Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2016 z dne 20. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2016 z dne 20. 6. 2016

Kazalo

1887. Odločba o razveljavitvi sklepa Vrhovnega sodišča in sklepa Upravnega sodišča, stran 6402.

  
Številka:Up-619/15-16
Datum:2. 6. 2016
O D L O Č B A 
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Alexandra von Thurn Taxisa, Ljubljana, na seji 2. junija 2016
o d l o č i l o: 
Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 161/2015 z dne 28. 7. 2015 in sklep Upravnega sodišča št. I U 996/2015 z dne 14. 7. 2015 se razveljavita. Zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v 
A. 
1. Organ za brezplačno pravno pomoč je s sklepi prekinil tri postopke za dodelitev brezplačne pravne pomoči pritožniku. Pritožnik je vložil tožbo zoper navedene sklepe. Upravno sodišče je zavrglo tožbo, ker naj izpodbijani sklepi ne bi bili akti, ki bi jih lahko pritožnik izpodbijal v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.
2. Pritožnik zatrjuje kršitev 2. člena, prvega in drugega odstavka 14. člena ter 22., 23., 25. in 125. člena Ustave, 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Prvega protokola k EKČP. Meni, da je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč napačna, ker pogoji za prekinitev postopka niso bili izpolnjeni. Zgolj uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti naj ne bi zadostovala za prekinitev postopka. Pritožnik se pri tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 979/2015 z dne 30. 7. 2015, ki je sklepu o prekinitvi postopka podelitve brezplačne pravne pomoči priznalo naravo upravnega akta iz 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1) in vsebinsko odločilo o tožbi tako, da ji je ugodilo. V dopolnitvi ustavne pritožbe je pritožnik priložil tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1643/2015 z dne 9. 7. 2015. Višje sodišče je ugodilo njegovi pritožbi in razveljavilo sklep o prekinitvi pravdnega postopka. Navedlo je, da zgolj uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube poslovne sposobnosti, zato niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka. Pritožnik zatrjuje, da sta Upravno in Vrhovno sodišče z izpodbijanima sklepoma odstopili od ustaljene sodne prakse in s tem kršili načelo enakosti.
3. Pritožnik nasprotuje stališču Upravnega in Vrhovnega sodišča, da tožba zoper sklep o prekinitvi upravnega postopka ni dovoljena. S prekinitvijo postopka brezplačne pravne pomoči naj bi pritožnik ostal brez možnosti, da bi pred pravnomočno odločitvijo v pričakovano dolgotrajnem postopku odvzema poslovne sposobnosti pridobil odločbo o brezplačni pravni pomoči. Z zavrženjem tožbe naj bi bilo pritožniku onemogočeno pridobiti brezplačno pravno pomoč. S tem naj bi sodišči posegli v 2., 22. in 23. člen Ustave. Pritožnik navaja, da sta sklepa Upravnega in Vrhovnega sodišča arbitrarna, ker naj ne bi bila ustrezno obrazložena. Upravno sodišče naj ne bi odgovorilo na njegove trditve, da je sklep o prekinitvi postopka napačen. Vrhovno sodišče pa naj ne bi odgovorilo na trditve, da je s sklepom o prekinitvi postopka o podelitvi brezplačne pravne pomoči poseženo v pravico do sodnega varstva.
4. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-619/15 z dne 14. 12. 2015 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Vrhovno in Upravno sodišče.
5. Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi vpogledalo v spis Upravnega sodišča št. I U 996/2015.
B. 
6. Pritožnik zatrjuje, da sta Vrhovno in Upravno sodišče s stališčem, da zoper sklep o prekinitvi postopka ni dopustno vložiti tožbe v upravnem sporu, posegli v pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave).
7. Stališče Vrhovnega in Upravnega sodišča v izpodbijanih sklepih je, da sklep o prekinitvi postopka ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ker ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-11 kot tudi ne za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.2
8. V obravnavani zadevi se postavlja vprašanje, ali iz prvega odstavka 23. člena Ustave izhaja, da mora biti zoper sklep o prekinitvi upravnega postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči zagotovljeno sodno varstvo. V prvem odstavku 23. člena zagotavlja Ustava vsakomur, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V primerih, kadar ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo, se uresničevanje pravice do sodnega varstva zagotavlja z institutom upravnega spora iz 157. člena Ustave. Prvi odstavek 157. člena Ustave določa, da pristojno sodišče odloča v upravnem sporu, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če gre za dokončni posamični akt, (2) če navedeni akt izda državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, (3) če se z njim odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov in organizacij in (4) če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo (tako tudi Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-23/95 z dne 16. 11. 1995, OdlUS IV, 137). Ustava torej ne zagotavlja sodnega varstva v upravnem sporu, tudi če so izpolnjeni vsi drugi pogoji iz prvega odstavka 157. člena Ustave, če posamični akt ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.3
9. Glede na navedena ustavnopravna izhodišča o pravici do sodnega varstva, kadar se ta uresničuje v upravnem sporu, je moralo Ustavno sodišče presoditi, ali sklep o prekinitvi postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči pomeni odločitev o pravici ali pravni koristi. Če gre za tako odločitev, mora biti zoper njo zagotovljeno sodno varstvo.
10. V skladu s tretjim odstavkom 153. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP) s prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja. V času prekinitve ne teče rok za izdajo odločbe iz 222. člena ZUP. To pomeni, da v času prekinitve postopka pristojni organ ne bo odločil o pravici ali obveznosti posameznika. V konkretnem primeru to pomeni, da v času trajanja prekinitve postopka pritožnik ne more dobiti brezplačne pravne pomoči. Prekinitev postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči pa ne povzroči hkrati tudi prekinitve tistih postopkov, v katerih je pritožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
11. V obravnavanem primeru je pristojni organ prekinitev postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči vezal ali na pravnomočnost sklepa nepravdnega sodišča o koncu postopka za odvzem poslovne spodobnosti ali na postavitev zakonitega zastopnika pritožniku.4 V skladu s prvim odstavkom 48. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 – popr. – v nadaljevanju ZNP) mora posameznika pregledati izvedenec medicinske stroke.5 V skladu z 52. členom ZNP je zoper sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti poleg pritožbe dovoljena revizija in obnova postopka. V skladu s prvim odstavkom 206. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZZZDR) center za socialno delo postavi pod skrbništvo osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. O postavitvi skrbnika center za socialno delo odloča po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 219. člena ZZZDR). V tem postopku ima posameznik poleg pravice do pritožbe še sodno varstvo v upravnem sporu. To pomeni, da kljub temu, da sta postopek za odvzem poslovne sposobnosti in postopek za postavitev skrbnika nujna postopka,6 sta pričakovano dlje časa trajajoča postopka.
12. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 19/15 – v nadaljevanju ZBPP). Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave obsega tudi pravico do brezplačne pravne pomoči osebam, ki si glede na svoj socialni položaj ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči. S tem se tem osebam zagotovi enak dostop do sodnega varstva ne glede na njihov socialni položaj.7 Podoben je tudi obseg pravice do sodnega varstva, zagotovljene v prvem odstavku 6. člena EKČP. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) šteje pravico do dostopa do sodišča za sestavni del pravice do sodnega varstva. Iz prakse ESČP prav tako izhaja zahteva po zagotovitvi enakopravne možnosti za učinkovito uresničitev pravice do sodnega varstva stranki, ki nima premoženja in zato ni zmožna najeti pravno kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika).8
13. Prekinitev postopka pritožniku določeno časovno obdobje onemogoča pridobitev brezplačne pravne pomoči, med tem, ko postopki, v katerih je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, tečejo dalje. S tem je pritožniku določeno časovno obdobje onemogočeno uresničevanje pravice do sodnega varstva. Trajanje prekinitve postopka pa je vezano na pričakovano dalj časa trajajoči postopek za odvzem poslovne sposobnosti oziroma na postavitev zakonitega zastopnika. To pomeni, da so sklepi o prekinitvi postopka poslabšali pritožnikov pravni položaj. Ob takih konkretnih okoliščinah primera sklepi o prekinitvi postopka9 pomenijo odločitev upravnega organa o pravici ali pravni koristi pritožnika v smislu 2. člena ZUS-1 ter prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 157. člena Ustave. Zato mora biti zoper navedene sklepe zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
14. Upravno sodišče je s stališčem, da upravni spor zoper sklep o prekinitvi postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dovoljen, kršilo pritožnikovo pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča, zato je tudi Vrhovno sodišče kršilo to pravico. Ustavno sodišče je izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje Upravnemu sodišču.
15. Ker je Ustavno sodišče razveljavilo izpodbijana sklepa zaradi kršitve prvega odstavka 23. člena Ustave, pritožnikovih navedb o kršitvah drugih človekovih pravic ni presojalo.
C. 
16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič l.r.
Predsednik 
1 Drugi odstavek 2. člena ZUS-1 se glasi: "Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta."
2 Drugi odstavek 5. člena ZUS-1 se glasi: "V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan."
3 Prim. z odločbama Ustavnega sodišča št. Up-1850/08 z dne 5. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 47/10) in št. U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011 (Uradni list RS, št. 93/11).
4 Glej 2. točko drugega odstavka 153. člena ZUP.
5 Sodišče lahko opusti pregled pod pogoji iz drugega odstavka 48. člena ZNP, in sicer, če je oseba, ki bi jo bilo treba pregledati, v psihiatrični zdravstveni organizaciji po odločbi sodišča in če iz poročila te organizacije o zdravljenju izhaja potreba, da se tej osebi odvzame poslovna sposobnost, ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.
6 Glej 38. člen ZNP in drugi odstavek 216. člena ZZZDR.
7 Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-692/04 z dne 11. 3. 2005 in odločbo št. U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009 (Uradni list RS, št. 35/09, in OdlUS XVIII, 20).
8 Sodba ESČP v zadevi Airey proti Irski z dne 9. 10. 1979.
9 V skladu s četrtim odstavkom 153. člena ZUP je zoper sklepe o prekinitvi upravnega postopka dopustna posebna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve sklepa. V skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP zoper odločbe in sklepe, ki jih izda organ za brezplačno pravno pomoč, ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

AAA Zlata odličnost