovnemu knjižničarskemu delavcu iz prvega odstavka tega člena mora nacionalna knjižnica v 30 dneh izdati potrdilo o priznanju zaprošenega naziva, oziroma mu izdati sklep, da formalnih pogojev za zaprošeni naziv ne izpolnjuje.
VIII. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV IN NADZORSTVO 
40. člen 
(varstvo pravic kandidatov) 
Zoper odločitve iz 35. in 49. člena je v 15 dneh po vročitvi dovoljena pritožba, o kateri v 60 dneh odloči minister, pristojen za kulturo.
41. člen 
(pravica do vpogleda) 
Predstojnik nacionalne knjižnice lahko kandidatu, ki je odstopil od izpita, oziroma kandidatu, ki izpita ni opravil, na podlagi njegovega pisnega zahtevka omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo, in sicer v sedmih dneh po vročitvi pisnega obvestila, da bibliotekarskega izpita ni opravil.
42. člen 
(opravljanje nadzora) 
(1) Nadzor nad opravljanjem izpitov, imenovanjem izpitnih komisij in njihovim delovanjem, vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem evidenc o izpitih ter njihovim zavarovanjem opravlja ministrstvo, pristojno za kulturo.
(2) Nacionalna knjižnica posreduje ministrstvu iz prvega odstavka poročila o poteku in rezultatih izpitov, in sicer vsako leto najpozneje do konca februarja za preteklo leto v okviru letnega poročila o delu nacionalne knjižnice.
IX. STROŠKI BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA 
43. člen 
(struktura in določitev višine stroškov izpita) 
(1) Strošek bibliotekarskega izpita vključuje stroške dela komisije za bibliotekarski izpit in materialne stroške izpita (stroški postopka prijave, vodenja in upravljanja evidence bibliotekarskih izpitov, preverjanja izpolnjevanja pogojev za pristop k bibliotekarskem izpitu, v zvezi z delom pri pisni nalogi, stroški gradiva, izdaje obvestil, potrdil in podobno). Stroški dela komisije za bibliotekarski izpit vključujejo stroške dela članov izpitne komisije in dodatnih izpraševalcev ter strokovnih tajnikov.
(2) Višino stroškov iz prejšnjega odstavka s posebnim sklepom določi predstojnik nacionalne knjižnice.
(3) Cena bibliotekarskega izpita je objavljena v Informacijah o bibliotekarskem izpitu na spletni strani nacionalne knjižnice.
44. člen 
(obveznost plačila in rok za plačilo stroškov izpita) 
Stroške bibliotekarskega izpita nosi kandidat ali njegov delodajalec (v nadaljnjem besedilu: plačnik). Plačnik mora poravnati stroške izpita v roku, določenem v četrtem odstavku 9. člena tega pravilnika.
X. EVIDENCA BIBLIOTEKARSKIH IZPITOV 
45. člen 
(zbirka dokumentov o bibliotekarskem izpitu) 
Nacionalna knjižnica za vsakega kandidata, ki je opravljal bibliotekarski izpit, v skladu s predpisi o ravnanju z arhivskim in dokumentarnim gradivom vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirko dokumentov, v kateri so:
– prijava k bibliotekarskemu izpitu s prilogami,
– dokazila, ki so bila podlaga za morebitno priznavanje izpitnih vsebin, in sklep o določitvi izpitnih vsebin za opravljanje bibliotekarskega izpita,
– zapisnik o poteku bibliotekarskega izpita ter doseženem uspehu z dokazili,
– en izvod potrdila o opravljenem bibliotekarskem izpitu.
46. člen 
(vodenje in vsebina evidence bibliotekarskih izpitov) 
(1) Nacionalna knjižnica upravlja evidenco bibliotekarskih izpitov. Evidenca se vodi v elektronski obliki.
(2) Evidenca iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
– zaporedno številko;
– številko zbirke dokumentov o kandidatu;
– osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega prebivališča kandidata;
– podatke o izobrazbi in zaposlitvi;
– vrsto bibliotekarskega izpita ter uspeh na bibliotekarskem izpitu in naziv, podatek o morebitnem priznanju naziva zaradi pridobitve višje izobrazbe;
– datum izdaje potrdila.
47. člen 
(varovanje podatkov iz zbirke dokumentov in evidence bibliotekarskih izpitov) 
(1) Za zbiranje in varovanje osebnih podatkov v zbirki dokumentov iz 45. člena tega pravilnika in evidence o bibliotekarskih o izpitih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Nacionalna knjižnica mora sprejeti organizacijske in druge ustrezne postopke in ukrepe, s katerimi pristojna služba nacionalne knjižnice preprečuje nepooblaščen ali neregistriran dostop do zbirke dokumentov iz 45. člena tega pravilnika in evidence bibliotekarskih izpitov iz 46. člena tega pravilnika ali namerno uničevanje oziroma spreminjanje vpisanih podatkov ali njihovo izgubo in tudi nepooblaščen dostop do njih ter obdelavo in posredovanje vpisanih podatkov nepooblaščenim osebam in njihovo neregistrirano uporabo.
XI. POSEBNE DOLOČBE 
48. člen 
(opravljanje bibliotekarskega izpita za strokovne knjižničarske delavce v knjižnicah, ki ne opravljajo knjižnične javne službe) 
(1) Bibliotekarski izpit po tem pravilniku lahko opravijo tudi strokovni knjižničarski delavci, zaposleni v knjižnicah, ki ne opravljajo knjižnične javne službe, vendar mora biti iz dokazil, ki so priložena k prijavi na bibliotekarski izpit, razvidno, da knjižnice, kjer so zaposleni, upoštevajo strokovno organizacijo knjižnične dejavnosti in skupne strokovne podlage za delovanje v vzajemnem bibliografskem sistemu.
(2) Določbe tega pravilnika o pogojih in načinu opravljanja bibliotekarskega izpita se smiselno uporabljajo tudi za opravljanje bibliotekarskega izpita za strokovne knjižničarske delavce iz prejšnjega odstavka tega člena.
49. člen 
(priznavanje že opravljenih primerljivih izpitov) 
(1) Strokovni izpit na drugih področjih se kandidatu za opravljanje bibliotekarskega izpita lahko prizna v obsegu, za katerega komisija za bibliotekarski izpit na podlagi predloženih dokumentov ugotovi skladnost vsebin, ki se upoštevajo pri opravljanju bibliotekarskega izpita po tem pravilniku. Kandidatu v skladu s tem predstojnik nacionalne knjižnice s sklepom ustrezno delno ali v celoti prizna splošni in/ali posebni del izpita.
(2) Bibliotekarski ali drug primerljiv izpit, opravljen v drugih državah, se kandidatu za opravljanje bibliotekarskega izpita lahko prizna v obsegu, za katerega komisija za bibliotekarski izpit na podlagi predloženih dokumentov ugotovi skladnost vsebin, ki se upoštevajo pri opravljanju bibliotekarskega izpita po tem pravilniku. Kandidatu v skladu s tem predstojnik nacionalne knjižnice s sklepom ustrezno delno ali v celoti prizna posebni del bibliotekarskega izpita, opravljati pa mora splošni del izpita.
XII. PREHODNE DOLOČBE 
50. člen 
(priznavanje pogoja študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva) 
Od uveljavitve tega pravilnika do izteka enega leta od začetka izvajanja študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva iz prve alineje tretjega odstavka in prve alineje četrtega odstavka 39.a člena Zakona se za opravljeni študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva iz prve alineje tretjega odstavka in prve alineje četrtega odstavka 39.a člena Zakona šteje tudi opravljen tečaj za začetnike v stroki pri nacionalni knjižnici in najmanj pol leta delovne prakse na strokovnih knjižničarskih delih v knjižnici.
51. člen 
(dokončanje že začetih postopkov) 
Postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega pravilnika, se dokončajo po določbah Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (Uradni list SRS, št. 30/80), razen če kandidat prijavo umakne in vloži novo za opravljanje bibliotekarskega izpita po tem pravilniku.
52. člen 
(priznavanje bibliotekarskega izpita, opravljenega pred uveljavitvijo tega pravilnika) 
Šteje se, da ima oseba, ki ima opravljen ustrezen bibliotekarski oziroma strokovni izpit za knjižničarstvo po predpisih pred uveljavitvijo tega pravilnika, izpolnjen pogoj bibliotekarskega izpita za strokovnega knjižničarskega delavca iz 39.b člena Zakona.
53. člen 
(pogoji ob novi zaposlitvi ali premestitvi) 
Za strokovnega knjižničarskega delavca, ki je za delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, na novo sklenil delovno razmerje ali je bil nanj premeščen, veljajo določbe tega pravilnika.
54. člen 
(rok za opravljanje bibliotekarskega izpita po pogojih pred uveljavitvijo tega pravilnika) 
Zaposleni strokovni delavec, ki je ob začetku veljavnosti tega pravilnika izpolnjeval pogoje za opravljanje strokovnega izpita po Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke (Uradni list SRS, št. 30/80), pa ga še ni opravil niti se še ni prijavil k opravljanju bibliotekarskega izpita, mora opraviti bibliotekarski izpit v enem letu od uveljavitve tega pravilnika.
55. člen 
(rok za imenovanje komisije za bibliotekarski izpit) 
(1) Nacionalna knjižnica mora objaviti javni poziv za kandidate za člane komisije za bibliotekarski izpit najpozneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega pravilnika. Predstojnik nacionalne knjižnice mora imenovati komisijo za bibliotekarski izpit iz 11. člena tega pravilnika najpozneje v treh mesecih po začetku veljavnosti tega pravilnika.
(2) Predstojnik nacionalne knjižnice imenuje strokovnega tajnika komisije za bibliotekarski izpit in njegovega namestnika v 15 dneh po začetku veljavnosti tega pravilnika.
56. člen 
(uskladitev določb o izpitnih komisijah) 
(1) Komisija za bibliotekarski izpit se mora prvič sestati najpozneje v 15 dneh po imenovanju iz prejšnjega člena tega pravilnika. Mandat dosedanjim komisijam, imenovanim v skladu z dosedanjimi predpisi, preneha, ko končajo postopke, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega pravilnika.
(2) Komisija za bibliotekarski izpit sprejme poslovnik iz 15. člena tega pravilnika v dveh mesecih po imenovanju.
XIII. KONČNA DOLOČBA 
57. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
Št. 0070-9/2016/26
Ljubljana, dne 24. novembra 2016
EVA 2016-3340-0016
Anton Peršak l.r.
Minister 
za kulturo