Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2016 z dne 30. 9. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2016 z dne 30. 9. 2016

Kazalo

2624. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev, stran 8680.

  
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in petega odstavka 179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – UPB4, v nadaljnjem besedilu: Zakon o letalstvu), 25. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 81/10) in za izvrševanje CAT.OP.MPA.105 Dela CAT Priloge IV, NCC.OP.100 Dela NCC Priloge VI in NCO.OP.100 Dela NCO Priloge VII Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/1199 z dne 22. julija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 glede operativne odobritve navigacije na podlagi zmogljivosti, glede certificiranja in nadzora izvajalcev podatkovnih storitev in glede helikopterskih operacij na morju ter o popravku navedene uredbe, ter za izvrševanje AMC1 FCL.210.H in Dodatkov 4 in 9 Dela FCL Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/539 z dne 6. aprila 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1178/2011 glede usposabljanja pilotov, preizkušanja in rednega preverjanja za navigacijo na podlagi zmogljivosti, izdaja direktor agencije naslednjo
O P E R A T I V N O - T E H N I Č N O     Z A H T E V O
za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta operativno-tehnična zahteva ureja v skladu z CAT.OP.MPA.105 Dela CAT Priloge IV, NCC.OP.100 Dela NCC Priloge VI in NCO.OP.100 Dela NCO Priloge VII Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/1199 z dne 22. julija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 glede operativne odobritve navigacije na podlagi zmogljivosti, glede certificiranja in nadzora izvajalcev podatkovnih storitev in glede helikopterskih operacij na morju ter o popravku navedene uredbe, ter za izvrševanje AMC1 FCL.210.H in Dodatkov 4 in 9 Dela FCL Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/539 z dne 6. aprila 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1178/2011 glede usposabljanja pilotov, preizkušanja in rednega preverjanja za navigacijo na podlagi zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: Uredba EU št. 965/2012), operativne in tehnične zahteve za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev pri izvajanju komercialnih in nekomercialnih operacij.
(2) Ta operativno-tehnična zahteva ne ureja izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev na dvignjenih območjih.
(3) Ta operativno-tehnična zahteva se ne uporablja za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev:
– v primeru izrednih dogodkov v letu;
– ki opravljajo lete za potrebe nujne medicinske pomoči in drugih humanitarnih letov ali sodelujejo v operacijah iskanja in reševanja ali pri gašenju požarov.
(4) Ta operativno-tehnična zahteva se ne uporablja za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev, ki so uporabljeni v vojaških, carinskih, policijskih, iskalnih in reševalnih ter gasilskih dejavnostih, dejavnostih obalnih služb ali podobnih dejavnosti ali službah.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej operativno-tehnični zahtevi, imajo naslednji pomen:
1. »izven letališki pristanek helikopterja« pomeni del leta helikopterja od trenutka, ko se helikopter začne spuščati z namenom pristati, do pristanka oziroma do trenutka, ko se lopatice rotorja popolnoma ustavijo na območju za izven letališki pristanek;
2. »izven letališki vzlet helikopterja« pomeni del leta helikopterja od trenutka, ko se lopatice rotorja začnejo vrteti, do zaključka vzpenjanja po vzletu do minimalne višine, ki je predpisana za potovanje helikopterja iz območju za izven letališki pristanek;
3. »končni prilet helikopterja« pomeni zaključni del izven letališkega pristanka, in se začne v najkasneje trenutku, ko helikopter zapusti minimalno dovoljeno višino letenja, z namenom izvedbe izven letališkega pristanka;
4. »območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta« pomeni območje, ki ni letališče, vzletišče ali heliport in ga vodja helikopterja ali zemeljski asistent izbere za pristanek ali vzlet helikopterja;
5. »dvignjeno območje« pomeni območje za izvedbo izven letališkega pristanka ali vzleta, ki se nahaja na zgradbi ali drugi konstrukciji in je za najmanj 3 m višje od okoliškega terena;
6. »območje končnega prileta in vzleta (FATO)« pomeni določeno območje za helikopterske operacije, nad katerim se zaključi prilet z lebdenjem ali pristankom oziroma začne vzlet;
7. »pristajalno mesto (TLOF)« pomeni površino, ko se jo helikopter dotakne pri pristanku ali s katere poleti in je praviloma tudi kraj vkrcavanja in izkrcavanja potnikov, tovora ali pošte;
8. »varno območje« pomeni v tem predpisu definirano območje na območju za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta, ki obdaja FATO in v katerem ni ovir višjih od 1 m;
9. »vodja helikopterja« pomeni pilot, ki je za konkretni let imenovan za vodjo zrakoplova in je odgovoren za varno izvajanje celotnega letenja;
10. »operativno osebje« pomeni ustrezno usposobljene osebe, ki na kakršen koli način na zemlji in v zraku, posredno ali neposredno sodelujejo pri izvedbi helikopterskih operacij;
11. »zemeljski asistent« pomeni ustrezno usposobljeno osebo, ki na kakršen koli način iz zemlje asistira pilotu pri izvedbi helikopterske operacije na območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta;
12. »gosto naseljeno območje« je področje znotraj kraja, mesta ali naselja, ki se večinoma uporablja za bivanje, poslovne ali rekreacijske namene;
13. »nevarne ovire« so daljnovodi, več nivojska križišča, železniške proge, avtoceste, energetska postrojenja in gosto naseljena območja;
14. »operativni priročnik« je priročnik, ki vsebuje postopke, navodila in smernice, ki ga uporablja operativno osebje pri izvajanju njihovih nalog;
15. »priročnik helikopterja« je priročnik, ki vsebuje navodila za uporabo helikopterja, njegovih naprav in sistemov;
16. »letalna sposobnost« pomeni dejansko zmogljivost helikopterja, ki omogoča varen let helikopterja.
17. »prosilec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki poda vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov;
18. »agencija« pomeni Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije;
19. »let za posebne namene« je let, ki ga določa VII Poddel E Dela NCO Priloge VII in v Delu SPO Priloge VIII Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/1199 z dne 22. julija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 glede operativne odobritve navigacije na podlagi zmogljivosti, glede certificiranja in nadzora izvajalcev podatkovnih storitev in glede helikopterskih operacij na morju ter o popravku navedene uredbe.
3. člen 
(območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta) 
(1) Vodja helikopterja glede na orografske in vremenske razmere izbere ustrezno območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta, pri čemer mora upoštevati varnostne zahteve iz te operativno-tehnične zahteve, operativnega priročnika operatorja in priročnika helikopterja.
(2) Vodja helikopterja mora pred pričetkom pristanka nadleteti pristajalno mesto z namenom oceniti smer vetra, ustreznost pristajalnega mesta za varno izvedbo prileta, odleta in zgrešenega prileta, ustreznost pristajalnega mesta za varen pristanek oziroma pristanek v sili, možnost izvedbe manevra za izogib oziroma nadlet nevarnih ovir in podobno.
(3) Vodja helikopterja mora med končnim priletom in vzletom zagotoviti bočno oddaljenost od nevarnih ovir v trenutku prileta in vzleta vsaj dva premera rotorja, in vertikalno vsaj 15 čevljev.
(4) Za pristajalno mesto mora biti določena primerna površina brez nevarnih predmetov ali neravnin, ki presegajo omejitve helikopterja. Karakteristike pristajalnega mesta helikopterja so naslednje:
– dolžina 2B,
– širina 2B,
pri čemer B pomeni najdaljšo širino podvozja (kolesa, smuči ali plovci), razen če priročnik helikopterja ne določa drugačnih karakteristik pristajalnega mesta za določeno vrsto operacij.
(5) Karakteristike območja končnega prileta in odleta (FATO) skupaj z varnim območjem helikopterja so naslednje:
– dolžina najmanj enaka ali večja dvakratni največji dolžini helikopterja,
– širina najmanj enaka ali večja dvakratni največji dolžini helikopterja,
pri čemer mora biti širina varnega območja helikopterja najmanj 0,25 premera glavnega rotorja.
4. člen 
(uporaba pristajalnega mesta) 
(1) Vodja helikopterja ali prevoznik lahko načrtuje na določenem pristajalnem mestu do največ pet pristankov v enem dnevu, ali največ deset dni v štirih zaporednih tednih ali največ 28 dni v dvanajstih zaporednih mesecih, če je pridobil pisno soglasje lastnika ali upravljavca zemljišča, na katerem se nahaja pristajalno mesto.
(2) Agencija lahko dovoli več pristankov v enem dnevu, če gre za enkratne dogodke ali če se pristajalno mesto nahaja izven naseljenega območja, pri čemer agencija upošteva vpliv povečanega števila operacij na okolje.
5. člen 
(dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet) 
(1) Vodja helikopterja lahko izvede izven letališki pristanek, če ima ustrezno dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet, ki ga na vlogo prosilca iz 6. oziroma 7. člena te operativno-tehnične zahteve izda agencija. Vlogo za izdajo dovoljenja agencija objavi na svoji spletni strani.
(2) Šteje se, da imajo odobrene organizacije za usposabljanje, ki jih je potrdila agencija, pri izvajanju usposabljanja po programih za pridobitev licence LAPL(H), PPL(H), CPL(H) in ratingov za tip helikopterja, ustrezno dovoljenje za izvajanje šolskih izven letaliških pristankov in vzletov.
(3) Šteje se, da imajo leti, ki so namenjeni preizkusu praktične usposobljenosti, preverjanju strokovnosti ali ocene usposobljenosti za licence, ratinge ali potrdila, pri praktičnem izvajanju po potrjenih vsebinah praktičnega preizkusa, preverjanja ali ocenjevanja ustrezno dovoljenje za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov.
6. člen 
(pogoji za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov med izvajanjem komercialnih operacij in organizacija pristajalnega mesta) 
(1) Operater mora za izvajanje izven letaliških pristankov ali vzletov med izvajanjem komercialnih operacij pridobiti dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet iz prejšnjega člena te operativno-tehnične zahteve.
(2) Vodja helikopterja mora imeti za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov najmanj 350 ur kot pilot helikopterja in izpolnjevati dodatne pogoje, ki jih operator predpiše v operativnem priročniku.
(3) Zemeljski asistent mora imeti ves čas izvajanja izven letališkega pristanka in vzleta s pilotom dvosmerni radijsko komunikacijski kontakt.
(4) Vodja helikopterja ali zemeljski asistent prevoznika mora zagotoviti, da se potniki med pristankom in vzletom helikopterja nahajajo najmanj 50 metrov od priletnih in odletnih poti helikopterja ter da med pristankom in vzletom helikopterja ne ovirajo postopkov.
(5) Vodja helikopterja ali zemeljski asistent prevoznika mora zagotoviti, da se potniki ne približujejo helikopterju, dokler rotorji niso popolnoma zaustavljeni.
(6) Vodja helikopterja ali zemeljski asistent prevoznika je dolžan potnike pospremiti na poti do oziroma od helikopterja.
(7) Na pristajalnem mestu ter med samim letom mora vodja helikopterja ali po njegovem navodilu zemeljski asistent poučiti potnike o postopkih vkrcavanja in izkrcavanja, ter postopkih v nuji.
7. člen 
(pogoji za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov med izvajanjem nekomercialnih operacij) 
(1) Vodja zrakoplova mora za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov med izvajanjem nekomercialnih operacij pridobiti dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet iz 5. člena te operativno-tehnične zahteve.
(2) Vodja helikopterja mora imeti najmanj 350 ur kot pilot helikopterja.
(3) Vodja helikopterja ne sme izvesti izven letališkega pristanka, če bi pri tem ogrožal premoženje ter življenje in zdravje ljudi in živali.
(4) Vodja helikopterja ne sme izvesti izven letališkega pristanka in vzleta, če ugotovi, da helikopter za konkretni let nima ustreznih letalnih sposobnosti za varno izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta.
8. člen 
(izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov pri letih za posebne namene) 
Vodja helikopterja lahko pri izvedbi leta za posebne namene izvede izven letališki pristanek, ki ne izpolnjuje pogojev iz te operativno-tehnične zahteve, če ima posadka ali prevoznik dovoljenje za tak izven letališki pristanek, ki ga izda agencija. Takšen izven letališki pristanek izvede v skladu s pogoji, navedenimi v dovoljenju agencije ali v skladu z operativnim priročnikom, ki ga potrdi agencija.
9. člen 
(varnost) 
(1) Z namenom vkrcavanja in izkrcavanja potnikov je zemeljski asistent pred prihodom helikopterja na pristajalno mesto dolžan:
– pristajalno mesto ustrezno označiti,
– postaviti ustrezen indikator vetra,
– s helikopterjem vzpostaviti dvosmerni radijsko komunikacijski kontakt in
– zagotovil ustrezno protipožarno zaščito, če se načrtuje več kot deset pristankov v enem dnevu.
(2) Na izven letališkem pristajalnem mestu je prepovedano dopolnjevanje helikopterja z gorivom.
10. člen 
(vodenje seznamov in poročanje) 
(1) Operator je dolžan voditi seznam o izvedenih izven letaliških pristankih in vzletih, ki vsebuje naslednje podatke:
– ime oziroma kraj območja,
– koordinato območja, lahko tudi točko iz elektronskega zemljevida,
– ime in priimek pilota,
– datum in ura pristanka in vzleta,
– opis helikopterja (tip, registracija),
– pisno soglasje lastnika ali upravljavca območja in kadar je to potrebno, pisno soglasje lokalne skupnosti.
(2) Prevoznik ali lastnik helikopterja je najmanj enkrat letno dolžan agenciji pisno poročati o izvedenih izven letaliških pristankih in vzletih. Poročilo zajema najmanj tiste podatke, ki so določeni v prejšnjem odstavku. Poročilo se pošlje po elektronski pošti na naslov ilp@caa.si.
11. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta operativno-tehnična zahteva začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 27. septembra 2016
Rok Marolt l.r.
direktor Javne agencije 
za civilno letalstvo RS 

AAA Zlata odličnost