Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2016 z dne 13. 5. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2016 z dne 13. 5. 2016

Kazalo

1524. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič, stran 5279.

  
Občinski svet Občine Tržič je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-A, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 in ZPNačrt-B, 57/12) in 10. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) na 14. redni seji dne 21. 4. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in obstoječe zakonodaje, sprejme Občinski prostorski načrt Občine Tržič (v nadaljnjem besedilu – OPN). Sestavni del odloka so grafični, tekstualni del OPN in priloge OPN.
(2) OPN je temeljni prostorski akt in je podlaga za vse posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z državnimi prostorskimi akti.
(3) V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja.
2. člen 
(namen in cilj OPN) 
(1) OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor na celotnem območju Občine Tržič, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
(2) Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri umeščanju objektov v prostor, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora, pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. člen 
(vsebina in oblika OPN) 
OPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(1) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Splošne določbe,
2. Strateški del,
3. Izvedbeni del,
4. Prehodne in končne določbe.
(2) Grafični prikazi strateškega dela:
– Zasnova prostorskega razvoja občine;
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
– Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve;
– Usmeritve za prostorski razvoj poselitve;
– Usmeritve za razvoj v krajini.
(3) Grafični prikazi izvedbenega dela:
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste;
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture;
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev;
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.
(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju ZKP) v merilu 1:50.000 in 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50.000.
(5) Občinski prostorski načrt Občine Tržič je izdelan v digitalni in analogni obliki.
(6) Obvezne priloge OPN vsebujejo:
– Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;
– Prikaz stanja prostora;
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN;
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
– Obrazložitev in utemeljitev OPN;
– Povzetek za javnost;
– Okoljsko poročilo.
(7) Ostale priloge OPN:
– Katalog pomožnih objektov;
– Katalog opreme javnega prostora.
4. člen 
(izrazi in pojmi) 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v naslednjem odstavku, imajo pomen, skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
– Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.
– Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.
– Avtohton – prvoten, domač, nastal na kraju kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
– Biodinamično poljedelstvo – za biodinamično poljedelstvo veljajo vsa pravila kot v ekološki predelavi, vendar pa so ta pravila v marsičem še precej bolj stroga, odnos do pridelave pa je še bolj celosten.
– Celek je zemljišče samotne kmetije, ki je od zemljišč sosednjih kmetij ločen z gozdom, navadno na prisojnih policah visoko nad dolinami.
– Degradiran prostor je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je sanacija nujna.
– Ekološko kmetovanje – kot najbolj sonaravna oblika kmetovanja zagotavlja predvsem varno in zdravo hrano, pripomore k varovanju okolja, dobremu počutju živali in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej.
– Ekoturizem – turizem, ki je tesno povezan z okoljem in predvsem z naravo. Aktivnosti ekoturizma v čim manjši meri negativno vplivajo na naravno okolje in lokalne skupnosti, glavni cilj pa je predvsem doživljanje narave.
– Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije.
– Gradbena linija (GL) predstavlja linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih na tej liniji. Dovoljeni so manjši zamiki od GL do 1 m.
– Grajena struktura so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec.
– Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
– Klasična frčadaje frčada z vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho z naklonom enakim naklonu matične strešine in s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho.
– Kolenčni zid je zid, ki se meri od zgornjega roba horizontalne konstrukcije (plošče) do zgornjega roba zidu vključno s horizontalno vezjo.
– Kulturna krajina je rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja, je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru.
– Kvartarne dejavnosti po tem odloku so javna uprava, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturne, gasilske, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti, svobodni poklici in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
– Legalizacija je pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.
– Mansarda (M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,40 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za etažo.
– Nezahtevni in enostavni objekti – (pomožni objekti) po tem odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter niso namenjeni prebivanju in nimajo negativnega vpliva na okolje. Med te objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju.
– Objekti za lastne potrebe so: nadstrešek, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa.
– Planšarija je objekt za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka.
– Pastirski stan je objekt namenjen bivanju pastirjev v času paše živine.
– Pultna frčadaje frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno ravno streho ali z naklonom največ 20° nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe.
– Ponovna gradnja/nadomestna gradnja je novogradnja na lokaciji obstoječega odstranjenega objekta v istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi.
– Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi.
– Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom, vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti.
– Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniški objekti, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje.
– Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, skladiščenje, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo, turizem in storitve (informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti).
2. STRATEŠKI DEL 
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
5. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov) 
(1) S strateškim delom OPN občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.
Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
(2) Prostorski razvoj Občine Tržič bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2009, Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitatna direktiva, Ptičja direktiva, Ramsarska, Bernska in Aarhuška konvencija). To pa pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti na celotnem območju občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno rabo, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.
(3) Prostorski razvoj občine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Občino Tržič z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in varstva kulturne dediščine.
6. člen 
(stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja Tržiča) 
(1) Občina Tržič obsega 155,4 km2 ozemlja na severu Slovenije in se s 15.106 prebivalci (SURS, 2013) uvršča med srednje velike slovenske občine. Zaradi naravnih razmer je poselitev izrazito neenakomerna. Povprečna nadmorska višina znaša 1281 m, povprečni naklon površja pa 25.3°. Zastopane so tri večje reliefne enote, ki si sledijo od severa proti jugu: visokogorsko-gorski del, hribovito osrednje območje z vmesnimi rečnimi dolinami in na jugu uravnano površje ledeniško-rečnih teras (Dobrave).
(2) Severni, visokogorski del občine zaznamuje greben Košute. V tem delu se je tradicionalno razvilo planinsko pašništvo, v zadnji desetletjih pa so vse bolj prisotne različne turistične in rekreacijske dejavnosti (smučanje, gorništvo ipd.), največ na območju Zelenice, doline Pod Košuto ter nad dolino Lomščice. Naselja v tem delu občine (del naselja Podljubelj, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip poselitve, za katerega je značilna razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in zaselkov, pa tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih naselij alpskega tipa. Stalna poselitev sega do 1050 m (najvišje ležeča je samotna kmetija Matizovec v dolini Pod Košuto). Prisotne pa so tudi različne oblike občasne poselitve, kot so planšarije, pastirski stanovi (pod Košuto, Konjščica, Lešanska planina/Dobrča), počitniške hiše in planinske koče. Medtem, ko planšarije, pastirski stanovi in planinske koče predstavljajo avtohtoni tip poselitve v tem prostoru, pa počitniške hiše večinoma pomenijo razpršeno gradnjo. Demografsko gledano gre za območje, kjer prebivalstvo stagnira, značilna je manj ugodna starostna struktura. Prevladujoči gospodarski dejavnosti sta gozdarstvo in kmetijstvo. Osrednji, hriboviti del občine z rečnimi dolinami vključuje Dobrčo, Kriško goro in Konjščico z nadmorskimi višinami do 1600 m. Poselitev je vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, deloma pa so na pobočjih nastali zaselki ter tudi samotne kmetije, ki predstavljajo avtohtono poselitev. Demografska slika naselij v tem delu občine je precej raznolika – tako gre v dolini Mošenika v zadnjem času za hitro naraščanje prebivalstva, zlasti na račun novogradenj v Podljubelju, naselja v dolini Tržiške Bistrice pa se soočajo s stalnim upadanjem prebivalstva in neugodno starostno strukturo. Naselja v dolini Lomščice po številu prebivalcev stagnirajo. V hribovitem in ravninskem delu občine prevladuje strnjena poselitev, in sicer gre za t. i. predalpski tip poselitve, za katerega so značilne gruče posamično stoječih objektov ob osnovni prometnici. Zgradbe stojijo posamično, njihov položaj pa ni istosmeren. Poselitev je v tem delu izrazito vezana na uravnana zemljišča v dnu dolin in na prisojna pobočja Dobrče in Kriške gore. Poselitev v južnem delu občine, na uravnanih ledeniško-rečnih terasah, je strnjena. Gre za t. i. suburbanizirana naselja, ki so večinoma odraz preoblikovanja nekdanjih pretežno agrarnih naselij v zadnjih 50 letih.
(3) V poselitvenem sistemu občine izstopata Tržič in Bistrica pri Tržiču, ki sta urbanizirani naselji. Na območju Občine Tržič kot strnjeno poselitev predstavljajo naslednja naselja: Tržič, Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Loka, Kovor, Leše, Paloviče, Križe, Senično, Zvirče, Sebenje in Žiganja vas; oziroma deli naselij: Visoče, Podljubelj in Lom. Prostor ne nudi veliko možnosti za razvoj večjih strnjenih naselij, na kar kaže že obstoječi avtohtoni prostorsko prevladujoč vzorec razpršene poselitve s številnimi manjšimi zaselki in samotnimi kmetijami. Območja strnjene poselitve so tako omejena le na uravnan južni del občine in v omejenem obsegu tudi v dolinah glavnih vodotokov. Pretekli družbeni in gospodarski razvoj pa je narekoval koncentracijo centralnih dejavnosti in gospodarstva pretežno v občinskem središču, zaradi česar so preostala naselja namenjena skoraj izključno bivanju lokalnega prebivalstva in opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih desetletjih se kot nova funkcija, sicer v omejenem obsegu, pojavlja občasno bivanje v počitniških objektih. Izrazito postajajo množične različne oblike rekreacije (gorništvo, turno smučanje, nabiranje gob …), zlasti ob vikendih. Ta razmeroma nov pojav v prostoru, predstavlja vedno večji negativni vpliv na naravno okolje, hkrati pa predstavlja ekonomsko priložnost za lokalno prebivalstvo. Vsekakor s seboj prinaša določene zahteve tudi po ureditvi ustreznih objektov in infrastrukture v prostoru.
(4) Pozidane površine skupaj z infrastrukturo predstavljajo 4,02 % celotne površine občine. Delež je sicer nizek, vendar so pozidane površine zaradi specifičnih naravnih razmer zgoščene v dnu dolin in na južnem uravnanem delu občine. Največ jih je na območju Tržiča in Bistrice pri Tržiču, absolutno gledano pa v naseljih Križe, Loka, Pristava, Senično.
(5) Omejitve v prostoru, ki vplivajo na poselitev in njeno načrtovanje izvirajo iz naravnih razmer, vključujejo pa tudi izjemne in strateške prostorske vrednote, za katere so vzpostavljeni varovalni režimi. Ozemlje občine zaznamuje vrsta naravnih omejitev, ki so posledica naravno geografskih razmer. Naravne ujme so v občini stalnica. Po površini v občini prevladujejo območja, ki so podvržena plazenju. Srednje velika in velika podvrženost plazenju zaznamuje kar 66,4 % ozemlja. Površin, ki so izpostavljene veliki erozijski nevarnosti, je 44,8 %, območij poplavne nevarnosti pa je sicer komaj 1 %, vendar se ta nevarnost pojavlja na že poseljenih območjih občine. Zaradi snežnih plazov se ocenjuje, da je veliki nevarnosti proženja snežnih plazov podvrženih 7,8 % površine tržiške občine, ki so sicer izven poseljenih območij, neposredno pa ogrožajo območja za turizem in rekreacijo.
(6) Občino Tržič odlikuje izjemna biotska raznovrstnost, z 79,5 % površine ozemlja pod območji Natura 2000 pa se uvršča med občine z največjo biotsko raznovrstnostjo v Sloveniji. Gre za obsežno posebno varstveno območje Natura 2000 (122,97 km2) Karavanke, ki obsega severni del občine. Manjše zaokroženo območje Natura 2000 (Dacarjevo brezno) je evidentirano še na skrajnem južnem uravnanem delu občine, in sicer na območju naselja Žiganja vas (pokriva 44 % celotnega naselja). Najmanjše je območje Natura 2000 v Ročevnici (manjši vodotok). Visoka naravna vrednost območja občine se odraža tudi v obsegu zavarovanih območij in številu naravnih vrednot. Zavarovana območja so: Dovžanova soteska (zavarovana kot naravni spomenik lokalnega pomena z naravnimi vrednotami državnega pomena), krajinski park Udin boršt, ki le deloma sega v Občino Tržič, združuje pa tako naravne kot tudi kulturne vrednote, Skupina hrastov ob poti Novake – Senično (naravni spomenik lokalnega pomena, v celoti leži znotraj KP Udin Boršt) ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus – večji kompleks starih dreves, zlasti hrastov, na pobočju nad grajskim hribom (naravni spomenik lokalnega pomena).
(7) Vsa evidentirana kulturna dediščina je varovana na osnovi vpisa v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS.
(8) Za prostorsko načrtovanje pa so ključne predvsem omejitve, ki zagotavljajo varstvo okolja, predvsem temeljni naravni vir, kvalitetno pitno vodo. Po Odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 33/99, 57/01, 69/01) je na območju občine 13 vodnih virov s pripadajočimi vodovarstvenimi območji kar obsega 2.713 ha oziroma 17 % površine celotne občine. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je na zavarovanih območjih 18 vodnih virov.
(9) Pomembne so prometne navezave Tržiča preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini.
(10) Na področju družbenih dejavnosti je občina dobro razvita. V občini se nahajajo osnovne šole, vrtci, ljudska univerza, glasbena šola, center za socialno delo, knjižnica, muzej, galerije in župnije. Skrb za starejše občane je organizirana v domu za starejše, v obliki zunanje dejavnosti doma pa je organizirana tudi skrb za starejše na domu. V Tržiču deluje tudi varstveno delovni center. Ostale dejavnosti so še: zdravstvo, bančne institucije, pošte. Kulturna in športna društva so razporejena po lokalnih središčih in delno tudi po ostalih naseljih.
(11) Razvoj turizma v preteklih desetletjih je temeljil na alpskem smučanju, vedno bolj pa se uveljavlja predvsem gorništvo, ki je prisotno preko celega leta. Glede na naravne in ustvarjene razmere ima Občina Tržič ugodne možnosti za razvoj turizma in rekreacije. Kljub temu je turizem v občini slabo razvit. Večino nočitev ustvarijo tranzitni gostje in planinci v planinskih postojankah. Priložnost v občini predstavljajo enodnevni obiskovalci, ki jih je zaradi bližine večjih mest (Kranj, Ljubljana, Celovec …) vedno več.
(12) Prostor Občine Tržič je zanimiv za postavitev počitniških hiš, zato so na atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječi počitniški objekti in počitniška naselja. Razen počitniških naselij v Tržiču za Farovžem, v Dolini Pr' Pinč, na Potarjah – Strmec, v Podljubelju Reber in Geben se v ostalem prostoru občine prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Povečevanje števila novogradenj počitniških objektov predstavlja degradacijo krajine.
(13) Prevladujoča raba tal v občini je gozd, ki porašča preko 74 % površine. Ekstenzivna kmetijska raba prevladuje na dobrih 20 %, boljši pogoji za kmetijstvo in po obsegu skromen obseg njiv 1 % pa se nahaja na pretežno uravnanem površju na jugu občine. Gozdno krajino se še posebej varuje na območjih erozije in plazov ter na območjih, kjer so prisotne zavarovane živalske in rastlinske vrste, vezane na gozdno okolje. Zaradi opuščanja kmetijstva, v nekaterih naseljih pa tudi upadanja prebivalstva, se pojavljajo dokaj obsežna območja zemljišč v zaraščanju, ki se postopoma spreminjajo v gozdne površine, teh površin je skupaj vsaj 1,5 % oziroma okrog 262 ha. Skromni pogoji za kmetijstvo se odražajo tudi v usmeritvi kmetijstva, razmeroma majhnemu številu kmetij in sami intenzivnosti kmetijske pridelave. Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske ali počitniške gradnje bi težko določili območja, kje se pojavljajo zgolj samotne kmetije in kje se pojavlja »razpršena poselitev«. Razpršena poselitev in razpršena gradnja predstavljata eno temeljnih težav zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno zagotavljanje.
(14) Degradirana območja v občini predstavljajo nelegalni kopi mineralnih surovin, opuščena industrijska območja (BPT, Peko – Pur, Runo, Tiko), območja golosekov, opuščeni mejni prehod Ljubelj, opuščeno smučišče Zelenica, grad Neuhaus s parkom, Blata, Novake, opuščene planine (Zali potok, Dolžanka, Brsnina, Vetrh, Rovt), planina Javornik in območje opuščenih objektov karavle v Medvodju.
7. člen 
(cilji prostorskega razvoja občine) 
(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Tržič izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom reševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj po posegih na nova stavbna zemljišča in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru. Cilji prostorskega razvoja občine so:
– Uravnotežen prostorski razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter s tem ohranjanje števila prebivalcev, zagotavljanje delovnih mest in skrb, da izobražen kader ostane v občini.
– Na področju razvoja storitvenih in drugih gospodarskih dejavnosti se zagotavlja uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja.
– Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora kot enega temeljnih ciljev prostorskega razvoja občine. Skrb za razvoj in privlačnost naselij tako, da se vzpostavi kvalitetno, zdravo in prijetno (sonaravno) bivalno okolje, vključuje kulturno dediščino v urejanje prostora ter prenavlja in oživlja naselja. Pri razmestitvi dejavnosti v prostoru se upošteva zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora ter njihove medsebojne povezave. Koncentracija poselitve se vrši v urbanih naseljih, v ostalem prostoru pa se ohranja kmetijske in gozdne površine s posameznimi domačijami.
– Razvoj urbanega sistema s čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve. Poselitev znotraj poselitvenih območij naselij se usmerja tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij.
– Povezovanje posameznih območij znotraj občine, občinskega prostora s sosednjimi občinami in občine s širšim regionalnim prostorom.
– Ohranjanje kulturne krajine in poseljenost kmečkih gospodarstev in ostalih nenaseljenih objektov, ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, oživljanje planin, zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi. Raba prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju s poudarkom na turizmu in tudi kot dopolnitev funkcij naselij. Spodbujanje in zagotavljanje pogojev za ohranitev in oživitev malih kmetij kot avtohtonega poselitvenega vzorca. Ohranjanje območij naravnih kakovosti občine, ki so opredeljena kot posebna varstvena območja, priključitev severnega dela Občine Tržič v Geopark Karavanke ali za to območje predvideti drugačno obliko varovanja.
– Usklajen prostorski razvoj s prostorskimi omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč. Razvoj občine bo upošteval omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.
– Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo in vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti. Zagotavljanje urejenosti obstoječih in novih javnih površin in površin mirujočega prometa.
– Zagotavljanje preudarne rabe naravnih virov z varčno in večnamensko rabo tal, s smotrno rabo prostora za urbanizacijo, z ohranjanjem in povečanjem pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, z zagotavljanjem prostora za razvoj dejavnosti na področju kmetijstva, z uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami in s spodbujanjem rabe obnovljivih virov.
– Spodbujanje delovanja in razvoja društvenega življenja, čim večja prepoznavnost občine in njenih projektov navzven in obenem tudi medsebojno komunikacijo, izmenjavo informacij in graditev partnerstev med prebivalci, društvi in organizacijami.
– Ohranjanje kulturne dediščine kot pomembne podpore razvoju turizma in ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki so jih v prostoru občine pustile opuščene industrije (tekstilna, čevljarska, kovaška in lesna).
– Zagotavljanje varstva naravnih vrednot, varovanih območij, drugih območij z naravovarstvenim statusom in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
– Spodbujanje in ohranjanje lokalne identitete: podeželska hribovska območja in značilna razpršena poselitev naselij v severnem delu občine, ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih značilnosti Občine Tržič, ki spada v območje Gorenjske arhitekturne regije ter ohranjanje in razvoj krajinske in arhitekturne kakovosti podeželja ter na ta način ohranjanje njegove prepoznavnosti.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
8. člen
(zasnova prostorskega razvoja) 
(1) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
(2) Občina bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na regijska turistična območja Gorenjske in sosednje Avstrije.
(3) Za severni, visokogorski del občine je značilno tradicionalno planinsko pašništvo. Naselja v tem delu občine (del naselja Podljubelj, Dolina, Jelendol, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip poselitve, za katerega je značilna razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in zaselkov, pa tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih naselij alpskega tipa.
(4) Ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine. Območje občine v nižjem ravninskem delu bo še naprej usmerjeno v kmetijsko dejavnost, v goratih predelih pa se omogoča stik z naravo in razvija možnosti za miren oddih s prenočevanji v objektih manjšega obsega.
9. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) 
(1) Prednostno se spodbuja razvoj občinskega središča z zagotavljanjem prostorskih pogojev znotraj obstoječih degradiranih območij.
(2) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Na območju Kulturne krajine Leše in Hudo in na ostalih območjih razpršene poselitve se ohranja poselitveni vzorec avtohtone razpršene poselitve. Razvoj se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev za potrebe kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(3) Občina bo prednostno podpirala ustanavljanje podjetij storitvenih dejavnosti, podjetij, ki zahtevajo več znanja in so ekološko neoporečna in podjetij, ki bodo v svojih tehnoloških programih uporabljala lokalne obnovljive vire (voda, les).
(4) Turizem in rekreacijo se razvija tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora. Glede na razvojne možnosti se turizem usmerja v razvoj turističnih kapacitet na kmetijah in v oživljanje in prenovo hotelskega turizma na območju obstoječih kapacitet na območju Podljubelja.
Predvidena je tudi širitev kapacitet kampiranja v Seničnem in na Loki.
(5) Glede na razvojne možnosti se športno rekreacijske površine za potrebe zimskih športov razvijajo:
– smučanje na smučišču Zelenica v Podljubelju,
– sankaški progi Stari Ljubelj in Lom pod Storžičem,
– skakalni center v Sebenjah,
– zimske tekaške proge v Sebenjah, Žiganji vasi in Retnjah in
– drsališča v kampu Podljubelj, na Ravnah, v Hudem Grabnu in za Virjem.
Glede na razvojne možnosti in potrebe po športno rekreacijskih objektih se spodbuja ureditev nogometnega igrišča, BMX poligona in nadaljnji razvoj obstoječih športnih parkov. Spodbujala se tudi prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, in sicer: kolesarske poti, planinske poti, jahalne poti, tekaške in sprehajalne poti, V povezavi z oživljanjem kmetijskih gospodarstev in prezentacijo dediščine se predvidijo tematske poti.
(6) Kmetijska zemljišča so razvrščena v glavnem v prva kmetijska zemljišča. Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča kot vir za izvajanje kmetijske dejavnosti in zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Na območju kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina Leše in Hudo) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Ohranja in obnavlja se visokodebelne sadovnjake. Na območjih višje ležečih kmetij v celkih s slabšimi pridelovalnimi razmerami bo občina spodbujala kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in ekoturizem.
(7) Spodbuja se visokogorsko pašništvo z oživljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva, z vzdrževanjem planin in preprečevanjem zaraščanja pašnikov. Ohranjajo se biotska raznovrstnost in naravni procesi kot bistvene sestavine kakovostnega naravnega okolja.
(8) Ohranja se gozdove, kot naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma v gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni. Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, plazovi) neprimerna za druge rabe.
Režim gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom je določen s predpisi o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter opredeljen v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.
Krčitve gozdov v gozdnih rezervatih niso dovoljene, krčitve varovalnih gozdov pa so dovoljene izjemoma, če ne onemogočajo ali ne ogrožajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(9) Spodbuja se racionalno ravnanje z odpadki, z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru, z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov.
(10) Obstoječi nelegalni kopi se sanirajo v skladu z določili varstva okolja.
(11) Sanacija degradiranih območij je možna z zamenjavo programa, ki zagotovi prenovo grajenih struktur.
10. člen 
(omrežje naselij, vloga in funkcija) 
(1) Tržič občinsko središče in središče regionalnega pomena
Tržič združuje funkcije kot so: sedež lokalne skupnosti – občina, upravna enota, osnovna šola, vrtec, banka, zdravstveni dom, kulturni dom, knjižnica, galerija, muzej, ljudska univerza, trgovina z živili, tržnica in ostale trgovine.
Tržič skupaj z Bistrico pri Tržiču predstavlja središče regionalnega pomena. S svojimi sedanjimi funkcijami pokriva splošne potrebe prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. V Tržiču zasedajo prazni industrijski objekti najboljša stavbna zemljišča, ki predstavljajo degradirana območja. Ob ustrezni sanaciji se lahko na ta območja usmerjajo dejavnosti bivanja, socialnega varstva, obrtne, turistične, kulturne in športne dejavnosti.
(2) Lokalna središča
Naselja imajo najmanj tri ali petletno osnovno šolo, sedež krajevne skupnosti, sedež župnije, kulturni dom (in/ali zadružni dom, gasilski dom), avtobusno postajo, trgovino s prehrano in druge trgovine. Sem spadata naselji Kovor in Križe. Naselje se širi na notranjih prostih površinah in s sanacijo degradiranih površin in objektov. Na ta območja se prioritetno uvrščajo obrtne, turistične, kulturne in športne dejavnosti.
(3) Ostala naselja s funkcijami
Naselja z dvema ali več funkcijami so: Podljubelj, Brezje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Jelendol, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično in Slap. V teh naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij, turistične, kulturne in športne dejavnosti.
(4) Naselja brez funkcij
Naselja, ki nimajo predvidene pomembnejše vloge v omrežju naselij in imajo samo avtobusno postajo so: Breg ob Bistrici, Čadovlje pri Tržiču, Hudi Graben, Paloviče, Visoče, Zvirče, Žiganja vas, Brdo, Hudo, Hušica, Novake, Popovo, Potarje, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno in Vadiče. V teh naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijsko dejavnostjo. V teh naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij, turizem in rekreacija.
11. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) 
(1) Pomembne so prometne navezave Tržiča preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini.
(2) Obstoječe smeri prometnega povezovanja naselij v regiji so ceste, ki so deli državnega cestnega sistema, in sicer:
– Glavna cesta z oznako G2 101 s potekom: Ljubelj – Bistrica pri Tržiču – Podtabor
– Regionalna cesta z oznako R2 410 s potekom: Bistrica pri Tržiču – Kokrica – Kranj
– Regionalna cesta z oznako R3 638 s potekom: Žirovnica – Begunje – Bistrica pri Tržiču.
(3) Ostala naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem. Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.
(4) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.
(5) Omrežje državnih in občinskih cest se vzdržuje in obnavlja. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest.
(6) Kolesarsko omrežje je vezano na državni cesti, lokalne ceste, javne poti, na gozdne ceste in se bo še naprej razvijalo v okviru obstoječe infrastrukture.
(7) Pri povezovanju z drugimi območji in v občini, se bo pospeševal javni potniški promet.
12. člen 
(druga za občino pomembna območja) 
(1) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora
Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost tržiškega prostora, so naravne in ustvarjene: strma pobočja, grape in grebeni, sklenjena gozdna območja, vodna in obvodna krajina (terase, obrežno rastje, poplavne loke, prodišča), drobno členjena kmetijska krajina ravninskega dela z značilno poljsko razdelitvijo na proge, mozaična krajina razgibanega obrobja ravnine, visokodebelni sadovnjaki v in ob naseljih, omejki in živice, kmetijski svet obdan z gozdom (celki), kmetijskih svet na grebenih in prisojnih pobočjih (senožeta in planine), habitatni tipi in območja geomorfoloških vrednot. Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni enoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija).
Prepoznavne izjemne naravne kvalitete prostora predstavljajo: območje Natura 2000, spominski park Udin boršt, Dovžanova soteska, balvani v Podljubelju, gorski greben Košute in Begunjščice, Tržiška Bistrica s pritoki, skupina hrastov ob poti Novake – Senično, ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in posamezna zavarovana drevesa oziroma skupine dreves.
(2) Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora
Na območju občine je ohranjenih več grajenih kvalitet, ki dajejo prostoru prepoznavnost:
– naselbinska dediščina (območja planin, vaška jedra Križe, Pristava, Senično, Kovor, Leše in Gozd),
– kulturni spomeniki (staro mestno jedro Tržiča, Udin boršt, Mathausen, stara cesta na Ljubelj),
– tehnična dediščina (rudnik Cinabarita, tovarna BPT, Tokos, Peko, elektrarne BPT),
– profana stavbna dediščina (območje Bornovega posestva Jelendol, delavsko naselje Preska, posamezne vile, domačije),
– arheološka dediščina (naselbina Pavlinov travnik v Ročevnici, Kovorske senožeti, naselbina Vaško in Blaška skala na Brezjah, območje cerkve sv. Jurija, ruševine gradu Altgutenberg na Sv. Juriju in gradu Gutenau v Seničnem),
– sakralna dediščina (cerkve, kapele, znamenja) in
– kulturna krajina (Leše in Hudo).
Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obvarovanje dediščine kot dobrine današnje in bodočih generacij.
Prepoznavnost prostora občine se zagotavlja z:
– ohranjanjem obdelovalnih površin,
– zgradbo in simbolnimi pomeni krajin,
– značilnimi arhitekturnimi členi in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva v celkih, skupine ali posamični kozolci),
– vidno privlačnimi deli krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja in s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine.
(3) Površinske vode
Vode se izkorišča za oskrbne in gospodarske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
Izkoriščanje vode za pridobivanje energije mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.
Za dosego dobrega stanja površinskih voda v občini, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) zavarujejo pred nadaljnjo degradacijo.
Naravne vodotoke je potrebno ohranjati v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.).
Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Vodovarstvena območja
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranja tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.
(5) Erozijska in plazljiva območja
Ozemlje občine zaznamujejo omejitve, ki so posledica naravnih geografskih razmer. Na erozijskih, potencialno erozijskih in plazljivih območjih so posegi dovoljeni skladno z veljavno zakonodajo s področja voda in ob pogojih, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.
(6) Snežni plazovi
Na območju občine je z vidika reliefnih in klimatskih razmer velik delež potencialno nevarnih območij proženja snežnih plazov. Območja velike nevarnosti predstavljajo visokogorski deli občine, in sicer: vršni deli Košute, Košutice in Begunjščice (južna in severna pobočja), Rjave peči in Ljubeljščice, severna stena Storžiča, severna pobočja Kriške gore ter zahodno ostenje Stegovnika. Snežni plazovi neposredno ne ogrožajo naselij, mnogo bolj pa je ogrožena cesta in turistična infrastruktura (območje smučišča Zelenica).
Novi posegi na območju evidentiranih snežnih plazov niso dovoljeni.
13. člen 
(urbano središče, za katerega se izdela urbanistični načrt) 
Za celotno urejanje prostora ter učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev je izdelan urbanistični načrt za širše območje mesta Tržič in Bistrico pri Tržiču.
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
14. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Gospodarska javna infrastruktura se bo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod in na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur.
(3) Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(4) Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja.
(5) Sistem javnega potniškega prometa se bo načrtoval v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe …). Zaradi izboljšanja ponudbe javnega prevoza in racionalnejše porabe sredstev bo občina proučila možnosti za integracijo šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebno infrastrukturo za njihovo izvedbo.
15. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Cestno omrežje
– Omrežje cest v občini se bo izboljševalo z rekonstrukcijami posameznih odsekov.
– Predvidena je izgradnja severnega priključka Za jezom na državno cesto kot izboljšava prometne povezave in razbremenitve prometa skozi staro mestno jedro.
– Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Vse lokalne ceste v občini se uskladi s sodobnimi prometnimi standardi. Predvidene so rekonstrukcija križišč: v Bistrici pri izvozu na glavno državno cesto, pod policijo, pri kopališču in pri Mercatorju v Sp. Bistrici.
(2) Javni promet in trajnostna mobilnost
– Za izboljšanje in razvoj javnega potniškega prometa je potrebno celostno načrtovanje prometa in pripraviti prometno strategijo za celotno občino, ki bo upoštevala principe trajnostne mobilnosti.
– Tehnični elementi avtobusne postaje v Tržiču in avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah se izboljšajo. Ustrezno urejena so avtobusna postajališča na lokalnih cestah v naseljih, medtem ko je na državnih cestah tehnične elemente postajališč potrebno izboljšati in uskladiti s podzakonskimi predpisi s tega področja. V naseljih se predvidi izgradnja pločnikov do postajališč javnega potniškega prometa.
– Za predvideno železniško povezavo Občine Tržič s Kranjem se ohranja varovani koridor regionalne železniške proge Kranj – Tržič.
(3) Mirujoči promet
– V lokalnih središčih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).
– Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Tržiča, stanovanjske soseske, letni bazen, zdravstveni dom, javna uprava ipd.) ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Obstoječe parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje, možna je le izvedba parkiranja v kletni etaži.
– Ureditev parkirišč za tovorna vozila in avtobuse je možna samo v obrtno poslovnih conah ali na prometnih površinah.
– Javna parkirišča in parkirne hiše se prednostno zagotavljajo ob pomembnih turističnih, rekreacijskih območjih, trgovskih in poslovnih centrih, v mestnem jedru, ter v širšem delu mestnega jedra Tržič.
(4) Pešpoti, kolesarske in konjeniške poti
– Zasnova pešpoti obsega planinske in tematske pešpoti v urbanem in podeželskih območjih, ki se povezujejo v omrežje pešpoti in na evropske pešpoti E6 in E7 ter kulturne poti na območju občine in poti, ki potekajo skozi Slovenijo.
– Omrežje pešpoti se razvija v turističnih območjih in se povezuje s kolesarskim omrežjem. Z njimi se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Ohranjajo in obnavljajo se obstoječe planinske poti, nadelava novih ni dovoljena.
– Kolesarske poti se urejajo po obstoječih državnih, lokalnih cestah in poteh ter po obstoječih gozdnih cestah in poteh.
– Najpomembnejše (regijske) kolesarske smeri – poti potekajo po državni cesti pod gorami (Kranj–Golnik–Senično–Križe–Tržič– Bistrica–Brezje–Hudi Graben–Begunje na Gorenjskem–Radovljica). Lokalne kolesarske poti so od Jelendola–Dolina–Tržič–Bistrica– Kovor–Zvirče–Podbrezje; po stari cesti od Tržiča do Ljubelja in od Tržiča–Loke–Križ do Žiganje vasi.
– V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce in kolesarje na najpomembnejših kolesarskih poteh.
– Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavami, skladno z naravovarstvenimi usmeritvami in pogoji na območjih z naravovarstvenim statusom.
– Pripravi in vzpostavi se enoten sistem označevanja vseh kategorij poti.
16. člen 
(komunikacijska infrastruktura) 
(1) Na območju občine je predvidena izgradnja telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območju vseh novogradenj. Predvideva se izgradnja telekomunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. V kolikor je mogoče je potrebno uskladiti izgradnjo telekomunikacijskega omrežja in ostale infrastrukture
(2) Z omrežjem kabelske televizije so opremljena naselja Tržič, Bistrica pri Tržiču, Pristava, Loka, Kovor, Zvirče ter del Retenj in Križe.
(3) Za potrebe televizije in drugih brezžičih komunikacijskih sistemov je v občini 14 antenskih stolpov ter drugih naprav.
(4) Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjšanje moči uporabnikov, uporaba različnih anten, prilaganje krajinski sliki itd.).
(5) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prednostno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra.
17. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Oskrba s plinom
– Oskrba s plinom se vrši prek regionalnega plinovoda R29 (odcep do MRP Tržič) in merilne regulacijske postaje Tržič južno od naselja Pristave, nadalje pa prek MRP BPT pa distribucijsko omrežje. Na južnem delu se odcepi prenosni plinovod (P2921 od P292 v km 2+871 – MRP Golnik), ki poteka do naselja Golnik v občini Kranj.
– Prenosni plinovodi:
 regionalni plinovod R29 (odcep do MRP Tržič),
 P292 od R29 v km 22+525 – MRP Tržič premer 100 mm; tlak 50 bar,
 P2921 od P292 v km 2+871 – MRP Golnik premer 100 mm; tlak 50 bar,
 10100 MRP BPT – ograja BPT premer Pl50 mm; tlak 1 bar,
 10000 MRP Tržič – MRP BPT premer 100 mm; tlak 4 bar,
 10200 MRP BPT – ograja PEKO premer 150 mm; tlak 1 bar,
 10300 MRP BPT – Široka potrošnja premer 100 mm; tlak 1 bar.
– Obstoječ plinovodni sistem, ki obratuje od leta 1999, se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba. Plinovodno omrežje se v Občini Tržič gradi fazno, napeljava poteka hkrati z obnovami in izgradnjo komunalne infrastrukture.
– Predvidena je izgradnja povezovalnega plinovoda do Kovorja in plinifikacija Kovorja, nadaljevanje plinifikacije Bistrice, plinifikacije Trga svobode in plinifikacija Pristave.
(2) Oskrba z električno energijo
– Oskrba z električno energijo v Občini Tržič se vrši iz RTP Tržič 110/20 kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda Okroglo – Moste. Del daljnovoda od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je dvosistemski ostali pa enosistemski daljnovod.
– SN omrežje v Občini Tržič je, razen nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV napetosti obratujejo le še TP Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur.
– SN omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP Balos je v celoti kabelsko. Edini daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos je napajalni dvo-sistemski daljnovod, preko katerega se napajajo vsi porabniki severno od RP Balos. Kabelsko omrežje predstavljajo tudi SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos, vendar pa ti izven naselja preidejo v daljnovodno omrežje.
– Osnova za načrtovanje dolgoročnega razvoja elektroenergetskega omrežja, na SN in VN nivoju, na območju Občine Tržič sta študiji v okviru projekta REDOS 2035; študija št.: 2009/1 »Razvoj porabe električne energije in koničnih obremenitev na območju podjetja Elektro Gorenjska« in študija št. 2009/3 »Razvoj elektrodistribucijskega omrežja podjetja Elektro Gorenjska – Kranj, Tržič in Brnik«, ki sta bili izdelani na Elektroinštitu Milan Vidmar v Ljubljani leta 2009.
– Obnova obstoječega in razvoj SN omrežja po posameznih območjih podrobno obravnava elaborat št.: 17/2011 »Razvoj SN omrežja na področju Nakla in Tržiča«, kjer se pokažejo potrebe po obnovi oziroma širitvi elektroenergetske infrastrukture.
– Pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja se predvideva zamenjava prostozračnih vodov s kabelskim, zamenjava (povečanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza (za zagotavljanje dvostranskega napajanja), ter zamenjava neprimernih in okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobne okolju prijazne.
– Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve glede na napetostni nivo daljnovoda.
– Poleg napajanja prek 110 kV daljnovoda Okroglo – Moste je v občini razvejano omrežje malih hidroelektrarn. Točnega podatka ni, občina razpolaga z evidenco, ki ni popolna tako, da lahko govorimo o okrog 27 elektrarnah oziroma strojnicah. Podeljenih je 23 koncesij za proizvodnjo električne energije malih HE do 10 MW.
(3) Obnovljivi viri energije
– Občina Tržič spodbuja uporabo obnovljivih virov energije (OVE), ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
– Sončevo obsevanje se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice, zrcala).
– Podpira se izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe proizvodnih objektov ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Gradnja fotovoltaičnih elektrarn je dovoljena na degradiranih območjih, v območjih gospodarskih con in na strehah obstoječih objektov. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
– Izredno visoka gozdnatost Občine Tržič (preko 74 %) nudi primerne pogoje za izkoriščanje lesne biomase kot glavnega energetskega vira za ogrevanje.
– V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova raba.
– Utekočinjen naftni plin – energetsko učinkovit okolju in uporabniku prijazen energent se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih, ki morajo biti locirani na pripadajočem zemljišču objekta zgrajena z gradbenim dovoljenjem.
– Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje.
– V primeru novogradenj je potrebno načrtovati skupne sisteme oskrbe s toploto za celotno zaključeno območje novogradnje.
– Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pospešuje uporaba obnovljivih virov energije (OVE) – energija sonca in energija iz lesne biomase.
18. člen 
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) 
(1) Vodni viri in oskrba s pitno vodo
– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.
– Glede na naravne razmere v občini so možnosti oskrbe z vodo dobre. Na območju občine so zavarovani obstoječi in potencialni vodni viri: Kal, Lajba, Lom 1, Lom 2, Paloviče, Smolekar, Brezje, Črni gozd, Gozd, Hudi Graben, Jelendol, Ljubelj, Ravne 1, Ravne 2, Senično, Vetrno, Žegnani studenec 1, Žegnani studenec 2.
– Dejavnost oskrbe z vodo se vrši preko devetih vodovodnih sistemov: Ljubelj, Črni gozd, Mestni vodovod, Žegnani studenec, Brezje, Vetrno, Gozd, Dolina, Jelendol in Preska. Iz omenjenih vodovodnih sistemov se oskrbuje cca 80 % prebivalcev.
– Na območjih razpršene poselitve je v uporabi 15 zasebnih in vaških vodovodov.
– Probleme vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih (Gozd, del naselja Visoče). V ta območja se ne usmerja novih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja uporabo najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne in tehnološke vode.
(2) Odvajanje in čiščenje odpadne vode
– Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa se površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega vodonosnika.
– Na območju občine je zgrajen in se dograjuje kanalizacijski sistem s priključkom na čistilno napravo – CČN Tržič s kapaciteto 16.400 PE, ki obratuje od leta 2011. Prispevno območje danes obsega naselja Tržič, Ravne, Bistrica, Loka – del, Pristava, Slap, delno Križe, Retnje, Breg, Zvirče, Žiganja vas, Sebenje.
– Na ureditvenih območjih naselij Brezje, Visoče, Hudi graben, Hušica, Hudo, Paloviče, Leše, Lom, Senično, Sp. Vetrno in Podljubelj bodo zgrajeni ločeni kanalizacijski sistemi s priključitvijo na CČN Tržič ali na lokalne ČN oziroma skladno z zahtevami iz državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
– Na območjih razpršene gradnje in razpršene poselitve se čiščenje komunalnih odpadnih voda rešuje individualno z izgradnjo nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav do 50 populacijskih enot, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč na CČN Tržič.
(3) Ravnanje z odpadki
– Na območju občine je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov z ekološkimi otoki. Na območju občine je 60 ekoloških otokov, na vsakem od njih so 4 zabojniki (papir, steklo, plastika in pločevinke).
– Občina Tržič je v letu 2013 pridobila okoljevarstveno soglasje za deponijo preostanka odpadkov na lokaciji deponije Kovor za dobo treh (3) let. Na deponiji je že danes urejen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov. V času zapiralne dobe s sanacijo treh (3) let se na deponiji odlagajo izkopne zemljine.
– Zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov, po zaprtju deponije, ostaja na obstoječi lokaciji.
– Nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine so v večini primerov sanirana, preprečuje se njihovo ponovno oživljanje.
– Odlaganje gradbenih odpadkov se bo zagotavljalo na nelegalnem kopu v Bistrici pri Sv. Juriju po sprejetju OPPN, s katerim bo mogoča eksploatacija s sanacijo.
(4) Pokopališča
– Na območju občine se nahajajo pokopališča v naseljih:
 Lom pod Storžičem, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Grahovše in Potarje
 Kovor, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Zvirče, Brdo, Hudo, Hušica, Loka, Brezje pri Tržiču, Visoče, Popovo
 Križe, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Gozd, Zg. in Sp. Vetrno, Senično, Novake, Žiganja vas, Sebenje, Retnje, Breg ob Bistrici, Pristava
 Leše, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Vadiče, Paloviče, Hudi Graben in
 Tržič, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Slap, Čadovlje, Dolina, Jelendol, Bistrica pri Tržiču, Podljubelj.
– Razen pokopališča v Lomu pod Storžičem imajo vsa poslovilne veže. Na vseh pokopališčih so mogoči klasični in žarni pokopi, na pokopališču v Križah pa tudi raztros pepela in pokopi za pokojne drugih veroizpovedi.
– Pokopališča delujejo v obstoječem obsegu, dolgoročno so možnosti širitve na vseh pokopališčih razen v Tržiču. Za pokopališče v Tržiču se predvidijo preureditve dela pokopališča z žarnimi grobovi v nišah v zidu.
2.4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi povezana
19. člen
(določitev območij naselij) 
(1) Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbni zemljišč in območja predvidenih širitev
Po registru prostorski enot (RPE) se v občini nahaja 34 naselij: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Breg ob Bistrici, Brdo, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Grahovše, Gozd, Hudo, Hušica, Hudi Graben, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Loka, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zvirče, Zgornje Vetrno, Žiganja vas.
(2) Strnjena naselja z razpršeno poselitvijo: Tržič, Bistrica pri Tržiču, Podljubelj, Križe, Sebenje, Žiganja vas, Ročevnica, Zvirče, Loka, Kovor, Sebenje, Senično, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno, Pristava, Slap, Lom pod Storžičem, Brezje pri Tržiču, Leše, Paloviče.
(3) Območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje: Podljubelj, Popovo, Potarje, Tržič, Paloviče, Gozd.
2.5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
20. člen
(določitev območij razpršene poselitve) 
(1) Območja razpršene poselitve v občini so območja v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Okvirna območja razpršene poselitve predstavljajo samotne kmetije, celki, zaselki, razdrobljena, razpršena raztresena naselja: Gozd, Hudo, Breg ob Bistrici, Dolina, Jelendol, Hušica, Retnje, Novake, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše, Brdo, Hudi Graben, Potarje, Visoče.
(2) Območja razpršene poselitve tvorijo pretežno objekti zgrajeni pred letom 1967.
2.6. Usmeritve za prostorski razvoj občine
21. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) 
(1) Razvoj naselij v občini se prvenstveno zagotavlja z notranjim razvojem, s prenovami delov naselij ter sanacijami in prenovami degradiranih območij. Celovita prenova naselij na območju občine ni predvidena.
(2) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Nova poselitev se usmerja le v naselja, ki so opredeljena kot urbana naselja, ali v naselja, ki imajo potencial, da se razvijejo v središče določenega območja.
(3) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj obstoječih gradbenih parcel zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene le za potrebe kmetij.
(4) Mogoča je gradnja novih ali nadomestnih kmetij izven strnjenih stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov kmetij.
(5) Notranji razvoj naselij in prenova imata prednost pred širitvijo naselij. S prenovo in revitalizacijo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih in neprimernih lokacij) se zagotavlja kvalitetnejša raba prostora. Notranji razvoj naselij in racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami obstoječe rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin. Notranji sonaravni razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami.
(6) Prenova posameznih območij (mestnega ali vaških jeder) se izvaja na podlagi OPPN, v primeru OPPN, ki je podlaga za celovito prenovo območja naselbinske ali tehnične dediščine, je obvezni sestavni del OPPN konservatorski načrt za prenovo.
(7) Na območjih naselij razpršene poselitve se le ta širijo za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se ohranjajo kot značilnost poselitve. V naseljih, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev so dopustne posamezne manjše zapolnitve oziroma morfološke in funkcionalne zaokrožitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
(8) Zagotavlja se uravnotežen razvoj poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah tako, da bodo izražale značilno prepoznavnost posameznih območij v občini. V naseljih se ohranja značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo (razporeditev, oblikovanje in volumen objektov) ter elemente krajinske zgradbe (kozolci, kapelice, znamenja ob poteh, sadovnjaki, njive, vrtovi).
(9) Širitve naselij se načrtuje tako, da se preprečuje zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah.
(10) Zagotavlja se optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in najprimernejšo rabo površin.
(10) Nova poselitev naj se izogne znanim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih raziskav.
(11) Za vsa območja nove poselitve večje od 0,5 ha, ali območja, posebej določena v OPN, je potrebno izdelati OPPN.
22. člen 
(razvoj naselij) 
(1) Razvoj naselja Tržič bo v bodoče potekal predvsem kot notranji razvoj s prenovo in revitalizacijo naselja in zapolnitvami. Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v samo mesto in z njim funkcijsko povezanim naseljem Bistrica pri Tržiču s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin.
(2) Razvoj lokalnega središča Križe se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselja, širitev je predvidena ob vzgojno izobraževalnem centru za potrebe športa in rekreacije. Znotraj naselja so predvidene zapolnitve za potrebe družbene infrastrukture.
Razvoj lokalnega središča Kovor se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture, na obstoječih nepozidanih površinah proizvodnih dejavnosti in na površinah predvidene širitve za stanovanjsko gradnjo.
(3) V naseljih: Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Gozd, Grahovše, Hudo, Hušica, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Paloviče, Podljubelj, Retnje, Sebenje, Senično, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas, so predvidene manjše širitve ali zgostitve znotraj naselij za potrebe širitve kmetijske dejavnosti, turizma in bivanja.
(4) V vseh ostalih naseljih (Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Hudi Graben, Jelendol, Loka, Novake, Popovo, Potarje, Pristava, Ročevnica, Slap, Spodnje Vetrno in Vadiče) se razvoj usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter v razpoložljiva stavbna zemljišča znotraj naselja.
23. člen 
(razvoj dejavnosti po naseljih) 
(1) Stanovanjska dejavnost, ki prevladuje v vseh naseljih, se ohranja in širi na obstoječih nezazidanih površinah in na degradiranih območjih, kjer se bo vršila prenova, in sicer v naseljih: Kovor, Brdo, Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje, Senično, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas.
(2) Ohranjajo se obstoječa območja počitniških objektov, širitev je predvidena le z zgoščevanjem znotraj obstoječih območij (Tržič – Za farovžem, Paloviče, Dolina – Pr' Pinču, Podljubelj – Geben in Reber, Potarje – Strmc in pod Strmcem). Območje počitniških objektov na Brezjah pri Tržiču se nameni v območje za potrebe bivanja.
(3) Oskrbne in storitvene dejavnosti so umeščene predvsem v občinsko središče – Tržič z Bistrico pri Tržiču.
V območjih jeder naselij se umeščajo stanovanjske dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(4) Za razvoj družbenih dejavnosti se zagotavlja prostorske možnosti v naseljih: Križe in Bistrica pri Tržiču, posebej pa še znotraj starega jedra Tržiča.
(5) Proizvodne dejavnosti se umešča v obstoječe proizvodne in gospodarske cone. Širitev za potrebe proizvodnih con je dolgoročno predvidena na območju Loke in Kovorja, na zemljiščih, ki so bila izločena iz območja stavbnih zemljišč.
(6) Kmetijska dejavnost je prisotna v vseh naseljih. Predvidene so širitve za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v naseljih: Grahovše, Lom pod Storžičem, Brezje pri Tržiču, Gozd, Hudo, Križe, Leše, Paloviče, Podljubelj, Senično, Visoče in Zgornje Vetrno.
24. člen 
(sanacije in prenove območij razpršene gradnje) 
(1) Razpršeno gradnjo na območju občine predstavljajo območja počitniških objektov: Dolina – Pri Pinču, Potarje – Strmec in Pod Strmcem, Podljubelj – Reber, Tržič – Za farovžem, Gozd in Paloviče. Novih območij do zapolnitve le-teh se ne predvidena.
(2) Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo, z možnostjo komunalnega opremljanja.
25. člen 
(ohranjanje območij razpršene poselitve) 
(1) Poselitvena območja, ki so spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec in prispevajo k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z: obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ponovno gradnjo obstoječih zakonito zgrajenih objektov in novogradnjo, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja.
(2) Ohranijo se območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec na celotnem območju občine:
– zaselki dveh ali treh kmetij na izravnavah ali pomolu;
– posamezne kmetije v celkih;
– lovske in gozdarske koče;
– planinski domovi, pastirski stanovi, planšarije in staje za živino;
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki, obeležja in znamenja);
– samotne kmetije, gospodarski in pomožni objekti ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, seniki in lope).
Severni, visokogorski del občine, večinoma v naseljih Podljubelj, Grahovše, Potarje, zaznamujejo samotne kmetije, planine, lovske in gozdarske koče. V osrednjem, hribovitem delu občine z rečnimi dolinami (naselja pod Dobrčo, Kriško goro in Konjščico) je poselitev vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, na pobočjih pa se nahajajo zaselki in samotne kmetije.
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotavlja izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Oživljajo se male kmetije kot avtohton poselitveni vzorec. V podeželskih naseljih in vaseh se razpoložljiva stavbna zemljišča namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Razvija se jih predvsem s ponovno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu.
(4) Na območjih razpršene poselitve je možno graditi tudi objekte oskrbnih in storitvenih dejavnosti tako, da se smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec.
26. člen 
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) 
Skladna oblikovna podoba naselij se zagotavlja z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
– v naseljih se ohranja značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo (razporeditev, oblikovanje in volumen objektov) ter elemente krajinske zgradbe (kozolci, kapelice, znamenja ob poteh, sadovnjaki, njive, vrtovi);
– pri načrtovanju podeželskih naseljih se upošteva in ohranja vaška jedra in druge kvalitetno oblikovane objekte kulturne dediščine ter njihovo podobo v krajini;
– razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji obstoječe zazidave;
– zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem. Uvaja in zagotavlja se značilne drevoredne poteze ob glavnih povezavah.
27. člen 
(usmeritve za razvoj v krajini) 
(1) Občina bo prostorski razvoj usmerjala tako, da se ohranja naravne in kulturne prvine krajine kot prepoznavno obliko prostora občine in hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.
(2) Območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele krajine z dobro ohranjenim krajinskimi sestavinami, so območja z enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin in naravnih vrednot (Leše, Hudo in Hušica, Jelendol in Dolina).
(3) Širitev poselitve v območju kulturne krajine ni dovoljena, prednostno se poselitev usmerja v obstoječe objekte.
(4) V območjih kulturne krajine in varstva narave so delne širitve stavbnih zemljišč kmetijskih gospodarstev možne, vendar le za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(5) Individualna stanovanjska gradnja se usmerja v obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve).
(6) Gradnja objektov za bivanje v nenačetem ambientalno kvalitetnem prostoru, v gozdnem prostoru ali v oddaljenosti več kot 150 m od obstoječe poselitve ni dovoljena.
(7) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
28. člen 
(usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva) 
(1) Območja z intenzivnejšo kmetijsko pridelavo so v južnem delu občine: Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje, Križe, Zvirče in Kovor, kjer prevladujejo travniki in njive. Severni in osrednji hriboviti del občine sta v celoti uvrščena med območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, kjer se spodbuja tradicionalna kmetijska pridelava, preprečevanje zaraščanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot.
Na območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal.
(2) Ohranja in spodbuja se naravi prijazno kmetijstvo, obnova visokoraslih sadovnjakov, pridelava sadja in zelenjave, integrirano poljedelstvo in vrtnarstvo, uvaja se pašo na kmetijah, spodbuja ekološko kmetijstvo in čebelarstvo ter usmerja kmete v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(3) Območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), ki se trajno izvzamejo iz trajne kmetijske rabe, se morajo nadomestiti s posodobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje objektov dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.
(4) Spodbuja se pridelava hrane v kontekstu povečane lokalne samooskrbe, ekološko naravnano kmetijstvo, raznovrstne oblike kmetijske proizvodnje in razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(5) Občina bo skrbela za pripravo programov kmetijstva in prenove vasi, in to prioritetno za območja izjemnih krajin v naseljih Leše, Paloviče, Brdo, Dolina, Jelendol, Novake, Hudo, Hušica, Popovo, Vadiče, Brezje, Hudi graben, Visoče, Potarje, Lom, Grahovše, Gozd, Senično, Spodnje in Zgornje Vetrno.
(6) Površine za razvoj kmetijstva se ohranjajo v obstoječem obsegu. Na površinah, ki se zaraščajo ali so porasle z gozdom, se spodbuja agrarne operacije.
29. člen 
(usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva, lovstva in ribolova) 
(1) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom. Območje z osnovno namensko rabo gozda je razdeljeno še na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo: varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Gospodarjenje z gozdovi urejajo gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarske enote.
(2) V gozdovih, v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(3) Pri načrtovanju osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. Ohranja se gozdne robove celkov.
(4) Na območjih vodnih virov se ohranja naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(5) Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati z nižjo intenziteto sečnje ter uporabljati primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.
(6) Raba in vzdrževanje večjih lesno proizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.).
(7) Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s tem zaradi velike gozdnatosti ne bo večjih posledic za kvaliteto krajine. Dopustna je krčitev gozdnih površin za namene kmetijske dejavnosti.
(8) Ohranja se povezanost gozdov. Gozdne površine se ohranjajo predvsem tam, kjer je nevarnost plazenja in na erozijsko izpostavljenih območjih. Sklenjenost gozdov je kakovost, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.
(9) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do krčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
(10) Ribolov je eden od potencialov za razvoj turizma in rekreacije. Spodbuja se urejanje območij za ribolov in prostorov za druženje in zbiranje ribičev. Vlaganje neavtohtonih ribjih vrst v vodotoke ni dovoljeno.
(11) Skrb za populacijo prostoživečih živali se izvaja tako, da se zagotavlja ugodno stanje posameznih vrst.
Pestrost živalskih vrst ter usklajeno razmerje med rastlinskimi in živalskimi vrstami je osrednjega pomena za uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje. Na izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali se neposredno nanašajo naslednje usmeritve:
– zgostitev čim več pašnikov, jas in grmišč v gozdnem prostoru za pašo parkljaste divjadi;
– za malo in obvodno divjad (in druge vrste) je potrebno rastje ob vodnih habitatih ohranjati vsaj na višini grmišča;
– v predvideno širitev turistične ponudbe je možno vključevati tudi obore za rejo živali.
30. člen 
(usmeritve za prostorski razvij turizma in prostočasnih dejavnosti) 
(1) Skladno z usmeritvami iz državne strategije se spodbuja oblikovanje skupnih turističnih regij. V obmejno turistično regijo spada tudi območje Občine Tržič, in sicer severni in osrednji del z mestom Tržič.
(2) Občina bo postala prepoznavno turistično območje z navezavo na širša regijska jedrna turistična območja Gorenjske, Ljubljanske urbane regije in Avstrijsko-Koroške regije.
(3) Prednostno se razvoj turizma usmerja v staro mestno jedro Tržiča. Pestrost ohranjene bogate kulturne dediščine in naravnega okolja sta dobra osnova za razvoj turizma. V gospodarskem smislu se bo turizem na območju občine krepil tako, da se bo vztrajno razvijal na vseh nivojih.
(4) Turizem in rekreacijo se v prostoru usmerja tako, da se ohranjajo naravne in kulturne kakovosti prostora, ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti.
(5) Kot manjši turistični centri s turistično in rekreativno ponudbo se bodo še naprej razvijala naslednja območja: mejni prehod Ljubelj, Podljubelj, Dolina, Jelendol, Gozd, Leše, Brezje pri Tržiču, Lom pod Storžičem, Sebenje in Žiganja vas.
– Razvoj celotne podljubeljske doline od Raven do mejnega prehoda Ljubelj se usmerja v turizem z rekreacijo (gorništvo) in v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Območje mejnega prehoda Ljubelj – plato se nameni za ureditev nočitvenih kapacitet in spremljajočih programov za potrebe turizma.
– Razvoj Jelendola, izrazito gozdnatega območja z vodnim potencialom Tržiške Bistrice in njenih pritokov, z naravnim spomenikom Dovžanova soteska in z Bornovim lovskim dvorcem, se usmerja v razvoj sonaravnega turizma.
– Obstoječe kmetije v Gozdu se spodbuja k oživitvi in v urejanje dopolnilne dejavnosti turizma. Počitniški objekti se namenijo tudi za potrebe turizma.
– Občina bo spodbujala razvoj turizma na ureditvenih območjih obstoječih počitniških naselij. Obstoječi in predvideni počitniški objekti bi tako doprinesli k pospešenemu razvoju turizma v občini.
– Razvoj naselij pod Dobrčo se usmerja v turizem z rekreacijo, kjer se obstoječe kmetije usmerja k ekološkemu kmetovanju in turizmu na kmetiji. Rekreacija se usmerja v gorništvo, padalstvo in obisk tematske poti.
– Na območju Loma pod Storžičem, Potarij in Grahovš se obstoječe turistične kmetije spodbuja k širitvi kakovostne ponudbe in prostočasnih dejavnosti za celoletne aktivnosti. V razvoj turizma na obmejnem območju se vključuje lokalno prebivalstvo in lokalne skupnosti.
– Območje Sebenj in Žiganje vasi se usmerja v turizem z rekreacijo. Razvoj turizma se usmerja z oživljanjem dediščine vsakdanjega življenja (etnološke dediščine) in žive kulturne dediščine (običaji, znanja, veščine, predstavitve). Rekreacija se usmerja v pohodništvo, obisk tematskih poti in zimske športe.
– Razvija in spodbuja se ponudbo turizma na kmetiji tudi na območjih, ki v tovrstno ponudbo še niso vključena.
(6) Razvoj bo temeljil na: večji promociji in trženju turistične ponudbe v občini, povečanju nastanitvenih zmogljivosti tudi v obstoječih počitniških objektih, obnovi oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture, vključevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot, območij Natura 2000 in kulturne dediščine v turistično ponudbo, spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično kulturnih prireditev, oživljanju tradicionalnih obrti (tkalstvo in čevljarstvo) in kulinarične ponudbe ter povezovanju s sosednjimi občinami, regijami in državami.
31. člen 
(vode) 
(1) Vode se rabi za oskrbne, gospodarske in turistično-reakcijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
(2) Za zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve iz veljavnih predpisov o zavarovanju virov pitne vode.
– Odpadne vode čistiti v CČN ali z individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave in z nepretočnimi greznicami).
– Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.
– Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki) v naseljih je potrebno ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati.
– Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti z vidika varstva vodnih virov, ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na ta območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.
(3) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda.
(4) Zunanja meja priobalnih zemljišč v poselitvenem območju sega na vodah 1. reda (Tržiška Bistrica) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, 40 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselij, na vodah 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red.
(5) Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Tržič in za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se upošteva naslednje usmeritve:
– Obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) se zavaruje pred nadaljnjo degradacijo.
– Ohranja in vzdržuje se vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečuje se širjenje površinskega onesnaževanja vodotokov). Na območju kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
– V obvodnem pasu se v območju z naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija in naravni procesi.
– Naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.).
– Vzpostavlja se naravno stanje reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer imajo le-ti velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.
– Uredi se ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo ...).
– Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena (ZV–1) v kolikor gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda ter obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječi hidrološki režim z majhnimi vodnimi in močvirnimi biotopi (mokrišča).
– Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
– Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja. Izvaja se s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave rečne dinamike in s soglasjem organa pristojnega za vode. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.
(6) Zaradi zmanjšanja poplavne ogroženosti naselij v severnem delu povodja potoka Drage skozi Sebenje in Žiganjo vas, se predvidi nova trasa odprte struge ob lokalni cesti Duplje – Žiganja vas – Križe.
(7) Raba vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne) mora biti prehodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.
(8) Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, ni dopustna. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.
32. člen 
(usmeritve za prostorski razvoj pridobivanja mineralnih surovin) 
(1) Pri izkoriščanju mineralnih surovin se skuša doseči optimizacijo pridobivanja in postopnega zapiranja manjših objektov ter sanacije nelegalnih kopov. Število objektov se optimizira glede na okoljska, gospodarska in družbena merila, ki vključujejo tudi geološko ustreznost, zadostno količino zalog, funkcionalno povezanost z uporabniki, vidno neizpostavljenost območij in primerno oddaljenost od poselitve. Podana merila se uporabi tudi pri izdajanju koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin.
(2) V občini ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.
(3) Za zagotavljanje oskrbe z mineralnimi surovinami so planirana območja mineralnih surovin (LN). Občina bo območja izkoriščanja mineralnih surovin za gradbeništvo usmerjala predvsem na obstoječe lokacije (nelegalne kope), kjer je možna in smiselna širitev.
(4) Novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin se ne načrtuje. Lokacije (nelegalni kopi), ki so s strani države ocenjeni kot perspektivna nahajališča, so v prostorskem aktu označena kot potencialno perspektivna nahajališča mineralnih surovin.
(5) Nelegalne kope je potrebno ustrezno sanirati (brez izkoriščanja mineralnih surovin), ali prepustiti nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora, predvsem na območjih Nature 2000.
33. člen 
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine) 
(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno poselitveno, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Varstvo kulturne krajine se spodbuja skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora. Urbanizacija ne sme vplivati na kakovost in tipologijo dediščine in kulturne krajine. Na območju občine je ohranjenih več objektov kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dobrino današnje in bodočih generacij.
(3) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, sakralno-profana, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna in dediščinska kulturna krajina) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Poleg enot kulturne dediščine se varuje tudi okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje. Vplivno območje je tisto, v katerem se presoja vpliv posega na varovane lastnosti enote dediščine, določeno je z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.
(4) Pri prostorskem načrtovanju se prostorske ureditve in posegi usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, še posebej naselbinske dediščine.
(5) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva, skupine ali posamični kozolci), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine.
(6) Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščeni industrijski objekti, gospodarska poslopja in kmečke hiše, za katere je treba poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora. Preprečuje se upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva dediščine se posege pripravlja v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, določenimi za varstvo posameznih tipov kulturne dediščine.
34. člen 
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti) 
(1) Pri načrtovanju poselitve je potrebno zagotavljati varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave in upoštevati omejitve na območjih, ki se urejajo s posebnimi varstvenimi režimi in odloki: vodovarstvena območja, zavarovana območja narave (naravni spomeniki), naravne vrednote, območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja.
(2) Posegi na zavarovanih območjih Spominski park Udin boršt, Dovžanova soteska, Skupina hrastov ob poti Novake – Senično ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in ob zavarovanih drevesih oziroma skupinah dreves morajo biti usklajeni z varstvenimi režimi zavarovanih območij in naravnih vrednot.
(3) Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev, določenih v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot.
(4) V primeru posegov, ki so vezani na obsežna zemeljska dela, se poseg predhodno uskladi s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, da se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
(5) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti v območjih Natura 2000 se zagotavljajo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Na območja Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(7) Posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
35. člen 
(usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih planin) 
(1) Spodbuja se ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
(2) Spodbuja se tradicionalno visokogorsko pašništvo in preprečevanje zaraščanje kmetijskih zemljišč – pašnikov.
(3) Na planinah se ohranja avtohtone grajene strukture (pastirski stanovi, planšarije) in druge objekte memorialne dediščine.
36. člen 
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) 
(1) Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.
(4) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(5) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(6) Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč:
– razmeščanje dejavnosti v prostoru izven območij potencialnih nesreč;
– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih;
– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
(7) Na drugih območjih občine naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje preveri gibanje nivoja podtalne vode.
(8) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.
(10) Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Tržič so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– Lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primerih naravnih in drugih nesreč, so na vseh gasilskih domovih na območju občine, v Kulturnem centru Tržič, v vrtcu Palček, v HE BPT in na drogu v Jelendolu.
– Zbirno mesto za reševalne ekipe je na Občini Tržič, rezervni lokaciji sta gasilski dom Bistrica in Komunala Tržič.
– Helikopterji pristajajo ob objektu Policije v Tržiču.
– Pokopališča: na vseh obstoječih pokopališčih, razen na pokopališču Tržič, je možna širitev (Križe, Kovor, Lom in Leše).
– Pokopališča za živali: ob deponiji Kovor.
– Deponija ruševin: deponija Kovor.
– Začasna deponija za potrebe ob elementarnih nesrečah: območje deponije Kovor.
– Sanitetna sprejemališča: Dom Petra Uzarja v Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom.
– Zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: parkirišče Palovče in Komunala Tržič.
– Zbirna mesta za materialno pomoč: Dom Petra Uzarja v Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom.
– Zbirna mesta tuje pomoči: Osnovne šole Križe, Tržič in Bistrica.
– Lokacije za postavitev zasilnih bivališč: Športno rekreacijski center pri šoli v Križah.
– Skozi poselitveno območje mesta Tržič so urejeni protipoplavni zidovi, na ostalem delu Občine Tržič so zagotovljene retenzijske površine na naslednjih lokacijah: pod Čadovljami, nad jezom Tokos ob Cankarjevi cesti, pod Retnjami nad Krišljevim jezom in pod Smukom.
– Na območju občine bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
(11) Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi plazenja, erozije, poplav in zaradi nesreč z nevarnimi snovmi.
37. člen 
(območja in objekti za potrebe obrambe) 
Na območju Občine Tržič se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri ali stolpi Dobrča.
38. člen 
(usmeritve za določitev stavbnih zemljišč in namenske rabe zemljišč) 
(1) V izvedbenem delu OPN se določijo območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti delijo na območja podrobne namenske rabe.
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih prostorskih evidenc kot podlage za prikaz stanja prostora, na podlagi strokovnih podlag o naravnih omejitvah, strokovnih podlag za poselitev ter analiz in usmeritev grajenih in krajinskih struktur.
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe.
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi dejanskega stanja in ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine.
39. člen 
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev – PIP)
(1) PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja ljudi.
3. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
40. člen
(namen) 
Izvedbeni del OPN določa za celotno območje občine: enote ureja prostora, območja namenske rabe prostora, dopustno izrabo prostora, prostorske izvedbene pogoje (PIP), posebne prostorsko izvedbene pogoje (PPIP) po posameznih ureditvenih enotah in usmeritve za pripravo OPPN.
3.1. Enote urejanja prostora
41. člen
(enote urejanja prostora – EUP)
(1) EUP so določene za celotno območje Občine Tržič skladno z namensko rabo prostora.
(2) Podrobnejša namenska raba prostora je v posamezni enoti urejanja prostora določena po načelu pretežnosti.
(3) EUP so za območja naselij označene z tročrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja in zaporedne številke enote/podenote.
(4) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni PIP za istovrstna območja in površine po namenu, razen če v PPIP ni določeno drugače,
– določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab,
– varstveni in drugi režimi.
(5) EUP, na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt, je označena z oznako OPPN.
(6) Za EUP, v katerih se nahaja kulturna dediščina, veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine in PPIP, če so za dediščino pripadajoči EUP določeni. Kulturna dediščina je razvidna iz prikaza stanja prostora.
(7) Za EUP, v katerih se nahajajo naravne vrednote, veljajo PIP za celostno ohranjanje naravnih vrednot ali PPIP. Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora.
3.2. Območja namenske rabe prostora
42. člen
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe) 
(1) Območja namenske rabe prostora in območja podrobnejše namenske rabe prostora imajo v OPN Tržič naslednji pomen:
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S OBMOČJA STANOVANJ, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:
SS
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi;
SK
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju;
SP
Površine počitniških objektov, ki so namenjene za počitek
A OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim in bivanju;
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnih ali novih jeder, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;
 
I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IG
Gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
IK
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali.
B POSEBNA OBMOČJA
BT
Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
BC
Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.
Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS
Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem.
ZP
Parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju.
ZK
Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.
ZV 
Površine za vrtičkarstvo.
P OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
PC
Površine cest
PO
Ostale prometne površine
PH
Helioporti
O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
Okoljska infrastruktura s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
T OBMOČJA TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
 
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1
Najboljša kmetijska zemljišča
K2
Druga kmetijska zemljišča
 
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G GOZDNA ZEMLJIŠČA
Območja gozdov, zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom z gozdovih določena kot gozd.
 
IV. OBMOČJA VODA
V OBMOČJA VODA
VC
Celinske vode
VI
Območja vodne infrastrukture
 
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
LN
Območja mineralnih surovin
N OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
oo OSTALA OBMOČJA
 
(2) Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi vodnih virov, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine ter varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) Preglednica EUP:
Enota urejanja prostora EUP
Podenota urejanja prostora PEUP
OPPN
Enota urejanja prostora – naziv
Podrobna namenska raba PNRP
BIS 01
BIS 01
 
Bistrica – Deteljica šola
CU
BIS 02
BIS 02
 
Bistrica – Nakupovalni center
CU, PC
BIS 03
BIS 03
 
Bistrica – Deteljica
SS
BIS 04
BIS 04
 
Bistrica – Kovorska cesta- vrtički
G, ZV
BIS 05
BIS 05
 
Bistrica – Kovorska cesta
SS
BIS 06
BIS 06
 
Bistrica – Deteljica
CU
BIS 07
BIS 07
 
Bistrica pod Šijo
SS
BIS 08
BIS 08
 
Bistrica – stari del
SK
BIS 09
BIS 09
 
Bistrica – Zelenica
SS
BIS 10
BIS 10
 
Bistrica – Bistriška planina
SS
BIS 11
BIS 11
 
Bistrica – Športni center Bistrica
PH, BC
BIS 12
BIS 12
OPPN
Bistrica – Traibach
SS
BIS 13
BIS 13
 
Bistrica – Peko
IG
BIS 14
BIS 14
 
Bistrica – Spodnja Bistrica
G, CU, K2
BIS 15
BIS 15
 
Bistrica – Na logu
IG, ZP
BIS 16
BIS 16
 
Bistrica – Na logu
PC, SS
BIS 17
BIS 17/1
 
Bistrica – pod kopališčem
IG, PC
BIS 17
BIS 17/2
Bistrica – pod kopališčem
IG
BIS 18
BIS 18
OPPN
Bistrica – peskokop sv. Jurij
O
BIS 19
BIS 19/2
 
Bistrica – Cerkev sv. Jurij
CU
BIS 19
BIS 19/1
 
Bistrica – Vila Bistrica
CU
BIS 19
BIS 19/3
 
Bistrica – Vila Bistrica park
G, K2
BIS 20
BIS 20
 
Bistrica – peskokop pod Šijo
OO
BIS 21
BIS 21
 
Bistrica – peskokop Hudi grad
OO
BIS 22
BIS 22
 
Bistrica – spodnji del
VC, O, K1, G, K2, PC
BIS 23
BIS 23
 
Bistrica
PC, A, OO, O, K2, K1, G
BOB 01
BOB 01
 
Breg – Na produ
SS
BOB 02
BOB 02
 
Breg – Na vrbicah
SK
BOB 03
BOB 03
 
Breg
PC, VC, G, K1
BRD 01
BRD 01
 
Brdo – stari del
A
BRD 02
BRD 02
OPPN
Brdo
SS
BRD 03
BRD 03
 
Brdo
K1, G, O, PC
BRE 01
BRE 01
 
Brezje – zgornja vas
SK, K1, SS
BRE 02
BRE 02
 
Brezje – Sleme
SS
BRE 03
BRE 03
 
Brezje – V dolini
SK
BRE 04
BRE 04
 
Brezje – Pod jesenom
SS
BRE 05
BRE 05
 
Brezje
CU, O, G, PC, A, OO, K2, K1
ČAD 01
ČAD 01/1
 
Čadovlje – Jamen vrh
A
ČAD 01
ČAD 01/2
 
Čadovlje – Jamen vrh
A, K2, VC
ČAD 02
ČAD 02
 
Čadovlje
VC, G, PC, A, K1, K2
DOL 01
DOL 01
OPPN
Dolina – Dovžanova soteska
PC, VC, A, PO, G, K2
DOL 02
DOL 02
OPPN
Dolina – Pinč
PC, SP, K1, K2
DOL 03
DOL 03
 
Dolina – domačija Pr Ukc
A
DOL 04
DOL 04
 
Dolina – domačija Pr Urh
A
DOL 07
DOL 07
 
Dolina – planina Ilovica
K1, A, G
DOL 08
DOL 08
 
Dolina
K1, VC, PC, K2, A, O, G, OO
DOL 09
DOL 09
 
Dolina – Košuta
OO, G, K1, K2
GRH 01
GRH 01
 
Grahovše – Slaparska vas
A
GRH 02
GRH 02
OPPN
Grahovše – Ivje
SS
GRH 03
GRH 03
OPPN
Grahovše – peskokop Ivje
LN
GRH 04
GRH 04
 
Grahovše Planina Javornik
K1, G, A
GRH 07
GRH 07
 
Grahovše
PC, OO, O, K2, K1, G, VC, A, ZS
GRH 08
GRH 08
 
Grahovše Planina Mala Poljana
A, K2
GRH 09
GRH 09
Planina Sp. Konjščica
A, K1
GRH 10
GRH 10
Planina Zg. Konjščica
K1
GZD 01
GZD 01
 
Gozd – vas
A
GZD 02
GZD 02
 
Gozd – Pod Ranjšco
BT
GZD 03
GZD 03
 
Gozd – vzletišče
ZS, K2
GZD 05
GZD 05
 
Gozd – vplivno območje
K2, PC, SP, O, G, K1, A
GZD 06
GZD 06
 
Gozd
OO, G, PC, K1
GZD 07
GZD 07
 
Gozd – planina Kriška gora
A, G, K2
HGR 01
HGR 01
 
Hudi graben – vas
SS
HGR 02
HGR 02
 
Hudi graben – drsališče
ZS
HGR 03
HGR 03
 
Hudi graben – Lešanska planina
A, K1, G
HGR 04
HGR 04
 
Hudi graben
K2, PC, OO, O, K1, G, A
HUD 01
HUD 01
 
Hudo – vas
IK, K1, A, PC
HUD 02
HUD 02
 
Hudo
K1, G, A, PC, K2
HUŠ 01
HUŠ 01
 
Hušica
PC, K1, A, G, K2
JED 01
JED 01
OPPN
Jelendol – Bornova graščina
ZS, A, K2
JED 02
JED 02
 
Jelendol – Bornovo posestvo
K2, A, G, ZS, PC, VC
JED 03
JED 03
 
Jelendol – Bornovo posestvo vplivni območje
VC, K1, G, PC, A, K2
JED 04
JED 04
 
Jelendol planina Zali potok
G, A, K2
JED 06
JED 06
OPPN
Jelendol – peskokop Javorše Lonec
LN
JED 07
JED 07
 
Jelendol – planina Šija
A, K2, OO, K1, G
JED 08
JED 08
 
Jelendol planina Pungart
OO, A, G, K2, K1
JED 09
JED 09
 
Jelendol planina Tegošče
A, K1, K2, OO, G
JED 10
JED 10
 
Jelendol planina Dolga njiva
OO, A, K1, G
JED 11
JED 11
 
Jelendol
A, OO, K2, PC, G, VC, K1
JED 12
JED 12
 
Jelendol – Medvodje
K2, G, PC, BT, VC, ZS
KOV 01
KOV 01
 
Kovor – vas
ZS, SK
KOV 02
KOV 02
 
Kovor – Za Krajem
SS
KOV 03
KOV 03
 
Kovor – pokopališče
ZK
KOV 04
KOV 04
 
Kovor – V delih I
SS
KOV 05
KOV 05
UN
Kovor – Deponija
O
KOV 07
KOV 07
OPPN
Kovor – V delih II
SS
KOV 08
KOV 08
OPPN
Kovor – Centralna čistilna naprava
O
KOV 09
KOV 09
OPPN
Kovor – Gospodarska cona
IG
KOV 10
KOV 10
 
Kovor
G, O, K1, T, K2, PC
KOV 11
KOV 11
 
Kovor
K2, G, PC, K1, A, VC
KRŽ 01
KRŽ 01
 
Križe – šola
ZS, ZP, CU, PC
KRŽ 02
KRŽ 02
 
Križe – Na Ledinah
SS, CU, PC
KRŽ 03
KRŽ 03
 
Križe – popkopališče
ZK, CU
KRŽ 04
KRŽ 04
 
Križe – vas
SK
KRŽ 05
KRŽ 05
 
Križe – Snakovo I
SS
KRŽ 06
KRŽ 06
 
Križe – Snakovo II
SK
KRŽ 07
KRŽ 07
 
Križe – Snakovo IIII
SS
KRŽ 09
KRŽ 09
 
Križe – Snakovo polje
ZS
KRŽ 10
KRŽ 10
OPPN
Križe – šola
BC
KRŽ 11
KRŽ 11
 
Križe
K2, G, IK, K1, PC, O, A
LEŠ 01
LEŠ 01
 
Leše – vas
SK
LEŠ 02
LEŠ 02
 
Leše – zgornji del
SS
LEŠ 03
LEŠ 03
OPPN
Leše – ob grabnu
SS
LEŠ 05
LEŠ 05
 
Leše
G, A, PC, K2, ZK, K1
LEŠ 06
LEŠ 06
 
Leše – tenis
ZS
LOK 01
LOK 01
 
Loka – Loka
SS
LOK 03
LOK 03
 
Loka – gospodarska cona
G, IG
LOK 04
LOK 04
 
Loka – Brezovo RTP
E
LOK 05
LOK 05
 
Loka – Brezovo
IG
LOK 06
LOK 06
 
Loka – Brezovo
PC, SS, K1
LOK 07
LOK 07
 
Loka
K1, ZS, A, BT, G, PC, VC
LOM 01
LOM 01
 
Lom – Globel
SS, PC
LOM 02
LOM 02
 
Lom – spodnja vas
SS
LOM 03
LOM 03
 
Lom – zgornja vas
ZK, SK
LOM 04
LOM 04
 
Lom
SK
LOM 05
LOM 05
 
Lom
OO, VI, A, G, VC, K2, SS, PC, K1, E
NOV 01
NOV 01
OPPN
Novake – Senožet
BT
NOV 02
NOV 02
 
Novake
PC, G, K1, A
PAL 01
PAL 01
 
Palovče – vas
SK, PC
PAL 02
PAL 02
OPPN
Palovče – počitniško naselja
G, SP, K2
PAL 03
PAL 03
 
Palovče
K1, A, ZS, G, PC, K2
POD 01
POD 01
 
Podljubelj – Deševo
SS
POD 02
POD 02
 
Podljubelj – Pri skalah
K2, SK
POD 03
POD 03
 
Podljubelj – pod Jezernico
SS
POD 04
POD 04
 
Podljubelj – nad Jezernico
SK
POD 05
POD 05
 
Podljubelj – pod Krogovnekom
SS
POD 06
POD 06
 
Podljubelj – kamp
E, ZS, VC, SS
POD 07
POD 07
 
Podljubelj – pri Žvircu
SS
POD 08
POD 08
 
Podljubelj – Lajba
SS
POD 09
POD 09
 
Podljubelj – Koren
BT
POD 10
POD 10
 
Podljubelj – taborišče
PO, PC, ZP
POD 11
POD 11
 
Podljubelj – Hospic
ZP, BT
POD 12
POD 12
OPPN
Ljubelj – Mejni prehod
BT
POD 14
POD 14
 
Smučišče Zelenica
A, G, OO, K2
POD 17
POD 17
OPPN
Podljubelj – Reber
SP, PC, K2
POD 18
POD 18
 
Podljubelj – Snedic
SS, VC, IG
POD 19
POD 19
OPPN
Podljubelj – Geben I
SS
POD 20
POD 20
OPPN
Podljubelj – Geben II
SP
POD 21
POD 21
 
Podljubelj – Ljubelj
A, G, K2, BT, O, OO, PC
POD 24
POD 24
OPPN
Podljubelj – peskokop Kramarjevo
LN
POD 26
POD 26
 
Podljubelj – planina Kofce
K2, A, K1, G
POD 27
POD 27
 
Podljubelj planina Korošica
K1, A, K2, G
POD 30
POD 30
 
Podljubelj
A, PC, OO, G, K1, ZS, T, IK, VC, K2, BT, SP, E, SS, O
POD 31
POD 31
 
Podljubelj
G, K2, OO
POD 32
POD 32
 
Podljubelj – ribogojnica
IK
POP 01
POP 01
 
Popovo – vas
SK
POP 02
POP 02
OPPN
Popovo – zahod
SS
POP 03
POP 03
 
Popovo
K1, O, PC, A, G
POT 01
POT 01
 
Potarje – Lajšarica
G, SS, SK, PC, K2
POT 02
POT 02
OPPN
Potarje – Pod Strmcem
SP
POT 03
POT 03
OPPN
Potarje – Strmec
G, SP, K1
POT 04
POT 04
 
Potarje
A, PC, K2, G, K1
PRI 01
PRI 01/1
 
Pristava – Podvasca
SS
PRI 01
PRI 01/2
 
Pristava – Podvasca
SS
PRI 01
PRI 01/3
 
Pristava – Podvasca
SS
PRI 01
PRI 01/4
 
Pristava – Podvasca
SS
PRI 02
PRI 02
 
Pristava – vaško jedro
SS
PRI 03
PRI 03
 
Pristava
SS
PRI 04
PRI 04
 
Pristava – Mlaka
SS
PRI 05
PRI 05
 
Pristava – Mlaka gospodarska cona
IG
PRI 06
PRI 06
 
Pristava
G, PC, A, K1, VC, K2, E
PRI 07
PRI 07
 
Pristava
G, A, K2, O
RET 01
RET 01
 
Retnje – gospodarska cona
IG
RET 02
RET 02
 
Retnje – Babja vas
SS
RET 03
RET 03/1
 
Retnje – vahtnica
CU
RET 03
RET 03/2
 
Retnje – vahtnica
PO, PC
RET 04
RET 04
 
Retnje – vahtnica
SS
RET 05
RET 05
 
Retnje – Graben I
SS
RET 07
RET 07
 
Retnje – ob polju
SS
RET 08
RET 08
 
Retnje – vas jug
SK, PC
RET 09
RET 09
 
Retnje – Graben III
BT
RET 10
RET 10
 
Retnje – mlin
A
RET 11
RET 11
 
Retnje
E, G, PC, K1, K2, VC, A
ROČ 01
ROČ 01
 
Ročevnica – dom starostnikov
CU, ZP
ROČ 02
ROČ 02
 
Ročevnica – Ročevnica
SS
ROČ 03
ROČ 03
 
Ročevnica – Na jasi I
SS
ROČ 04
ROČ 04
 
Ročevnica – Na jasi II
SS
ROČ 06
ROČ 06
 
Ročevnica – Blajšnica
SS
ROČ 07
ROČ 07
 
Ročevnica
A, PC, K2, G, K1
SEB 01
SEB 01
 
Sebenje – vas
SK, K2
SEB 02
SEB 02
 
Sebenje – Spodnje polje
SS, PO
SEB 03
SEB 03
 
Sebenje – Pod Vasjo
SS
SEB 04
SEB 04
 
Sebenje – skakalnice
BC
SEB 05
SEB 05
 
Sebenje
SS
SEB 06
SEB 06
 
Sebenje
K2, K1, A, G, PC
SEB 07
SEB 07
 
Sebenje
K1
SEN 01
SEN 01
 
Senično – vas
SK
SEN 02
SEN 02
 
Senično – pod Vetrnem
SS, ZS
SEN 03
SEN 03
 
Senično – Spodnja gmajna
SS
SEN 04
SEN 04
 
Senično – Podovnica
SS
SEN 05
SEN 05
 
Senično – kamp
SS, K2
SEN 06
SEN 06
 
Senično
G, K2, A, PC, K1
SLP 01
SLP 01
 
Slap – vas
SK
SLP 02
SLP 02
 
Slap – pri Lepenki
SS
SLP 03
SLP 03
 
Slap – Lepenka
IG, ZP
SLP 04
SLP 04
 
Slap – Polana
SS
SLP 05
SLP 05
 
Slap
SS
SLP 06
SLP 06
 
Slap
G, K2, O, VC, PC, K1
SVE 01
SVE 01
 
Spodnje Vetrno – vas
SK, PC, K1
SVE 03
SVE 03
 
Spodnje Vetrno
K2, PC, O, K1, G
TRŽ 01
TRŽ 01/1
 
Tržič – Mestno jedro
CU
TRŽ 01
TRŽ 01/3
 
Tržič – Peko PUR
CU
TRŽ 01
TRŽ 01/2
 
Tržič – TIKO
CU
TRŽ 02
TRŽ 02
 
Tržič – šola
CU
TRŽ 03
TRŽ 03
 
Tržič – Grad Neuhaus
ZP, CU
TRŽ 04
TRŽ 04
 
Tržič – Kajtan
CU
TRŽ 05
TRŽ 05
 
Tržič – pokopališče
ZK
TRŽ 06
TRŽ 06
 
Tržič – Kovar
SS
TRŽ 07
TRŽ 07
 
Tržič – za Krtom
K2, SS
TRŽ 08
TRŽ 08
 
Tržič – Virje
SS
TRŽ 09
TRŽ 09
 
Tržič – Hraste
SS
TRŽ 10
TRŽ 10
 
Tržič – Balos/ zdravstveni dom
ZP, CU
TRŽ 11
TRŽ 11
OPPN
Tržič – BPT
CU
TRŽ 12
TRŽ 12
 
Tržič – Cankarjeva
CU
TRŽ 13
TRŽ 13
 
Tržič – na Blekah
E, IG, G, SS
TRŽ 14
TRŽ 14
 
Tržič – za Fužinami
SS
TRŽ 15
TRŽ 15
 
Tržič – Zali rovt
SS, PC
TRŽ 16
TRŽ 16
 
Tržič – Preska
SS
TRŽ 17
TRŽ 17
 
Tržič – Ravne
SS
TRŽ 18
TRŽ 18
 
Tržič – Čegeljše
SS, K2
TRŽ 19
TRŽ 19
OPPN
Tržič – Cimper
SS
TRŽ 20
TRŽ 20
OPPN
Tržič – Za Farovžem
K2, SP, PC, G
TRŽ 21
TRŽ 21
 
Tržič – Maršalat
SS
TRŽ 22
TRŽ 22
 
Tržič – plaz Preska
N
TRŽ 23
TRŽ 23
OPPN
Tržič – Severni priključek
PC
TRŽ 25
TRŽ 25
 
Tržič – za Virjem Hraste
ZS
TRŽ 26
TRŽ 26
 
Tržič – za Virjem
SS, ZP
TRŽ 27
TRŽ 27
 
Tržič – za Virjem Hraste
SS
TRŽ 28
TRŽ 28
 
Tržič – za Virjem Hraste
SS, O
TRŽ 29
TRŽ 29
 
Tržič – Preska
SS
TRŽ 30
TRŽ 30
 
Tržič – Preska
SS
TRŽ 31
TRŽ 31
 
Tržič – delavsko naselje Preska
SS
TRŽ 32
TRŽ 32
 
Tržič – Preska bloki
SS
TRŽ 33
TRŽ 33
 
Tržič – Preska
SS
TRŽ 34
TRŽ 34
 
Tržič – Preska
SS
TRŽ 35
TRŽ 35
 
Tržič
PC, OO, O, VC, K2, A, CU, G
TRŽ 36
TRŽ 36
 
Tržič
G, K1, K2, PC, VC, O, A
VAD 01
VAD 01
 
Vadiče – vas
A
VAD 02
VAD 02
 
Vadiče
A, K1, K2, G, PC
VIS 01
VIS 01
 
Visoče – vas
A
VIS 02
VIS 02
 
Visoče – Motane
SS
VIS 04
VIS 04
 
Visoče
G, PC, K1, K2
ZGV 01
ZGV 01
 
Zgornje Vetrno – vas
SK, SS
ZGV 02
ZGV 02
 
Zgornje Vetrno
G, K1, PC, O
ZGV 03
ZGV 03
 
Zgornje Vetrno
G, K1
ZVI 01
ZVI 01
 
Zvirče – vas
SS, PO
ZVI 02
ZVI 02
 
Zvirče
K2, VC, G, E, A, K1, PC
ŽGV 01
ŽGV 01
 
Žiganja Vas – Na travnikih
SK
ŽGV 02
ŽGV 02
 
Žiganja Vas – Na platičih
SS
ŽGV 03
ŽGV 03
 
Žiganja Vas – V novinah
SS
ŽGV 04
ŽGV 04
 
Žiganja Vas
G, PC, A, O, K1, K2
ŽGV 05
ŽGV 05
 
Žiganja Vas
ZS, A, K2, PC, G, K1
 
3.3 Dopustna izraba prostora
43. člen
(dopustna izraba prostora) 
(1) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.
(2) V območjih kulturne dediščine se ohranja faktor zazidanosti dejanskega stanja.
3.4. Prostorski izvedbeni pogoji
44. člen
(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor) 
(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka dovoljene:
– gradnje (novogradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov) in drugi posegi v prostor, razen, če ni za posamezno EUP določeno drugače,
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP in dejavnostmi, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Izven stavbnih zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje,
– vzdrževanje objektov.
(2) Gradnje:
– Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, ki je določena za EUP, v kateri se bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje.
– Gradnje novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so dovoljene skladno z veljavno zakonodajo le na stavbnih zemljiščih. Za potrebe kmetijskega gospodarstva se lahko na kmetijskih površinah postavijo le s tem odlokom določeni kmetijski enostavni in nezahtevni objekti.
– V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji.
– Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo.
– Za obstoječa degradirana območja in za obstoječe objekte, ki imajo neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.
– Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine, vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter odstranitvijo obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine, so dopustne le, če so v ta namen predhodno pridobljeni kulturno varstveni pogoji in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(3) Postavitev bivalnih kontejnerjev, premičnih objektov, kioskov, tipskih in drugih objektov in naprav, ki ne sodijo med objekte, je dovoljena le na stavbnih zemljiščih.
(4) Na obstoječih zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je v izdanih dovoljenjih s področja graditve opredeljeno kot gradbena parcela.
(5) Za vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora predstavljajo druge posege in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, kot so agrarne operacije, melioracije, krčitve gozda, prostori za skladiščenje lesa, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojne službe.
(6) Nelegalni in opuščeni peskokopi, se ustrezno zaščitijo ter prepustijo nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali, ter sanacija krajinskih kvalitet prostora.
45. člen 
(dopustni objekti, naprave in ureditve gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Tržič dopustni:
– objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja;
– objekti, vodi in naprave kanalizacijskega omrežja;
– objekti, vodi in naprave distribucijskega plinovodnega omrežja;
– objekti, vodi in naprave vročevodnega omrežja;
– omrežje javne razsvetljave;
– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju;
– zbiralnice za odpadke;
– vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;
– podzemne garaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakšnem obsegu to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– zaklonišča na območju stavbnih zemljišč;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– pločniki, podhodi in nadhodi za pešce, pešpoti;
– avtobusna postajališča;
– kolesarske steze, dostopne ceste do objektov;
– brvi in mostovi;
– vodnogospodarske ureditve, vodna infrastruktura;
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin (ureditev zelenih površin,parkov, drevoredov in zelenic, trgov, površin za pešce);
– urejanje in vzdrževanje otroških in drugih javnih igrišč, ter igrišča za športe na prostem in večnamenska igrišča;
– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
– vzdrževanje in urejanje cest;
– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin parkirnih površin na stavbnih zemljiščih, če služijo osnovni namembnosti območja;
– namakalni sistemi s pripadajočo infrastrukturo.
46. člen 
(vrste nezahtevnih in enostavnih objektov (pomožnih objektov) glede na namen) 
(1) V vseh EUP je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s pogoji tega odloka, razen če ni za posamezno EUP prepovedana ali omejena le na določeno vrsto objekta.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke na stavbni parceli, razen kmetijsko-gozdarskih objektov (rastlinjak in hlev), ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva in objekti za spremljanje stanja okolja.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti (stavbe oziroma objekti za lastne potrebe, kot so garaža, drvarnica, zimski vrt, lopa, vrtna uta, nadstrešnica ipd.) se lahko gradijo na stavbni parceli, ki pripada legalno zgrajeni stavbi in v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč.
(4) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP oziroma potekajo čez EUP.
(5) Baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam in antenskih stolpov, ni dopustno postavljati v območjih stanovanj, v območjih razpršene poselitve, območjih centralnih dejavnosti, v posebnih območjih, območjih površinskih voda in v območjih zelenih površin. V območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2 in G) se lahko postavljajo le ob prometnicah in na neizpostavljenih lokacijah. Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanje narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v prostorske dominante, kot so npr. cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
(6) Če ta odlok ali drug predpis ne določata drugače, so na celotnem območju občine dopustni objekti za spremljanje stanja okolja.
(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.
(8) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (oder, pokrit prireditveni prostor, gostinski vrt, tribuna, stojnica, šotor ipd.) se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in omogočajo uporabo obstoječih priključkov gospodarske javne infrastrukture. Postavi se jih lahko v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični, gostinski ali trgovski dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.
Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni.
– Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve.
– Začasni gostinski objekti na javnih površinah se postavljajo na podlagi posebnih predpisov, ki urejajo stvarno premoženje občine in države.
– Montažni začasni objekti in kioski morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi oziroma skladno s Katalogom opreme javnega prostora, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas in na lokacijah, ki jih določi lokalna skupnost.
– Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(9) Vrsta, velikost in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti v skladu s pogoji za posamezno območje namenske rabe in pogoji, navedenimi za posamezno EUP, za objekte, ki so navedeni v Katalogu pomožnih objektov pa skladno z usmeritvami iz tega kataloga.
(10) V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek k matičnemu, se oblikovanje poenoti z matičnim objektom, streha nad njim pa je podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina ali ravna streha. Ravna streha je lahko izvedena tudi kot zelena streha, ki jo pokriva zemljina poraščena z vegetacijo. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti.
(11) Nadstrešnice z ravnimi strehami se lahko izvedejo skladno s Katalogom pomožnih objektov v naslednjih EUP: BIS 03, BIS 05, BIS 07, BIS 16, KOV 02, KOV 04, KOV 07, KRŽ 05, KRŽ 07, LOK 01, LOK 06, PRI 01, PRI 04, RET 02, RET 04, RET 05, RET 06, RET 07, ROČ 02, ROČ 03, ROČ 04, ROČ 05, ROČ 06, SEB 05, SEN 03, SEN 04, SLP 02, SLP 03, SLP 04, SLP 05, TRŽ 08, TRŽ 13, TRŽ 14, TRŽ 15, TRŽ 17, ŽGV 02 in ŽGV 03.
(12) Na območju občine se lahko izven stavbnih zemljišč postavijo pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe registriranih kmetij in so neposredno vezani na dejavnost kmetijstva, in sicer: poljska ali gozdna pot, premični čebelnjak, nadstrešnica kot zavetišče za živino in krmišča, senik, enojni kozolec, rastlinjak (steklenjak in plastenjak), namakalni sistemi, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Dovoljena je postavitev rastlinjakov le za potrebe kmetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo vrtnin in so registrirane v Registru kmetijskih gospodarstev.
(13) Na območjih kulturnih krajin EŠD 28960 Leše pri Tržiču in EŠD 28950 Hudo pri Tržiču je dovoljena le gradnja avtohtonih enostavnih in nezahtevnih objektov.
(14) Spominska obeležja se izvedejo v naravnem lesu ali kamnu iz neposredne okolice (lokalni materiali).
(15) Objekti za oglaševanje
Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju ter ob upoštevanju naslednjih pogojev:
a) Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:
– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
– fasadah objektov, razen oglaševalski napisi za lastne potrebe,
– drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke,
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta,
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– cestnih priključkih,
– površinah, ki služijo kot interventne poti,
– kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
b) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način, ki ga predpisuje lokalna skupnost.
c) Oglaševanje na kmetijsko-gozdarskih objektih ter kmetijskih in gozdnih zemljiščih ni dovoljeno.
č) Postavitev novih dodatnih reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik na območju občine ni dovoljeno.
d) Za celotno območje je potrebno v roku 24 mesecev po sprejetju OPN, določiti sistem in pogoje za oblikovanje oglaševalnih, obvestilnih in usmerjevalnih tabel. Na območjih dediščine so dovoljene le usmerjevalne table izdelane v skladu s celostno podobo za posamezna območja.
(16) Enostavnih in nezahtevnih objektov ni mogoče graditi na zemljiščih večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se bodo urejala z OPPN, razen opreme javnega prostora in GJI ali če je v posamezni EUP dovoljeno.
(17) Urbana oprema: Javne površine se opremljajo z opremo, ki je skladna z usmeritvami iz Kataloga opreme javnega prostora v Občini Tržič, usklajenim s pristojnim organom za varstvo kulturne dediščine. Rok za izdelavo Kataloga je 12 mesecev po sprejetju OPN. V vmesnem času je dovoljena postavitev začasne, po vzoru obstoječih kvalitetnih elementov urbane opreme.
(18) Ograje: oblikovanje ograj se izvaja skladno z usmeritvami iz Kataloga pomožnih objektov.
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se postavljajo žive meje (zasaditve z avtohtonimi grmovnicami), lesene ograje (plotovi, vereje ali lese) ali kombinacija žive meje z leso. Zidovi in druge masivne ograje niso dovoljene. Obstoječi kamniti zidovi – grajeni suhozidi na območju dediščine (cerkva in pokopališč) se ohranjajo in obnavljajo.
– Višine ograj ne smejo presegati 1.20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje.
– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli za gradnjo in ne proti dovozni cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika cestišča, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste.
– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva voda.
– Odmik ograje od sosednje parcele je minimalno 0.50 m. Ograja je lahko postavljena tudi na posestno mejo ob pisnem soglasju lastnika oziroma lastnikov sosednjega zemljišča.
– Odmik ograj od zemljišč javnih cest je najmanj 1.00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(19) Oporni zid
Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0.50 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni na parceli h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik opornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1.00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
3.4.1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe
47. člen
(območja za stanovanja brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS)) 
(1) Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SS) so namenjena bivanju z eno ali največ dvema stanovanjskima enotama v posameznem objektu in dopolnilnim oblikam dela na domu.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročijo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro … in delo s strankami),
– primarne dejavnosti, kot dopolnilne dejavnosti obstoječih kmetijskih gospodarstev,
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja,
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 150 m2.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
– ponovne gradnje in odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– infrastrukture ureditve in
– urejanje javnih površin.
c) Velikost stanovanjskih objektov:
– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M.
– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1.00 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0.40 m.
– Višina novega objekta mora biti prilagojena višinam sosednjih stanovanjskih objektov, nadzidava objekta se lahko izvede le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.
– Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja.
d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri.
– Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami. Frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine.
– Možna je izvedba čopov v matični strešini.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.
– Strešna kritina je lahko lesena, opečna ali temno siva glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v naselju, barvne kritine niso dovoljene.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
e) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;
– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
(2) Območja večstanovanjskih stavb (SS) so namenjena stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– dopustne so večstanovanjske stavbe, namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim, kot so: garažne stavbe, otroška in druga javna igrišča,
– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti,
– trgovske in gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta,
– dopustni so nezahtevni in enostavni objekti: skupna nadstrešnica za osebna vozila in kolesarnica, oprema javnega prostora.
b) Dopustne vrste posegov:
– gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,
– spremembe namembnosti,
– ponovne gradnje zakonito zgrajenih objektov, delitev in združevanje stanovanj,
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.),
– dozidave so dovoljene za potrebe izgradnje dvigal,
– zasteklitve balkonov, postavitev senčil in klima naprav se izvedejo po enotnem projektu za celotno zgradbo,
– nadzidava je dovoljena le v primeru sanacije strehe in mora biti izvedena za celoten objekt ali za oblikovno zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče),
– garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine,
– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
a) Velikost večstanovanjskih objektov:
– Ponovne gradnje so dopustne v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih.
– Višinski gabarit novogradenj K+P+2E+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + E + M. V primeru, da je objekt krit z ravno streho, je višinski gabarit K + P + 2E.
b) Oblikovanje večstanovanjskih objektov:
– Gradnje morajo biti skladne z okolico tako, da ne izstopajo po višini in stavbni masi.
– Oblikovanje dozidanega vhoda oziroma nadzidane podstrehe se mora skladati z oblikovanjem objekta kot celote.
– Balkonske ograje in stavbno pohištvo morajo biti enotni in skladni za celoten objekt oziroma celoten niz objektov.
– Zapiranje balkonov je dopustno pod pogojem, da se izvede za celoten objekt enotno in sočasno.
– Pri vzdrževanju objekta je treba zagotoviti in ohraniti prvotne kakovostne fasadne elemente.
– Pri izvedbi vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe, se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta.
– Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu.
– Ravna streha je lahko izvedena kot zelena streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(3) Objekti za druge dejavnosti:
a) Velikost in oblikovanje objektov za druge dejavnosti:
– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M.
– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strešna kritina je lahko opečna, lahko pa tudi temno sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu in posamezni deli v kamnu lomljencu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo).
48. člen 
(območja podeželskega naselja (SK)) 
Območja podeželskega naselja (SK) so namenjena za potrebe kmetijskih gospodarstev, bivanja in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– primarne dejavnosti;
– stanovanja;
– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni poklici;
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m2.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov, odstranitve objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– infrastrukturne ureditve;
– ureditve javnih površin.
c) Velikost stanovanjskih objektov:
– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M.
– Višinski gabarit na območjih kulturne dediščine je lahko le K+P+M.
– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1.00 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0.40 m.
d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.
– Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.
– Strešna kritina je lahko lesena, opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo).
e) Velikost in oblikovanje objektov za primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti:
– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših terenih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden (K + P + M).
– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strešna kritina je lahko opečna, lahko pa tudi temno sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami, frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.
– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa.
f) Parcelacija:
– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
49. člen 
(območja stanovanj za posebne namene (SP)) 
Območja počitniških hiš (SP) so namenjena začasnemu bivanju:
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– začasno bivanje in turistične nastanitve,
– stanovanja le v že obstoječih stanovanjskih objektih.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje in odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe turističnih dejavnosti,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov v stanovanjske objekte ni dovoljena,
– postavitev enostavnih objektov, in sicer: drvarnica, nadstrešek in lopa, vendar le en objekt do površine 20 m2 in ograje,
– infrastrukturne ureditve,
– urejanje javnih površin.
c) Velikost objektov:
– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ neto površine 50 m2 na etažo.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + M, klet mora biti delno ali celoti vkopana, višina kolenčnega zidu je max. 1,00 m.
d) Oblikovanje objektov:
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°. Ravne strehe niso dovoljene.
– Dopustne strešne kritine so: lesena, opečna ali temno siva, barvne kritine niso dovoljene.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, trikotno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.
– Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.
– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les; vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem kamnu.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
e) Parcelacija:
– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
50. člen 
(območja razpršene poselitve (A)) 
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– primarne dejavnosti;
– stanovanja;
– planinske, lovske, gozdarske koče, planšarije in pastirski stanovi;
– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni poklici;
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m2.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov, odstranitve objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– infrastrukturne ureditve;
– ureditve javnih površin.
c) Velikost stanovanjskih objektov:
– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M.
– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,00 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1.00 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0.40 m.
d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.
– Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.
– Strešna kritina je lahko lesena, opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
e) Velikost in oblikovanje objektov za primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti:
– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M.
– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strešna kritina je lahko opečna, lahko pa tudi temno sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.
– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa.
f) Parcelacija:
– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
51. člen 
(objekti razpršene gradnje) 
Razpršena gradnja, zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
a) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
– vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela;
– rekonstrukcija skladno z gradbenim dovoljenjem;
– dozidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove (dopustno enkratno povečanje zazidane površine objekta do 20 %);
– komunalna in oblikovna sanacija objektov;
– pomožne objekte za lastne potrebe in ograje je dopustno graditi na stavbnem zemljišču, ki je bilo določeno z gradbenim dovoljenjem za objekt;
– odstranitve objektov;
– opuščeni objekti vojaških postojank se lahko namenijo za potrebe planinskih koč ali zavetišč in za potrebe lovskih ali gozdarskih koč.
b) Oblikovanje:
– pogoji oblikovanja objektov so enaki pogojem iz ureditvenih območij razpršene poselitve – A.
52. člen 
(osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)) 
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki se odvijajo v zaprtih prostorih in prekomerno ne vplivajo na okolje.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture;
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditve javnih površin.
c) Velikost objektov:
– Objekti po velikosti ne smejo presegati obstoječih objektov v neposredni bližini, v območju starega mestnega jedra se prilagajajo gabaritom obstoječih objektov.
– V mestnem jedru se porušeni objekti nadomestijo z objekti enake višine, sicer pa je dovoljena višina največ P + 1 + M, višina kolenčnega zidu je največ 1,00 m. Klet ni dovoljena, razen v primeru, da je bil objekt, ki se nadomešča, podkleten.
d) Oblikovanje objektov:
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, trikotno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, in sicer v naravni barvi lesa.
– Strešna kritina je lahko opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene.
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
e) Parcelacija:
– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov, ureditvi parkirišč in zelenih površin.
53. člen 
(območja proizvodnih dejavnosti (IG)) 
Območja proizvodnih dejavnosti so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– servisne in storitvene dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi,
– skladiščenje,
– za potrebe prometa.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, komunikacijsko in energetsko omrežje in naprave in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditve javnih površin.
c) Velikost objektov:
– Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve.
– Višina: vertikalni gabarit gradenj proizvodnih objektov mora upoštevati višinski gabarit obstoječe gradbene strukture. Maksimalna dovoljena višina proizvodnih stavb na območjih, ki so predvidena za izgradnjo gospodarskih con, je 10 m nad koto urejenega terena, razen na objektih ali delih objekta, kjer je zaradi specifičnosti tehnološkega procesa potrebna večja višina.
– V območjih kulturne dediščine višina objektov ne sme presegati višine obstoječih objektov.
d) Oblikovanje objektov:
– Pri oblikovanju je potrebno upoštevati prostorske dominante.
– Oblikovanje fasad naj sledi sodobni tehnologiji s poudarkom na enostavnejši členitvi fasad, z uporabo lesa, stekla, kovine in naravnega kamna. Dovoljeni so manjši barvni poudarki.
– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.
– Streha: dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa, v naklonu od 38°–45°. Pri objektih večjih dimenzij se lahko izvede ravna ali enokapna streha majhnega naklona; v obeh primerih se fasada dvigne nad nivo strešin oziroma se fasada zaključi z robnim vencem.
– Usmeritve druge, tretje in četrte alineje ne veljajo za objekte in območja kulturne dediščine. Za območja se upoštevajo pogoji oziroma smernice službe pristojne za varstvo kulturne dediščine.
54. člen 
(območja proizvodnih dejavnosti – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK))
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijske dejavnosti,
– spremljajoče dejavnosti: trgovina in skladiščenje.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditve javnih površin.
c) Velikost in oblikovanje objektov:
– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim gospodarskim poslopjem.
– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših terenih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden.
– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strešna kritina je lahko lesena, opečna, lahko pa tudi temno sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami, frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.
55. člen 
(območja športnih centrov (BC)) 
Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam. Posebna območja so namenjena pretežno športnim, rekreacijskim, zabaviščnim, prireditvenim in podobnim dejavnostim.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– terciarne dejavnosti za potrebe območja,
– športne, rekreacijske, zabaviščne, prireditvene in podobne dejavnosti.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– ureditve javnih površin.
c) Velikost objektov se mora prilagajati obstoječim objektom v neposredni bližini, za območja in objekte kulturne dediščine veljajo posebne usmeritve službe pristojne za varstvo kulturne dediščine.
d) Oblikovanje objektov:
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni. Pri objektih večjih dimenzij se lahko izvede ravna ali enokapna streha majhnega naklona; v obeh primerih se fasada dvigne nad nivo strešin oziroma se fasada zaključi z robnim vencem. Strešna kritina je lahko lesena, opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
e) Parcelacija:
– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
56. člen 
(območja za turizem (BT)) 
Površine za turizem, ki so namenjena hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in namestitev.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– terciarne dejavnosti za potrebe območja;
– športne, rekreacijske, zabaviščne, prireditvene in podobne dejavnosti.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditve javnih površin.
c) Velikost objektov:
– Objekt nastanitvene dejavnosti po velikosti ne sme presegati obstoječih objektov v neposredni bližini.
– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + 1 + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K + P + M.
d) Oblikovanje objektov:
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, trikotno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Fasadne okenske odprtine naj bodo pokončne in razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.
– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini
– Strešna kritina je lahko lesena, opečna ali temno siva glede na obstoječe objekte v neposredni bližini, barvne kritine niso dovoljene.
– Pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
e) Parcelacija:
– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.
– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.
57. člen 
(območja za oddih, šport, rekreacijo (ZS)) 
Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem oddihu, športu in rekreaciji na prostem.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija;
– kampiranje;
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja, in sicer brez nastanitvenih kapacitet, če v posebnih določbah ni opredeljeno drugače.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;
– dovoljena je le izgradnja igrišč za potrebe športov in rekreacije, ki se izvajajo na prostem;
– ureditev kampa;
– ureditev otroških igrišč;
– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditve javnih površin.
c) Pogoji na območjih, ki so namenjena postavitvi kampov:
– Na območju, namenjenem za ureditev kampa, so poleg kampa dovoljene ureditve prostorov, in sicer počivališča s klopmi in mizami, ognjišče ter oprema za odlaganje odpadkov. Kurjenje z odprtim ognjem je na teh območjih prepovedano.
– Površine za postavitev šotorov ali počitniških prikolic se uredijo na travnatih površinah.
– Ureditev dostopnih poti in parkirišč se izvede v peščenih površinah.
– Sanitarne prostore in priključek na kanalizacijo s ČN se locira znotraj stavbnih zemljišč v neposredni bližini.
– Ograja kampa se izvede v obliki lese.
d) Velikost objektov:
– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.
– Višinski gabarit stavb je (K) + P + M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden. Višina kolenčnega zidu je največ 1.00 m.
e) Oblikovanje objektov:
– Oblikovanje objektov naj sledi avtentičnim objektom območja, prednost ima prenova obstoječih objektov pred novogradnjo.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.
– Fasadne odprtine naj bodo razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.
– Dopustne strešne kritine so: lesena, opečna ali temno siva, barvne kritine niso dovoljene.
– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les. Vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem kamnu.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
58. člen 
(parki (ZP)) 
Parki so urejena območja odprtega prostora v naselju.
a) Dopustne dejavnosti oziroma namembnosti:
– dejavnosti namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti).
b) Dopustne vrste posegov:
– zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic;
– ureditev parkov s sprehajalnimi potmi, ribniki, vodnjaki in otroška igrišča;
– postavitev paviljonov in stojnic;
– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;
– gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.
c) Druga merila in pogoji:
– Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine), brez večjih zemeljskih del,
– V obvodnih pasovih se v območjih z naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija, naravni procesi in vegetacija.
59. člen 
(pokopališča (ZK)) 
Pokopališča so površine namenjene za pokop in spominu na umrle.
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– površine namenjene za pokop in spominu na umrle.
b) Dopustne vrste posegov:
– novogradnje objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in spremljajočih objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;
– ureditev lapidarijev oziroma posebnih prostorov, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani v kamen,
– ureditve infrastrukture;
– ureditve javnih površin.
b) Oblikovanje:
– poslovilni objekti se oblikujejo skladno s profano dediščino območja;
– preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij niso dovoljeni;
– ograjevanje pokopališč je dovoljeno z avtohtono živo mejo (gaber ali pušpan) ali s polnim, ometanim zidom ali suhozidom.
60. člen 
(območja vrtičkov (ZV)) 
a) Dopustne dejavnosti:
– preživljanje prostega časa na prostem,
– prostočasna dejavnost pridelovanja vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe.
b) Dopustne ureditve:
– vrt (zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt), postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola),
– ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov,
– otroška igrala,
– dopustna je postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke, ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice, kompostnik.
c) Oblikovanje objektov:
– Višinski gabarit: P.
– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri.
– Dopustne strešne kritine so: lesena, opečna ali temno siva, barvne kritine niso dovoljene.
– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les.
– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).
61. člen 
(območja prometne infrastrukture (P)) 
(1) Območja osnovne namenske rabe P so območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
(2) Podrobna namenska raba: površine cest – PC.
a) Vrste dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi dejavnostmi.
b) Dopustne vrste posegov:
– posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam cestne infrastrukture in parkirnih površin,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah.
c) Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti.
d) Ostala merila in pogoji: na cestah, ki imajo zagotovljene stranske zelenice, je dopustno urediti drevorede.
(3) Podrobna namenska raba: ostale prometne površine – PO.
a) Vrste dopustnih dejavnosti: mirujoči promet.
b) Dopustne vrste posegov:
– posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam cestne infrastrukture in parkirnih površin,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah.
c) Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti in varstva okolja.
(4) Železniška proga s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradi v varovalnem pragovnem pasu.
Varovalni pragovni pas je 100,00 m širok zemljiški pas. V varovalnem pragovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(5) Podrobna namenska raba: helioport – PH.
a) Dopustne dejavnosti: območje namenjeno pristajanju in vzletanju helikopterjev.
b) Dopustne vrste posegov: dovoljeni posegi za ureditev helioporta krožne oblike, dovoljene le parterne ureditve.
62. člen 
(območja okoljske infrastrukture (O)) 
Območja osnovne namenske rabe – O so območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z odpadki.
a) Dopustne dejavnosti: dejavnosti s področja okoljske infrastrukture.
b) Dopustne vrste posegov: izgradnja objektov za potrebe oskrbe s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z odpadki. Dovoljeni so vsi posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam okoljske infrastrukture (ČN, vodohrami, vodna zajetja, črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki).
c) Oblikovanje objektov: skladno s pogoji območja proizvodnih dejavnosti IG.
63. člen 
(območja energetske infrastrukture (E)) 
Območja osnovne namenske rabe – E so območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje gospodarskih služb s področja energetike.
a) Dopustne dejavnosti: dejavnosti s področja energetike.
b) Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe izvajanja energetske oskrbe.
c) Dovoljena so vzdrževalna dela na objektih in napravah.
64. člen 
(območja komunikacijske infrastrukture (T)) 
Območja osnovne namenske rabe – T so območja komunikacijske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje gospodarskih služb s področja komunikacij.
a) Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.
b) Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe izvajanja telekomunikacijske oskrbe.
c) Dovoljena so vzdrževalna dela na objektih in napravah.
65. člen 
(območja kmetijskih zemljišč (K1, K2)) 
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: kmetijske dejavnosti.
b) Dopustne vrste posegov:
– Obnova obstoječih kmetijsko gospodarskih objektov, senikov in raztegnjenih kozolcev.
– Sprememba namembnosti obstoječih kmetijsko gospodarskih objektov za potrebe bivanja ni dovoljena.
– Postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in v zimskem času ureditev naravnega drsališča in smučarskih tekaških stez. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni.
– Na območju kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo znotraj območij smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za potrebe smučišča (montažne vlečnice in trakovi).
– Dopustna je gradnja kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z določili tega odloka. Izjemoma se na K1 in K2 lahko zgradi hlev in lopa za kmetijsko mehanizacijo do bruto površine 150 m2, če novogradnja predstavlja funkcionalno širitev obstoječe gradbene parcele kmetije.
– Dopustni so objekti vodnih zajetij in objekti za namakanje.
– Dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela in ponovne gradnje legalno zgrajenih objektov v enakih gabaritih.
– Dovoljene so naslednje kmetijsko prostorsko ureditve: melioracije, redno vzdrževanje kmetijskih površin, čiščenje pašnikov in planin v zaraščanju.
– Posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– Rekonstrukcije lokalnih cest in omrežja GJI, vzdrževanje poljskih poti, pešpoti in kolesarskih stez v peščenih ali travnatih površinah.
– Sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo.
– Na kmetijskih zemljiščih je izgradnja infrastrukturnih objektov in naprav dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko predelavo, obstoječo infrastrukturo, ki poteka preko kmetijskih zemljišč je možno rekonstruirati in na njej vršiti vzdrževalna dela. Globina podzemnih ali višina nadzemnih komunalnih vodov in objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.
c) Druga merila in pogoji:
– Travnate površine ob vodotokih se ohranjajo. Preprečuje se intenzivna raba vlažnih travnikov in v zvezi s tem povezane melioracije niso dovoljene.
– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo z avtohtonimi vrstami sadnega drevja. Ohranja se večja posamezna drevesa in živice ter sadovnjake v naseljih in ob robovih naselij.
– Kakovost celkov se ohranja s preprečevanjem zaraščanja in pozidave.
– Ohranjajo se skupine višje vegetacije in posamezna večja drevesa.
– Pri izboljševalnih ukrepih obdelovalnih površin (agromelioracije, komasacije in zaokrožitve) se zagotovi ohranjanje podolgovate drobne parcelacije in mikroreliefnih značilnosti (travnate razmejitve, osamela drevesa).
– Na območjih z nepremično kulturno dediščino in vplivnih območjih je pred načrtovanjem postavite pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo z avtohtonimi vrstami sadnega drevja. Ohranja se večja posamezna drevesa, omejke in živice ter sadovnjake ob robovih kmetij.
– Kakovost celkov se ohranja s preprečevanjem zaraščanja in pozidave.
66. člen 
(območja gozdnih zemljišč (G)) 
(1) Površine, ki so v OPN opredeljene kot gozdne površine, porasle z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskem izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.
(2) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
(3) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen (običajno ne manj kot 25 m), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo ujme ter sanacijo njenih posledic in normalno vzdrževanje gozda.
(4) V območjih nad gozdno mejo, v območjih z ostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, še posebno kadar bi to predstavljajo nevarnost za začetek erozijskih procesov.
(5) Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je potrebno izogibati posegom, ki trajno degradirajo večje gozdne površine. Umeščanje energetskih objektov in naprav se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij in reliefne značilnosti. Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove, naj se ohranijo v obstoječem stanju.
(6) V območjih gozdov so dovoljeni naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;
– krčitev gozda v kmetijske namene je dopustna v skladu z Zakonom o gozdovih;
– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, vlečnic, gozdnih vlak, planinskih in sprehajalnih poti in kolesarskih poti;
– ureditve za potrebe lova;
– za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi skladno z Zakonom o lovstvu in divjadi;
– posegi za vodnogospodarske ureditve;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), cestnih usekov in divjih odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– gradnja obor, ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov;
– sanitarne sečnje;
– ponovne gradnje so dovoljene le za enak namen ter v enakih gabaritih;
– v območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov in če je predhodno pridobljeno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
– na območju gozdnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj EUP smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za potrebe smučišč (sedežnice, vlečnice);
– dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela in ponovne gradnje legalno zgrajenih objektov v enakih gabaritih;
– gozd je dovoljeno skrčiti po označitvi in evidentiranju dreves za posek, ki ju po predložitvi gradbenega dovoljenja in označitvi oziroma zakoličbi območja posegov opravi Zavod za gozdove Slovenije.
– Vodno gospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda in druge vodno gospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. Dopustno je urejanje obstoječih poti, dostopov do vode, postavitev klopi z uporabo avtohtonih materialov.
(7) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno do vsake gozdne površine zagotoviti dostop. Na gozdnem robu je potrebno zagotoviti ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje lesa. V času, ko se ne opravlja gozdna proizvodnja, je ta prostor lahko namenjen za druge dejavnosti (parkirišča, prireditveni prostor, igrišča …).
(8) Na območjih gozdov, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
(9) Umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(10) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek erozijskih procesov.
67. člen 
(območja voda (V)) 
(1) Vodna zemljišča celinskih voda so tista, na katerih je voda stalno in občasno prisotna in se zato na njih oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe – najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor.
(2) Priobalna zemljišča, so vsa tista zemljišča, ki neposredno mejijo na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč je na vodotokih 1. reda (Tržiška Bistrica) zunaj območij naselij 40 metrov od meje vodnega zemljišča in 15 m od vodnega zemljišča v naseljih, na vodotokih 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(3) V vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi. Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(4) Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture.
(5) Za obstoječe legalno zgrajene objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena ZV-1, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. Za vsak poseg je potrebno predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.
(6) Ohranjajo in vzdržujejo se vegetacijski pasovi ob vodotokih, naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, regulacije vodotokov niso dovoljene. V obvodnem pasu je dopustna ureditev kolesarskih in pešpoti in zasaditev drevoredov.
(7) Renaturacija reguliranih vodotokov se izvrši kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, ki so pomembni v krajinskem in ambientalnem smislu.
(8) Na območjih površinskih voda, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
(9) Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja okoljske infrastrukture. Pogojno so dopustne tudi rekreacijske in športne dejavnosti.
(10) Dovoljeni so objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja vode in drugih zakonih, objekti namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda, objekti za športe, ki so vezani na vodo in objekti za rabo voda.
(11) Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je gradnja dopustna v skladu s prvotno namembnostjo objekta (mlini, žage, male hidroelektrarne).
68. člen 
(območja mineralnih surovin (LN)) 
(1) Na območju občine je večje število odprtih kopov mineralnih surovin – peskokopov (LN).
(2) Na vseh območjih potencialno perspektivnih peskokopov, kjer je predvidena eksploatacija mineralnih surovin, se le ta vrši skladno z OPPN in s sočasno sanacijo.
(3) Za nelegalne kope se predvidi sanacija (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) z ekološkim zaporedjem (ekološka sukcesija). Nelegalni kopi, ki so že sanirani ali samosanirani, se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju.
(4) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot, je obvezno spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških.
69. člen 
(območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – N)
Na območju občine je zemeljski plaz Preska opredeljen kot varovano območje pred naravno nesrečo – N.
70. člen 
(ostala območja (oo)) 
(1) Ostala območja so neplodna območja, gorovja nad gozdno mejo, pašniki in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v zgoraj naštete kategorije (skalovje v visokogorju, opuščeni peskokopi, vse, kar nima površinskega pokrova).
(2) Posegi na teh zemljiščih niso dovoljeni, razen če niso posebej navedeni v posebnih prostorsko izvedbenih pogojih.
71. člen 
(območja planin) 
(1) Ohranjajo se značilnosti kulturno krajinskega vzorca (posamična drevesa in naravni nasadi v skalnjakih) z upoštevanjem značilne razporeditve gozdnih mas v prostoru, ekološkega ravnovesja, značilnosti oblikovanega gozdnega roba, mokrotne pašnike, melišča in avtohtone vegetacije.
(2) Obstoječi objekti zgrajeni z upravnimi dovoljenji se vzdržujejo, lahko se prenavljajo pod pogojem, da se ohrani njihova funkcija, volumen in oblikovanje.
(3) V območju planin je dopustna gradnja in postavljanje objektov izključno za potrebe funkcije planine. Pri novogradnji in prenovi se ohranja tipologija in velikost objektov posamezne planine ter zanjo značilni tradicionalni arhitekturni vzorci in materiali. Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. Na planinah se ohranja gozdni rob in posamezna večja drevesa, cest se ne sme širiti, ohranja se jih v peščeni ali travnati izvedbi.
(4) Dopustne so le sečnje v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
(5) Agrooperacije na planinah niso dopustne.
(6) Ohranja se ekstenzivna raba travišč v okolici objektov na planinah.
(7) Za posege na območju planin je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
3.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
72. člen
(lega in odmiki objektov) 
(1) Novi objekti (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja vsaj 4,0 m tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 2,5 m. Odmik parcelnih meja za enostavne in nezahtevne objekte je najmanj 3 m, manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 1,5 m.
(2) Na območjih IG in IK morajo biti novi objekti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelnih meja vsaj 5,0 m.
(3) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti prevladujoči gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru.
(4) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo praviloma locirati na mejo.
(5) Ograje in oporni zidovi so lahko postavljeni na posestne meje gradbenih parcel, če oba lastnika s tem soglašata, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
(6) Postavitev objektov mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica objektov, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) objektov lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev objekta upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(7) Odmiki od javnih zemljišč:
– med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira pot do parkirnih (garažnih) mest je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje;
– ograja mora biti od parcelne meje javne ceste oddaljena najmanj 1 m oziroma oziroma mora biti odmik enak višini ograje.
(8) Izjemoma so dopustne gradnje objektov na parcelno mejo, kadar:
– gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu;
– je način gradnje ob meji parcele značilen za naselje;
– kadar gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.
73. člen 
(gradbena parcela) 
(1) Gradbena parcela namenjena gradnji stavb mora omogočiti normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi objekti in priključki.
(2) Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– položaj, namembnost, velikost novih gradbenih parcel v razmerju do obstoječih gradbenih parcel,
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin, koridorjev komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh,
– namembnost in velikost objekta, nezahtevne in enostavne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječe parcelne meje in lastništvo,
– dostope in dovoze z javne ceste ali poti, intervencijske poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, potek komunalnih in energetskih vodov,
– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
(3) Posestne meje gradbene parcele morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(4) Velikost gradbene parcele eno- ali dvostanovanjske hiše je minimalno 400 m2, maksimalno pa 800 m2. V območjih razpršene poselitve ali v primeru izvedbe geodetske odmere parcele pred uveljavitvijo tega odloka je lahko gradbena parcela za gradnjo enostanovanjskega objekta izjemoma tudi manjša, vendar ne manjša od 300 m2. Minimalna velikost gradbene parcele ne velja za obstoječe objekte zgrajene na podlagi upravnih dovoljenj v primeru, da se na parceli izvaja ponovna gradnja. Za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) je najmanjša velikost gradbene parcele 250 m2 za en objekt v nizu.
(5) Gradbena parcela objektov za začasno bivanje (počitniških objektov) ne sme biti manjša od 300 m2 in ne večja od 500 m2.
(6) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upoštevajo zemljišča, na katerih stojijo stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja kmetije, medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo in površine za modernizacijo kmetije.
(7) Pri določanju gradbene parcele objektov proizvodnih dejavnosti se poleg določil druge točke tega člena upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije.
(8) Za objekte sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti mora biti dovoz na parcelo širok najmanj 6 m.
(9) Za območja več stanovanjskih objektov ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov, je poleg določil druge točke tega člena potrebno pri določanju gradbene parcele upoštevati tudi potrebe po skupnih odprtih prostorih. Skupnih parkirnih, zelenih in odprtih površin ni dopustno zmanjševati zaradi zasebnih interesov. Postavitve pomožnih objektov (nadstreški, garaže, ute, lope ipd.) za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.
(10) Določbe o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo na območjih varovanih vaških jeder in mestnega jedra Tržiča.
3.4.3. Pogoji za oblikovanje okolice objektov, zasaditve in urejanje odprtih površin
74. člen
(oblikovanje okolice objektov) 
(1) Na vseh območjih se ohranja visokodebelne sadovnjake, kakovostno in vitalno avtohtono vegetacijo, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati močno alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo smotrne prerazporeditve zemeljskih mas ter prilagoditve obstoječemu terenu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena. Pri zemeljskih posegih v teren se planiranje terena izvaja z brežinami. V primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega ali hidrološkega poročila, se izvede z opornimi zidovi.
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti v največji možni meri urejene s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja opornih zidov do višine 1,2 m. Oporni zidovi morajo biti izvedeni v naravnih materialih (kamen ali les) in ozelenjeni. Kota urejenega terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi geotehničnih ali hidroloških pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah.
(4) Izgradnja opornega zidu zaradi popolne izravnave terena ni dopustna.
(5) Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0.50 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni na parceli h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik opornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1.00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6) Utrjevanje zunanjih površin je dovoljeno izvajati z naravnimi avtohtonimi materiali. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(8) Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
(9) Dopustno je ograjevanje parcel oziroma postavitev medsosedske ograje do višine 1,20 m.
75. člen 
(zasaditve) 
(1) Pri urejanju zelenih površin je potrebno:
– upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano avtohtono vegetacijo,
– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda.
(2) Na območju naselij in na javnih odprtih površinah se ohranjajo obstoječa drevesa in živice. Obrežne drevnine se ohranjajo, če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(3) V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino zemljine, dostopnost vode in zračenje tal koreninskega sistema.
(4) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji:
– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo na 5 parkirnih mest; ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi.
(5) Oblikovanje odprtih javnih prostorov mora zagotavljati zelene površine, stik z vodo, stik z objekti kulturne dediščine in slediti obstoječim in novim programom. Na celotnem območju se ohranja pomen vodotokov in obstoječe gradbene linije.
(6) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve (nestrupene, nealergene avtohtone vrste). Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah (parkirišča, parki, otroška in športna igrišča, rekreacijska območja, zelenice, sprehajalne poti, brežine vodotokov) se lahko zasadijo le naslednje vrste dreves: veliki jesen, lipa, divji kostanj, lipovec, beli gaber, črni gaber, dob – avtohtoni hrast, graden – avtohtoni hrast, gorski javor, poljski javor – maklen, ostrolistni javor, navadna bukev, mokovec, gorski brest, bela vrba, vrba žalujka, navadni kostanj;
– na ekološko pomembnih območjih in na območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.
(7) Ob stanovanjskih objektih mora biti na zelenih površinah posajeno vsaj eno visokodebelno sadno drevo.
(8) Ograjevanje parcel je dovoljeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, možna je kombinacija žive meje z verejo ali leso, lesen plot, vendar ograje ne smejo biti višje od 1,2 m. Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(9) Ozelenitve okolice objektov naj bodo izvedene z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
(10) Hortikulturni elementi iz drugih okolij so prepovedani.
3.4.5. Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
76. člen
(splošni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture (GJI)) 
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Linijsko GJI se načrtuje racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Izogiba se območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je mogoče priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega posega praviloma predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Pri načrtovanju GJI se praviloma zagotovi takšno umestitev vodov v prostor, da niso prizadete varovane vrednote in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotavlja ohranjanje prostorske integritete dediščine.
77. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca cest. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
– pri državnih glavnih cestah 25 m
– pri državnih regionalnih cestah 15 m
– pri občinskih lokalnih cestah 10 m
– pri občinskih javnih poteh 5 m
– pri občinskih kolesarskih poteh 2 m
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
(2) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
78. člen 
(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč) 
(1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(2) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste, tako da:
– je pri načrtovanju posegov na območju državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;
– so novi priključki na glavno ali regionalno cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih priključkov na nasprotni strani;
– novi priključki za posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto;
– se vključevanje in izključevanje na državne ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m;
– so priključki na državne ceste iz parcel, ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze;
– so načrtovani posegi usklajeni z obstoječo in predvideno ureditvijo državnih cest in so usklajeni tako gradbeno kot časovno;
– so definirani, utemeljeni in prikazani vsi posegi v varovalnem pasu državne ceste (cestni priključki oziroma križišča, javna razsvetljava, površine za pešce in kolesarje, parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve, objekti ipd.);
– je zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa;
– za predvideno priključevanje na državno cesto je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja treba prikazati prometno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju.
(3) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:
– veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v zasebni lasti);
– v primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in zgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa;
– prometno tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 0,75 m. Ceste naj se križajo čimbolj pravokotno;
– za umirjanje prometa se uporablja sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj;
– slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil;
– priključki na lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske steze;
– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša;
– kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih in drugih poti na novo urediti in označiti;
– dovoljeni materiali s katerimi se ureja vaška jedra so: pesek, asfalt, lomljen granit, kocke za označbe in tlake in prane plošče.
(4) Gozdne prometnice
– Gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
79. člen 
(površine za pešce, planinske, kolesarske in konjeniške poti) 
(1) Znotraj naselij se kolesarske poti in hodniki za pešce izvedejo ob cestišču. Pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni dopustno. Znotraj urbanih območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zoženja, kadar zaradi obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine hodnika za pešce.
(2) Avtobusna postajališča morajo biti izdelana skladno s Katalogom opreme javnega prostora v Občini Tržič.
(3) Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavamiskladno z varstvenimi usmeritvami in pogoji na območjih z naravovarstvenim statusom.
(4) Ureditve rekreacijskih poti, pešpoti, konjeniških poti mora biti izvedena v naravnem izgledu, z uporabo naravnih materialov (les in pesek iz neposredne okolice).
(5) Obstoječa mreža kolesarskih poti se dograjuje v gabaritih enakih obstoječim.
80. člen 
(parkirne površine in garaže) 
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni mogoče zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih ali javnih, v ta namen zagotovljenih površinah, ki niso oddaljene več kot 200 m od meje gradbene parcele objekta, kateremu bodo služila. Zagotavljanje PM na javnih parkirnih površinah je mogoče, če zasedenost javnih parkirnih prostorov to dopušča, o čemer izda pristojni občinski urad.
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno PM zagotavljati izven nivojsko tako, da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Dopustna je izgradnja podzemnih garaž oziroma izven nivojsko parkiranje.
(4) Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves skladno z določilom tega odloka o zasaditvah.
(5) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo in pri večstanovanjskih objektih, ki morajo biti dostopna brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila parkirnih mest upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(6) Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.
(7) Na parkiriščih za avtodome mora biti zagotovljena oskrba z vodo in elektriko ter odstranjevanje fekalij (sanitarno napajalni vozel).
(8) Parkirna mesta in garaže morajo biti locirane in izvedene tako, da hrup in smrad ne poslabšujeta bivalnih pogojev v objektih v okolici.
(9) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je mogoče na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. Izjemoma je gradnja teh parkirnih mest in garaž dovoljena za potrebe kmetijske dejavnosti v sklopu kmetijskega gospodarstva tudi v drugih območjih.
(10) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število PM skladno z veljavnimi pravilniki in priporočenimi normativi stroke, kot sledi:
– enostanovanjske stavbe z garažo
2 PM/stanovanje
– dvostanovanjske stavbe z garažo
4 PM
– večstanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje
– počitniške hiše
2 PM
– dom za starejše
1 PM/5 postelj
– vrtci, šole
2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena
– zdravstveni domovi
1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30 m2
– poslovni prostori/pisarne
1 PM/2 zaposlena + PM/30 m2 neto površine
– poslovni prostori/stranke
1 PM/2 zaposlena + PM/20 m2 neto površine
– obrtni ali industrijski objekti
1 PM/50 m2 ali 1 PM/2 zaposlena
– skladišča
1 PM/100 m2 ali 1 PM/2 zaposlena
– kulturni dom
1 PM/5–10 sedežev
– cerkev
1 PM/10–20 sedežev
– pokopališča
1 PM/2000 m2 površine
– trgovine
1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine
– rekreacijska igrišča
1 PM/250 m2
– športne dvorane z gledalci
1 PM/10–15 obiskovalcev
– športne dvorane brez gledalcev
1 PM/50 m2 površine dvorane
– manjše krajevne gostilne, bifeji
1 PM/4 sedežev
– gostilne s prenočišči
1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev
 
(11) Na vseh gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM).
(12) V območjih kulturne dediščine ni dovoljeno urejati parkirnih površin na mestu porušenih objektov.
81. člen 
(železniški promet) 
(1) Od meje z Občino Naklo poteka po trasi ukinjene železniške proge do mesta Tržič varovani koridor primestne železniške proge Naklo – Tržič.
(2) Pri posegih v prostor se upošteva naslednje smernice:
– za vsak poseg v 100 m varovalnem progovnem pasu železnice, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge (progovni pas je prostor, razširjen na vsako stran proge, od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja oziroma 6 m v naselju), je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pasu (Uradni list RS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno;
– za vsak objekt lociran v 100 m železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji Slovenskih železnic;
– predvidene ceste morajo biti oddaljene minimalno 8.00 m od osi obstoječega ali predvidenega tira;
– objekti višine do 15.00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12.00 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15.00 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,50 m k minimalni oddaljenosti od osi skrajnega tira.
82. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Telefonsko in kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 1,5 m. V trimetrskem varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja komunalnih naprav.
(2) Podzemnimi kabli v obliki kabelske kanalizacije, razen sistemov brezžičnih povezav, so predpisana oblika izvedb komunikacijskih omrežij.
Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. Investitorji so obvezani izjeme dokazati na podlagi strokovnih podlag, kjer s primerjalnimi parametri dokažejo upravičenost le-teh. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in izvaja v leseni konstrukciji.
(3) V naseljih je potrebno zagotoviti tolikšno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati le na območja in v objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, proizvodni, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,
– objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in gozdna zemljišča, vendar objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba v čim večji meri umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprav,
– na območjih, ki so predmet varovanja oziroma na območjih, kjer se varuje posebna vrednota, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe,
– v oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m nad terenom pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba vsako novogradnjo višine nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij.
83. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Vodovodna omrežja so namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je mogoča priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni mogoča, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna ipd.
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.
(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno količino požarne vode. Zgradijo se nadtalni ali podtalni hidranti, ki se prioritetno umestijo v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin. V kolikor prostorsko to ni mogoče, se lahko umestijo na utrjene površine.
(6) Na območjih, kjer ni zagotovljenih zadostnih količin požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe akumulacije vode za zagotavljanje požarne varnosti.
(7) Območja zajetij in vodohranov se zavarujejo z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(8) Z namenom zmanjšanja porabe pitne vode se izkoristi možnosti uporabe padavinske vode za sanitarne potrebe, zalivanje, čiščenje utrjenih površin ipd. Spodbuja se ureditev sistemov za recikliranje vode.
(9) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 3,0 m.
84. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na celotnem območju občine se upošteva občinski predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
– če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji;
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;
– če bi bila priključitev pravno nedopustna;
– če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet;
– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.
Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) ali nepretočnih greznic skladno s standardi opremljenosti iz občinskega predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se lahko izvede s soglasjem izvajalca javne službe.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se kontrolirano in neškodljivo odvajajo oziroma ponikajo, da ne bi prihajalo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v vodotoke oziroma naravne odvodnike. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda. Iztoki v površinske odvodnike oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta.
(4) Pretočne greznice je treba zamenjati s priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na KČN, nepretočnimi greznicami ali MKČN.
(5) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 3,0 m.
85. člen 
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za komunalne odpadke. Zabojnik oziroma odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma ob objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Odjemno mesto se lahko zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini.
(2) Odjemna mesta in ekološki otoki za komunalne odpadke morajo biti prometno dostopni, oblikovanje odjemnih mest (nadstrešnice, tlakovanje, ograje, posode ipd.) pa se za celotno območje občine uredi enotno.
(3) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.
(4) Zbiranje nevarnih odpadkov mora potekati ločeno v zbirnem centru Kovor.
(5) Zemeljski izkopni materiali se uporabijo na gradbeni parceli za zasipavanje in oblikovanje terena, viški zemeljskih izkopov in gradbeni odpadki pa se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za sprejem gradbenih odpadkov.
(6) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralci gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.
(7) Viški humusa se lahko odlagajo na kmetijskih površinah, na območjih krčitve gozdov za kmetijske namene in na saniranih degradiranih območjih (peskokopi, odlagališča).
(8) Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov (s prisotnostjo nevarnih odpadkov) na območjih kraških jam, poplavnih območjih in v bližini vodotokov.
86. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
(2) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih transformatorskih postaj (TP). V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil novo TP s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
(3) Pri grajenih in predvidenih prostorskih ureditvah je potrebno za določeni napetostni nivo upoštevati elektroenergetske koridorje obstoječih in koridorje predvidenih daljnovodov, kablovodov, ter lokacije TP kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi TP:
– daljnovod 110 kV - 2 x 15.00 m (30.00 m);
– daljnovod 10 ali 20 kV - 2 x 10.00 m (20.00 m);
– kablovod 20 kV - 2 x 1.00 m (2.00 m);
– varovalni pas elektroenergetske razdelilne transformatorske postaje (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP nazivne napetosti 110 kV, je 15.00 m. 
(4) Nadzemni energetski vodi, lokacije TP naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemni krajini in kakovostnim pogledom prostorskih dominant. Nadzemni nosilci daljnovodov se izvajajo v leseni izvedbi.
(5) V naseljih se nizko in srednje napetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi.
(6) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje potrebno graditi podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda. TP naj bo locirana v zadostni oddaljenosti od objektov in območij kulturne dediščine, izven smeri vedut in prostorske dominante.
(7) V varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov, saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela. Za vsako gradnjo objektov v varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja ali (ustrezno primeru) pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(8) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(9) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
– stanovanjskih objektov;
– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(10) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb, namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
87. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Omrežje javne razsvetljave v naselju praviloma poteka pod zemljo. Ceste v naseljih in hodniki za pešce se opremijo z uličnimi svetilkami.
(2) Osvetljevanje dovoznih cest, parkirišč in osvetljevanje objektov v naseljih mora biti zmanjšano na najnižjo raven. Območje, za katerega osvetljevanje ni nujno potrebno, se ne osvetljuje.
(3) Oblikovanje svetilk mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Izdelana morajo biti skladno s Katalogom opreme javnega prostora v Občini Tržič.
(4) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 s spremembami). Namestitve novih obcestnih svetilk se omeji na minimum, po 22. uri mora biti moč osvetljevanja zmanjšana do 5. ure zjutraj, reklamna in okrasna osvetlitev pa časovno omejena največ do 22. ure, posamezni objekti se opremijo s svetili na senzor.
88. člen 
(obnovljivi viri energije) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(2) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukcijah stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(3) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb tega odloka in varstvenih režimih.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Kot alternativni viri štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo in toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva.
(6) Izraba sončne energije za proizvodnjo zelene električne energije na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da vizualno niso izpostavljene. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
(7) Celice za fotovoltaične elektrarne je dopustno postavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Fotovoltaične elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na za to namenjenih stavbnih zemljiščih.
(8) Glavni energetski vir za ogrevanje objektov na območju občine se šteje lesna bio masa.
(9) V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba.
(10) Utekočinjen naftni plin kot energetsko učinkovit in uporabniku prijazen energent, se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti na pripadajočem zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti predpisane odmike od objektov in vseh infrastrukturnih objektov in naprav. Za postavitev nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno pridobiti ustrezna soglasja, v kolikor so le-ti locirani v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in kulturne dediščine in drugih zavarovanih območjih.
(11) Učinkovitejša raba energije se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo, in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj strnjenih poselitvenih območij. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.
89. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovijo varnostni odmiki plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditve v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
(2) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
(3) V varovalnem pasu sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen. Pred pričetkom kakršnekoli gradnje je potrebno od upravljavca plinovoda pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje h gradnji. Vlogi za soglasje h gradnji mora investitor priložiti ustrezen projekt.
(4) Če je zaradi graditve objekta, naprave ali napeljave oziroma izvajanja drugih del v večji oddaljenosti od prenosnega sistema zemeljskega plina, kot je meja varovalnega pasu prenosnega sistema iz drugega odstavka tega člena, potrebno za zagotovitev sprejemljive stopnje tveganja na plinovodu ali drugih delih prenosnega sistema izvesti dodatne varovalne posege oziroma ukrepe, jih je operater prenosnega sistema dolžan izvesti v okviru nalog izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, stroški teh posegov oziroma ukrepov pa so upravičeni stroški izvajanja te javne službe.
(5) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi.
(6) V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.
(7) Pogoje za posege na območju varovalnega pasu iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za energijo, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda.
(8) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda.
(9) Plinovodno omrežje se predvidi na cestah/ulicah. Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Na območjih, kjer je zgrajeno ali je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja se morajo objekti priključiti na omrežje zemeljskega plina. Priključitev na zemeljski plin ni obvezna, če se za ogrevanje objekta predvidi obnovljiv vir energije. Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, v tehnoloških procesih in za hlajenje.
90. člen 
(male hidroelektrarne) 
(1) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. MHE naj se locira izven varovanih območij, izven območij naravnih vrednot in izven ogroženih območij.
(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine. Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode.
(3) Male hidroelektrarne naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE, lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, žage in kovačije.
(4) Strojnica MHE mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso dopustne.
(5) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečnega odkopanega materiala ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(6) V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno prenosno elektroenergetsko omrežje.
(7) Ob izvedbi interdisciplinarne presoje sprejemljivosti MHE je potrebno posebno pozornost nameniti zlasti ohranjanju ugodnega stanja fizikalnih, kemijskih, ekoloških in morfoloških značilnosti vodotoka, pri tem pa je treba upoštevati tudi prisotnost že obstoječih MHE na vodotokih.
3.4.6. Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi nesrečami in obrambnih potreb
91. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče in v vplivno območje spomenika, je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
(5) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.
(6) Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja, ter preprečevati posege s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine.
(7) Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjih odstavkov tudi dodatni varstveni režimi.
(8) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(9) Varstveni režimi za registrirano naselbinsko dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(10) Varstveni režimi v območjih kulturne krajine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(11) Varstveni režimi v območjih vrtnoarhitekturne dediščine – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(12) Varstveni režimi za registrirano memorialno dediščino – ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(13) Varstveni režimi v vplivnem območju kulturne dediščine:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(14) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču:
– ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline,
– izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:
 v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji),
 v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
(15) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne arheološke raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor posega.
(16) Varstvo vojnih grobišč
Po podatkih iz Registra vojnih grobišč ležijo na območju Občine Tržič naslednja vojna grobišča:
– Podljubelj – pri Sv. Ani pod cesto na Ljubelj – grobišče taborišča s krematorijem, kjer je izgubilo življenje 40 internirancev,
– Retnje – ob glavni cesti Tržič – Duplje – grobišče 21 žrtev vojnega nasilja,
– Tržič – krajevno pokopališče – grobišče 43 borcev NOV leži na prostoru pri cerkvi pred pokopališčem,
– Kovor – krajevno pokopališče – ob levi meji pokopališča, šesti grob od cerkve – 10 talcev ubitih 16. 7. 1942,
– Leše – krajevno pokopališče – v grobu ob levem pokopališkem zidu, enajsti grob z leve – 5 borcev NOB.
Na vojnih grobiščih je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(17) Pri varovanju in prenovi stavbne kulturne dediščine je poleg gornjih pogojev treba upoštevati naslednje varstvene pogoje:
– Varovanje arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih, oblikovanju in materialih:
 v celoti ohraniti notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki),
 ohranjati je treba vse obstoječe oboke,
 prepovedana je zazidava arkadnih hodnikov,
 v eni etaži je lahko največ ena stanovanjska enota,
 ohrani naj se velikost okenskih in vratnih odprtin,
 prepovedano je zniževati strope,
 stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material (les) in barve,
 pri stavbni opremi se uporabi klasične naravne materiale.
– Zazidave oken in zapiranje balkonov niso dovoljene. Prostostoječim objektom ni dovoljeno graditi prizidkov.
– Varovanje fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.
– Na strehe prepovedano nameščati sončne celice.
– Prepovedani so vsi neonski izveski in table pritrjene na fasado.
(18) Odstranitev kulturne dediščine je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) dopustna, če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženja. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za kulturo.
(19) Naselbinska dediščina je območje, v katerem ima varovanje in ohranjanje prednost pred novogradnjami. Objekte se ohranja in obnavlja. V območjih in vplivnim območjih naselbinske dediščine ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov. Kletne etaže ne smejo bistveno presegati objektov. Pri postavljanju novih objektov v območja in v vplivna območja naselbinske dediščine je potrebno ohranjati urbanizem in poselitveni vzorec naselbinske dediščine in tipologijo objektov naselbinske dediščine.
(20) V primeru, da so druga določila tega odloka v nasprotju z ureditvenimi pogoji za ohranjanje kulturne dediščine, se na območju kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine upošteva pogoje za ohranjanje dediščine.
92. člen 
(celostno ohranjanje narave) 
(1) Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva naravne dediščine (aktov o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine) in iz splošnih naravovarstvenih smernic za urejanje prostora za območje občine.
(2) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Tržič« (ZRSVN, OE Kranj).
(3) Če se načrtuje gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti, pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju, geomorfološki podzemeljski naravni vrednoti (jami) ali v območju Natura 2000, je potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.
(4) Na ekološko pomembnih območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(5) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja: naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali, ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada z obdobji, oziroma sovpada v čim manjši možni meri, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam se prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(5) Na območjih Natura 2000 je prepovedan vnos živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst, kot so npr. japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in kanadska rozga. Zato se po končanih posegih v prostor površine takoj rekultivirajo, zatravijo oziroma zasadijo z lesnato vegetacijo ter izvedejo drugi potrebni sanacijski ukrepi.
(7) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti pristojnemu organu za ohranjanje narave. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(8) Vzpostavljanje novih poti, v območju Natura 2000, skozi gozdno površino ni dovoljeno.
(9) Na poselitvenem območju se ohranja ali nadomešča obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo ob objektih.
(11) Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Nameščajo se le svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop in izklop.
(12) Vožnja s kolesi in motorji v območju naravnih vrednot ni dovoljena.
(13) V skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) se v I. stopnjo varstva pred hrupom uvrstita območje Naravnega spomenika Dovžanova soteska in Spominski park Udin boršt.
93. člen 
(varovanje vodnih virov) 
(1) Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju upoštevati pravila in kriterije za določitev vodovarstvenega območja ter omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati. Obstoječi vodni viri, ki trenutno niso v funkciji, se vzdržujejo za primere izrednih razmer in za požarno varnost.
(2) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(3) Na območjih EUP, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih zajetja pitne vode, je potrebno pri vseh posegih upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda. Za vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti dovoljenje v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi.
(4) Na območju občine se večini prebivalstva zagotavlja ustrezna oskrba s kakovostno pitno vodo.
94. člen 
(pogoji za varstvo voda) 
(1) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.
(2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti dovoljenja v skladu s predpisi o vodah.
(3) Ob vodotokih se ohranja obvodna vegetacija. Vzdolž vodnih brežin se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst (pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, ameriškega javorja, navadne amorfe, thunbergovega češmina, enoletne suholetnice, astre/nebine, orjaške zlate rozge, orjaškega dežena, vodne kuge/račje zeli, elode nuttallii, vodne solate), zagotavlja izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije.
(4) Za proizvodne in ostale objekte, ki so vir prekomernih emisij v vode, se morajo izvesti programi zaščite in sanacije.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(6) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
(7) Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.
(8) Morebitne premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q100) z minimalno varnostno višino 0,5 m.
(9) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
95. člen 
(pogoji za varstvo zraka) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
(2) Objekti se prednostno oskrbujejo z obnovljivimi viri energije.
(3) Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
(4) Z gradnjami in ureditvami se škodljivi vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe poslovno proizvodnih in centralnih dejavnostih je potrebno priključiti na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizko energetske pasivne objekte.
(5) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa zaposlitvena in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.
(6) Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja, se umeščajo le na območja, namenjena gospodarskim dejavnostim.
(7) Za obstoječe proizvodne in ostale objekte, ki so vir prekomernih emisij v zrak, se morajo izvesti programi zaščite in sanacije.
(8) Na območju občine se zagotavlja učinkovita raba energije z uporabo obnovljivih virov energije, plinifikacija in umeščanje dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, v gospodarske cone.
96. člen 
(pogoji za varovanje tal in plodne zemlje) 
(1) Ohranja se naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagaja reliefnim značilnostim prostora.
(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
(4) Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijska in plazljiva območja).
(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.
(6) Na kmetijskih površinah (K1, K2) je potrebno ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca z upoštevanjem parcelacije, reliefa, strukture vegetacij, vodotokov, ekološke pestrosti travnatih in grmovnih živic ter drugih značilnih oblik v prostoru.
(7) Na območju občine se v čim večji meri zagotovi ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano.
97. člen 
(varstvo gozda) 
(1) V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij, obstoja ali namena gozda oziroma ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda oziroma ne poslabšujejo možnosti uresničevanja funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu.
(3) Umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(4) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(5) Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek erozijskih procesov.
(6) Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov, v njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
(7) Celoviti ali posamični prostorski izvedbeni akti morajo vsebovati tudi rešitve za obstoječi javni dostop do sosednjih območij gozdov z javne prometnice, in sicer tako, da je prostor za dostop načrtovan v območju stavbnih zemljišč, da omogoča ureditev prometnice za odvoz gozdnih lesnih proizvodov in da je ta prostor določen tudi s parcelacijo. Pas za ta namen na robu območja stavbnih zemljišč ob območjih gozdov mora biti širok najmanj 5.00 m.
(8) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, gospodarskih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozdna zemljišča načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(9) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(10) Da se zagotavlja ohranjanje funkcij gozdov:
– morajo biti posegi izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem robu in na gozdnih tleh,
– morajo izvajalci gradbenih del med gradnjo objektov zavarovati vegetacijo sosednjega gozda pred poškodbami,
– se morebitni odvečni odkopni ter gradbeni material, ki bi nastal pri gradnji, ne sme odlagati v gozd.
(11) Opuščeni peskokopi v gozdnem prostoru se prepustijo nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji. Območje se sanira, humusira, ob poteh zasadi avtohtone grmovnice, da se ustvari gozdni rob, ostali del pa zasadi s pionirsko vegetacijo in kasneje avtohtonimi drevesi.
98. člen 
(požarna varnost) 
(1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(3) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.
(4) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.
(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je treba zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Dovozi do objektov morajo omogočati nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
(6) Za povečanje požarne varnosti v občini, posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja. Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.
99. člen 
(potresna ogroženost) 
(1) Vsi objekti na območju OPN morajo biti dimenzionirani in projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti (Karta projektnih pospeškov tal, RS MOP, Uprava za geofiziko, M 1:500.000).
Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se Občina Tržič nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,15 severni del in 0,175 južni del.
(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
100. člen 
(pogoji za zaščito pred poplavami) 
(1) Poplavna območja so prikazana v Stanju prostora, po elaboratu Hidravlična študija visokih vod na porečju Tržiške Bistrice za OPVP 10 – Tržič (Izdelovalec: Institut za vode, 2014).
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
101. člen 
(pogoji za zaščito pred erozijami in plazovi) 
(1) Erozijska, plazovita in plazljiva območja so razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti, plazljivosti in nevarnosti snežnih plazov za območje Občine Tržič, ki jo je izdelala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v stanju prostora.
(2) Vsi posegi na območju OPN se izvajajo na podlagi geomehanskih raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte. Za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih, je potrebno pridobiti mnenje geotehnične službe in podati rešitve, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(3) Na erozijskih območjih je na zemljiščih, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode (območja strogih protierozijskih varovanj, erozijska žarišča, območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, območja običajnih protierozijskih ukrepov), prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnava odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
(4) Na plazljivih območjih je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(6) Na območjih evidentiranih snežnih plazov novi posegi niso dovoljeni.
3.4.7. Pogoji glede varovanja zdravja
102. člen
(varstvo pred hrupom) 
(1) Stopnje varstva pred hrupom (SVPH) na območju poselitve so določene za podrobnejšo namensko rabo prostora (PNRP) v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju.
(2) V skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) se v:
a) II. stopnjo varstva pred hrupom vključuje PNRP:
SP – površine počitniških objektov: DOL 02 Dolina – Pinč, POD 20 Podljubelj – Geben, POT 02 Potarje – Pod Strmcem, POT 03 Potarje Strmec
BT – posebna območja – površine za turizem: JED 12 Jelendol Medvodje
b) III. stopnjo varstva pred hrupom vključuje PNRP:
SS – stanovanjske površine
SP – površine počitniških objektov
SK – površine podeželskega naselja
A – površine razpršene poselitve
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
BC – športni centri
BT – posebna območja – površine za turizem
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP – parki
ZK – pokopališča
ZV – površine za vrtičkarstvo
VC – celinske vode
c) IV. stopnjo varstva pred hrupom vključuje sledečo namensko rabo:
IP – površine za industrijo
IG – gospodarske cone
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC – površine cest
PH – helioporti
PO – ostale prometne površine
O – območja okoljske infrastrukture
E – območja energetske infrastrukture
T – območja komunikacijske infrastrukture
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozda zemljišča
VI – območja vodne infrastrukture
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
oo – ostala območja
(3) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(4) Novogradnje z dejavnostmi je treba projektirati in umestiti v prostor tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj varstva pred hrupom določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in tem OPN.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov ob pomembnih prometnicah je treba vse posege načrtovati in objekte umestiti v prostor tako, da se predvidi ustrezna protihrupna izvedba objektov z varovanimi prostori.
(6) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite je obveznost investitorjev posegov.
(7) Območja, za katere je predvidena II. SVPH, se urejajo z OPPN in bodo na podlagi zahteve Občine Tržič posredovana v potrditev na Ministrstvo za okolje in prostor. Pobudi se priloži dokumentacija z dokazili, da so izpolnjene zahteve II. SVPH.
(8) Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom in mirna območja na prostem se določijo v skladu s predpisi za varstvo narave.
(9) Meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na poselitvenih območjih so določene s podrobnejšo namensko rabo prostora.
(10) Ne glede na določbe prvega odstavka te točke mora biti na meji, med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom, določeno območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo pogoji za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, mora biti 1000 m (v vodoravni projekciji). Lahko je manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določeni za to območje.
103. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s tem predpisom se površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:
a) I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SS, SK, SP, A, CU, BT, BC, ZS, ZP, ZK, ZV);
b) II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IP, IK, IG, PC, PO, E, O, K1, K2, G, VC in LN).
(3) V vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja segajo od središčne osi daljnovoda na višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij (tipa) daljnovoda, in sicer za:
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi, tip sod 11 m na vsako stran osi in
– zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m.
(4) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.
104. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2) Za osvetljevanje vseh zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico ali proti oknom na fasadah objektov z varovanimi prostori. Po možnosti naj se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop / izklop.
(3) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne sme presegati 5 % na območju kulturnega spomenika.
(4) Za osvetlitev se uporabijo svetila v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja, namestitve novih obcestnih svetilk zunaj strnjenih naselij naj se omeji na minimum.
(5) Vsa obstoječa svetila, ki se uporabljajo na prostem je potrebno uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje.
105. člen 
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja) 
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja:
– za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,
– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,
– za gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni pozidavi oziroma v vrstni pozidavi.
105.a člen 
(spremljanje stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi) 
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
3.4.8. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno EUP
106. člen
(Bistrica) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BIS 01 
Bistrica – Deteljica šola
CU
1) Dopustne dejavnosti: 
– vzgojno izobraževalne dejavnosti,
– kulturne dejavnosti,
– šport in rekreacija.
2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev: 
– ohranjajo se zelene površine in površine za šport in rekreacijo,
– dodatne parkirne površine so dovoljene le pod nivojem terena, tako da se ne zmanjšajo obstoječe zelene površine,
– ob glavni cesti se ohranja obstoječa zelena bariera in dodatno zasadi na celotni dolžini igrišča.
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 02 
Bistrica – Nakupovalni center Deteljica in LIDL, Bencinska servisa, Policijska postaja
PC, CU
1) Dopustne dejavnosti: 
Na območju oskrbnega centra so dovoljene oskrbne dejavnosti, ki dopolnjujejo obstoječe. Območje je namenjeno centralnim dejavnostim, kjer so dopustne trgovska in druge storitvene dejavnosti ter upravne in pisarniške dejavnosti. 
2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: 
– gradnja novih objektov v manjših ali enakih gabaritih,
– prizidave in nadzidave niso dovoljene,
– gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,
– spremembe namembnosti,
– garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s Katalogom,
– površin otroškega igrišča Deteljica ni dovoljeno zmanjševati,
– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
3) Dopustni gabariti: Povečanje tlorisov in višinskih gabaritov obstoječih objektov ni dovoljeno. 
4) Pri načrtovanju prezračevalnih naprav naj le-te na viru ne povzročajo ravni hrupa večjega od 65 dBA, hladilne naprave pa ne ravni hrupa večjega od 60 dBA. Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. 
5) Na uvozih na parcelo objekta LIDL je dopustna postavitev zapornic, ki preprečujejo dovoz tovornim vozilom. Priključevanje osebnih vozil iz območja NC Deteljica na državno cesto mora biti zagotovljeno. 
6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 03 
Bistrica – Deteljica
SS
1) Dopustne dejavnosti: 
– dopustne so večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim kot so garažne stavbe, otroška in druga javna igrišča,
– v stanovanjskih stavbah so dopustne tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti, ki niso moteče za bivanje,
– trgovske in gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta.
2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: 
– posamezne večstanovanjske objekte se prenovi v celoti, tako, da ohranjajo enotno podobo (strehe, oblikovanje fasad, barve fasad),
– zasteklitev in zapiranje balkonov, menjava oken in drugih fasadnih elementov mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih površin) na celotnem objektu in izvedena sočasno za celoten objekt,
– dozidave in nadzidave ter gradnje novih objektov niso dovoljene,
– gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,
– spremembe namembnosti,
– pri načrtovanju prezračevalnih naprav naj le te na viru ne povzročajo ravni hrupa večjega od 65 dBA, hladilne naprave pa ne ravni hrupa večjega od 60 dBA. Nameščanje je dovoljeno le na notranjih stenah balkonov.
– garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine,
– postavitve naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: skupne nadstrešnice za osebna vozila, ki se izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno staranje lesa in oprema javnega prostora,
– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 04 
Bistrica – Kovorska cesta – vrtički
G, ZV
1) Celotno območje je namenjeno pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin. 
2) Dopustne ureditve: 
– vrt (zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt), postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola),
– ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov,
– otroška igrala.
– Dopustna je postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke, ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice, kompostnik.
– Ohranja in obnavlja se gozdni pas na JZ delu območja ob državni glavni cesti.
BIS 05 
Bistrica – Kovorska cesta
SS
1) Dopustne dejavnosti: 
– dopustne so večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim kot so garažne stavbe, otroška in druga javna igrišča.
2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: 
– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti;
– trgovske in gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta,
– prizidave in nadzidave niso dovoljene,
– gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,
– spremembe namembnosti,
– garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnice za parkirišča, kolesarnice, ekološki otoki, urbana oprema,
– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov: 
– nadstrešnice za parkirišča in kolesarnice se izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno staranje lesa,
– ekološki otoki in urbana oprema se lahko izvedejo skladno s katalogom opreme javnega prostora.
4) Za bloki Kovorska 43 do Kovorska 59 je dopustna ureditev parkirišča za stanovalce, pri čemer se ne sme posegati v zelene površine. 
Garaže so dopustne pred bloki le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene površine: izjemoma je dopustna ureditev garaž tako, da te segajo 1 m nad teren, pri čemer mora biti streha ozelenjena ali utrjena s pohodnim tlakom, kjer so dopustne ureditve igrišč. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 06 
Bistrica – Deteljica
CU
1) Na parc. št. 248/23 k.o. Bistrica so dovoljeni posegi za potrebe vrtca ali ureditev javnih površin.
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 07 Bistrica pod Šijo
SS
1) Območje namenjeno eno-, dvo- in večstanovanjskim objektom. 
2) Na zemljišču parc. št. 36/2 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena.
3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 08 
Bistrica – stari del
SK
1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom ter kmetijam. 
2) Na zemljišču parc. št. 25/1 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena.
3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 09 
Bistrica – Zelenica
SS
1) Območje namenjeno večstanovanjskim objektom. 
2) Na parc. št. 21/4 in 21/5 k.o. Bistrica je dopustna gradnja večstanovanjskega objekta do višine K+P+2N+M. Klet mora biti v celoti vkopana. Vse parkirne površine se uredijo na nivoju kleti.
3) Na parceli 120/13 k.o. Bistrica se sočasno z večstanovanjskim objektom zgradi otroško igrišče.
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 10 
Bistrica – Bistriška planina
SS
1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 11 
Bistrica – Športni center Bistrica
PH, BC
1) Dopustni so posegi za potrebe vrtičkarstva, športa in rekreacije ter turizma. 
2) Ureditev vrtičkov se izvede skladno z določili za območja ZV. 
3) Zeleni pas na parc. št. 161/1 in 161/5 k.o. Bistrica, se ohranja in obnavlja.
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 13 
Bistrica – Peko
IG
1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program sanacije. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 14 
Bistrica – Spodnja Bistrica
CU, G, K2
1) Na območju se ohranja drevesna vegetacija (enoredni drevored ob lokalni cesti, posamezna drevesa, zeleni otoki, mejice). 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 15 
Bistrica – Na logu
IG, ZP
1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 
3) V območju ZP ni dovoljeno spreminjati kote terena.
BIS 16 
Bistrica – Na logu
PC, SS
1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 17/1
Bistrica – pod kopališčem
PC, IG 
Tovarna trifix
1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 17/2 Bistrica- pod kopališčem
IG 
Stanovanjski del
1) V območju niso dopustne gradnje novih objektov (stavb), razen GJI. Za obstoječe pritlične objekte so dopustna le vzdrževalna dela, dozidave in nadzidave. 
2) Za obstoječe stanovanjske objekte so dopustne dozidave tako, da se podaljša osnovna stavbna masa v vzdolžni smeri, vendar največ za polovico. 
3) Nadzidave so dopustne le v primeru sanacije strehe, pri čemer kolenčni zid ne sme presegati 1.00 m. 
4) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije.
BIS 19/1
Bistrica – Vila Bistrica
CU
1) Novogradnje objektov niso dovoljene. Obstoječi objekti in dostopna cesta se prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Pred pripravo projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
BIS 19/2
Bistrica – Cerkev sv. Jurij
CU
1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
2) Pred pripravo projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
BIS 19/3
Bistrica – Vila Bistrica park
O, K2, G
1) Obstoječi park se obnavlja in ohranja v svoji izvirni obliki. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Pred pripravo projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
BIS 22 
Bistrica – spodnji del
K1, K2, PC, G, VC, O
1) Ohranja se ježa z drevesno vegetacijo, posegi vanjo niso dovoljeni. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 23 
Bistrica
K2, OO, G, K1, A, PC, O
1) Gradnja novih objektov na območju razpršene poselitve – A (Bistriška planina), ni dovoljena. Za območje planine veljajo splošna določila za planine.
2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
3) Objekt na parc. št. 398/3 k.o. Bistrica – kot planinska koča (gostinska stavba za kratkotrajno nastanitev).
4) Dopustna je ureditev tematske poti do ruševin gradu Altgutenberg. 
5) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
107. člen 
(Breg ob Bistrici) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BOB 01 
Breg – Na produ
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BOB 02 
Breg – Na vrbicah 
SK
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BOB 03 
Breg
PC, VC, G, K1
1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
108. člen 
(Brdo) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BRD 01 
Brdo – stari del
A
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BRD 03 
Brdo 
G, PC, O, K1
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
 
109. člen 
(Brezje pri Tržiču) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BRE 01 
Brezje – zgornja vas
SK, K1, SS
1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom ter kmetijam. Na celotnem območju EUP mora oblikovanje objektov upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Posegi na zemljiščih parc. št. 557/5, 557/6, 557/8, 557/9 in 558/13 vse k.o. Bistrica se izvajajo na podlagi geomehanskih raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte. Pred posegi je potrebno pridobiti mnenje geotehnične službe in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena celotnega območja SS.
3) Na delu parc. št. 666/2 in 667 k.o. Bistrica je dovoljena gradnja kmetijskih objektov.
4) Na območju se ohranja in obnavlja drevesna vegetacija (posamezna drevesa, sadovnjaki, gozdni otoki, mejice). 
5) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
6) Varstveni pogoji: 
– Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni.
– Izvaja se ekstenzivna raba travišč.
– Ne vzpostavlja se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino.
BRE 02 
Brezje – Sleme
SS
1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Na celotnem območju mora oblikovanje objektov upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Na območju se ohranja in obnavlja drevesna vegetacija (posamezna drevesa, sadovnjaki, gozdni otoki, mejice). 
3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BRE 03 
Brezje – V dolini
SK
1) Območje namenjeno kmetijam ter eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Varstveni pogoji: 
– Obstoječa grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti ohranja.
– Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni.
– Ne vzpostavlja se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino.
BRE 04 
Brezje – Pod jesenom
SS
1) V območju nad državno cesto (bivše območje počitniških hiš) so dopustni enostanovanjski objekti. Posegi na obstoječih objektih (prizidave in nadzidave) morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov (strma streha, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
2) V območju pod državno cesto so dopustni tudi dvo stanovanjski objekti. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
4) Varstveni pogoji: 
– Obstoječa grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti ohranja.
– Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni.
BRE 05 
Brezje
K1, A, PC, K2, CU, OO, G, O
1) Posegi na parc. št. 578/4 k.o. Bistrica niso dovoljeni.
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Varstveni pogoji: 
– Obstoječa grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti ohranja.
– Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni.
– Ne vzpostavlja se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino.
 
110. člen 
(Čadovlje) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ČAD 01/1
Čadovlje – Jamen vrh
A
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
ČAD 02 
Čadovlje 
A, VC, K1, K2, G, PC
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
 
111. člen 
(Dolina) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
DOL 03 
Dolina – domačija Pr Ukc
A
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
DOL 04 
Dolina – domačija Pr Urh
A
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
DOL 07 
Jelendol – planina Ilovica
A, G, K1
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
DOL 08 
Dolina
K1, O, PC, G, VC, A, K2, OO
1) Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 100. členom tega odloka. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
DOL 09 
Dolina – Košuta
K1, G, OO, K2
 
112. člen 
(Grahovše) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
GRH 01 
Grahovše – Slaparska vas
A
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Varstveni pogoji: 
– Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; namestijo naj se svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– Ohranja naj se obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v okolici objektov.
GRH 04 
Grahovše Planina Javornik 
A, K1, G
1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Usmeritve za ohranjanje planine: 
– Gradnja gostinskih objektov ni dopustna.
– Z zaporo naj se omeji dostop do planine z motornimi vozili.
– Postavljanje žičnatih ograj ni dopustno.
– Objekti naj se obnovijo v gabaritih starih obstoječih temeljev.
– Uredi naj se biološka čistilna naprava.
– Oskrba z el. energijo se lahko izvede s sončnimi celicami na obstoječih objektih.
– Na planini naj se ohranjajo stari drevesni štori.
– Daljnovodov in žičnic naj se ne postavlja.
– Krmljenje divjadi (jelenov, divjih prašičev ipd.) ni dopustno.
4) Varstveni pogoji: 
– Za osvetljevanje vseh zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– Ohranja naj se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni.
– Izvaja se ekstenzivna raba travniških površin na planini.
GRH 07 
Grahovše
K2, OO, VC, O, ZS, PC, K1, G, A
1) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO/NV je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin (jesen). Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje).
2) Krčenje gozda in posegi na parc. št. 390/1 in 385/1 k.o. Lom pod Storžičem niso dovoljeni.
3) Posegi na parc. št. 353, 306/1 in 306/2 k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča niso dovoljeni.
4) Posegi in krčenje obvodne vegetacije na parc. št. 309/1, 309/2, 309/3 in 309/4 k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča, niso dovoljeni.
5) Dovoljena je ureditev prostora na parc. št. 289/1 k.o. Lom pod Storžičem (kurišče).
6) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GRH 08 
Grahovše Planina Mala Poljana
K2, A
1) Na območju planine gradnja novih objektov ni dovoljena. 
2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GRH 09 
Planina Sp. Konjščica
A, K1, G
1) Na območju planine na parc. št. 503/2 k.o. Lom pod Storžičem gradnja novih objektov ni dovoljena.
2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GRH 10 
Planina Zg. Konjščica
K1
1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
 
113. člen 
(Gozd) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
GZD 01 
Gozd – vas
A
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Nadaljnja pozidava na parc. št. 743/2, k.o. Križe ni dopustna.
3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
4) Varstveni pogoji: 
– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
– Izvaja naj se ekstenzivno kmetovanje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
GZD 02 
Gozd – Pod Ranjšco
BT
1) Del (parc. št. 209/3 k.o. Senično), ki je predviden za parkirišča in šotorišče, se izvede tako, da v največji možni meri se ohranja in obnavlja obstoječa drevesa vegetacija.
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Posegi niso dovoljeni do uveljavitve državne uredbe o zavarovanju virov pitne vode.
GZD 03 
Gozd – vzletišče
K2, ZS
1) Za dostop do vzletišča se uporablja obstoječa pot, nove niso dovoljene. 
2) Pot se lahko uporablja le za potrebe oskrbe vzletišča, promet se omeji s postavitvijo zapornice na odcepu z občinske ceste. Parkirne površine je potrebno zagotoviti pri zavetišču in pred vasjo Gozd. 
3) Varstveni pogoji: 
– Ohranja se ekstenzivna raba travišča.
– Sečnja naj se izvede izven obdobja zaleganja jajčec alpskega kozlička; ta zalega jajčeca v bukov les v juliju in avgustu.
– Posekan les naj se odpelje iz gozda še pred julijem.
GZD 05 
Gozd – vplivno območje 
K1, A, G, PC, K2, O, SP
1) Preprečuje se zaraščanje travniških površin, ohranjajo se sadovnjaki. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Posegi niso dovoljeni do uveljavitve državne uredbe o zavarovanju virov pitne vode.
GZD 06 
Gozd 
G, PC, K1, 00
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GZD 07 
Planina Kriška gora
A, G, K2
1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Varstveni pogoji: 
– Pred izvedbo krčitve za namene pašnika se izvede popis lepega čeveljca in drugih zavarovanih vrst.
 
114. člen 
(Hudi Graben) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
HGR 01 
Hudi Graben – vas
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
HGR 02 
Hudi Graben – drsališče
ZS
1) Izsekavanje drevnin v območju drsališča ni dopustno. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Varstveni pogoji: 
– Območja drsališča ni dopustno širiti.
– Izcedne objekta se kontrolirano odvaja.
HGR 03 
Hudi Graben – Lešanska planina 
A, K1, G,
1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
HGR 04 
Hudi graben 
OO, K2, O, A, G, PC, K1
Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
 
115. člen 
(Hudo) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
HUD 01 
Hudo – vas
A, IK, K1, PC
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
HUD 02 
Hudo
PC, G, K1, K2, A
1) Preprečuje se zaraščanje travniških površin, ohranjajo se sadovnjaki in posamezna drevesa. 
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
 
116. člen 
(Hušica) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
HUŠ 01 Hušica
G, K1, PC, K2, A
1) Pri posegih v neposredni bližini zavarovanih kostanjev na Hudem je potrebno le-te ustrezno vzdrževati in zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje).
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
 
117. člen 
(Jelendol) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
JED 02 
Jelendol – Bornovo posestvo
K2, G, A, VC, PC, ZS
1) V ureditvenem območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela in prenove obstoječih objektov 
2) Dodatna pozidava znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« ni dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo. 
3) Za vse poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
JED 03 
Jelendol – Bornovo posestvo vplivno območje
K2, PC, G, K1, VC, A
1) V ureditvenem območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela in prenove obstoječih objektov. 
2) V območju ZS so dovoljene samo parterne ureditve športno rekreacijskega igrišča v travnati izvedbi. Poseganje v obvodno vegetacijo ni dopustno. 
3) Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 100. členom tega odloka. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
JED 08 
Jelendol planina Pungart
K1, A,G, K2, OO
1) Na parc. št. 630/168 k.o. Lom pod Storžičem postavljanje dodatnih objektov in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov.
2) Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje ograj iz bodečih žic. 
3) Gradbena in vzdrževalna dela ter drugi posegi naj se ne izvajajo v času razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija). 
4) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
5) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
JED 04 
Jelendol – planina Zali potok, 
JED 07 
Jelendol – planina Šija, Ilovica, 
JED 09 
Jelendol planina Tegošče, 
JED 10 
Jelendol planina Dolga njiva
K2, G, A 
 
 
 
K1, G, K2, OO, A 
 
 
G, K1, K2, A, OO 
 
 
G, A, OO, K1
1) Postavljanje dodatnih objektov na planinah in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov. Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje ograj iz bodečih žic. 
2) Gradbena in vzdrževalna dela ter drugi posegi naj se ne izvajajo v času razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija). 
3) Objekti bivše karavle na planini Šija se ohranjajo v obstoječih gabaritih, dovoljena so vzdrževalna dela na objektih. Objekti se komunalno uredijo. 
4) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
5) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
JED 11 
Jelendol
K1, A, PC, G, OO, K2, VC
1) Dodatna pozidava znotraj NV »Košutnik« ni dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo. Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
JED 12 
Medvodje
ZS, PC, BT, G, K2, VC
1) Dovoljena je ponovna gradnja obstoječih objektov na istih temeljih v enakih gabaritih, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov za potrebe turističnih dejavnosti – apartmajev.
2) Na območju ZS je dovoljena ureditev športnih igrišč, piknik prostora in šotorišč v travnati izvedbi. Za potrebe gostinske ponudbe, sanitarij in spremljajočega servisa je dovoljena postavitev lesenega montažnega objekta do velikosti 120 m2.
3) Dopustna je ureditev parkirišč na parceli št. 641/1 in 639/3 k.o. Lom pod Storžičem.
4) Ograjevanje površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami. 
5) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
6) Na celotnem območju se ohranja visokodebelno vegetacijo. Pred izvajanjem posameznih ureditev je treba izdelati idejno zasnovo za celotno območje EUP. 
7) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 
8) Na območju ZS ni dovoljeno spreminjati kote terena.
 
118. člen 
(Kovor) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
KOV 01 
Kovor – vas 
SK, ZS
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KOV 02 
Kovor – Za Krajem
SS
1) Območje je namenjeno eno in dvo stanovanjskim objektom. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KOV 03 
Kovor – pokopališče 
ZK
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KOV 04 
Kovor – V delih I
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Na parc. št. 436/1 k.o. Kovor potrebno objekt umestiti čim bolj proti severu, tako da se izkrči najmanjša možna površina gozda. Omogočiti je potrebno pogoje za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba. Upošteva naj se varnostna razdalja: gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega gozdnega roba.
3) V naselju Stagne morajo posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KOV 05 
Kovor – Deponija
O
1) Na ureditvenem območju Centra ravnanja z odpadki v Kovorju so dovoljeni vsi posegi za ureditev zbirnega centra odpadkov. Dovoljene so novogradnje, dozidave, ureditve ploščadi, gradnja komunalne infrastrukture.
KOV 10 
Kovor
K1, T, O, K2, G, PC
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KOV 11 
Kovor
G, PC, K1, K2, A, VC
1) Nadaljnja pozidava na parc. št. 339 k.o. Kovor ni dopustna. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
119. člen 
(Križe) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
KRŽ 01 
Križe – šola
ZP, ZS, CU, PC
1) V območju ZS dovoljene le ureditve za šport na prostem in spremljajoči objekti ter GJI. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KRŽ 02 
Križe – Na Ledinah 
CU, SS, PC
1) Območje SS je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
(zadruga, učila, merkator, mesnica …) 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KRŽ 03 
Križe – pokopališče
CU, ZK
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KRŽ 04 
Križe – vas
SK
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Ohranjati se mora mejica na južnem delu parc. št. 16/1, k.o. Križe.
3) Gradnja objektov na parcelah št. 17/5 in 16/1 je možna pod pogojem, da so objekti oblikovani skladno z dediščino vaškega jedra. Gradnja je možna pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila. Objekt ob cesti naj bo lociran vzporedno s cesto v obstoječi gradbeni liniji. Višinski gabariti objektov (K) + P + 1 + M, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana.
4) V območju Križ je obvezno ohranjati gradbeno linijo, ki jo tvorijo obstoječi objekti, odstopanja so dopustna do največ 2 m v globino parcele. 
5) Na parceli št. 569/6 k.o. Križe je dovoljena gradnja kmetijskih objektov in objekta za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
6) Na parceli št. 572/4 k.o. Križe je dovoljena gradnja kmetijskih objektov.
7) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KRŽ 05 
Križe – Snakovo I
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Posegi v vegetacijo, predvsem zemeljska dela, na delih parc. št. 178/8 in 178/14, k.o. Križe, na območju NV »Križe – Sebenje – izgonska struga«, niso dopustni.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KRŽ 06 
Križe – Snakovo II
SK
KRŽ 07 
Križe – Snakovo IIII
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
KRŽ 09 
Križe – Snakovo polje
ZS
1) V območju ZS je dopustna le ureditev BMX poligona. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Na delu ZS, ki sega v območje kulturnega spomenika ni dovoljeno odstranjevanje dreves in urejanje prog. Dovoljeno je postavljanje klopi brez poseganja v konfiguracijo terena.
KRŽ 11 
Križe
A, K2, PC, K1, G, IK, O
1) Na območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene gradnje objektov. Dopustna je postavitev rastlinjakov. 
2) Ohranjajo se obcestni drevoredi, znamenja in kapelice. Ohranja se značilna parcelacija kmetijskih zemljišč (kriško polje). 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
120. člen 
(Leše) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
LEŠ 01 
Leše – vas
SK
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Varstveni pogoji: 
– Na robovih naselja se ohranjajo obstoječe živice in sadovnjaki. Od njih je obvezen 5 m odmik objektov.
– Ohranja in obnavlja naj se drevesa in grmovna vegetacija znotraj območja Natura 2000 in EPO območja, krčenje ni dopustno. Pri gradnji novih objektov se mora upoštevati varnostna razdalja: gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega drevesnega fonda.
– Na parc. št. 13/1, 13/2, 13/3, 37/1, 39/1, 39/2, 47, zahodni del 74/1, vzhodni del 161, 859, 892/1 (del) in 915 vse k.o. Leše, pozidava ni dopustna.
– Gradnja na parc. 160 in 161 k.o. Leše ne sme posegati v območje obrežne vegetacije ob vodotoku in v območje naravne vrednote.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
LEŠ 02 
Leše – zgornji del
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
LEŠ 05 
Leše
K1, ZK, G, PC, A, K2
1) Na K1 in K2 je dovoljena gradnja naslednjih kmetijsko-gozdarskih enostavnih in nezahtevnih objektov: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči, čebelnjaki, enojni kozolci, tematske poti. 
2) Na zemljiščih parc. št. 197/2 in 197/3 k.o. Leše je dovoljena postavitev nove kmetije (stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje), pri čemer se mora najprej zgraditi gospodarsko poslopje. Obvezen je odmik od vodotoka 0,5 m.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Varstveni pogoji: 
– na parc. št. 51 k.o. Leše se krčitev gozda izvede tako, da se na robovih ohrani stara in debela drevesa.
– Ohranja se mejice.
LEŠ 06 
Leše – tenis
ZS
1) V območju ZS so dovoljene le parterne ureditve. Dovoljena je postavitev manjšega gostinskega objekta do površine 40 m². 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
121. člen 
(Loka) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
LOK 01 
Loka – Loka 
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.).
LOK 03 
Loka – gospodarska cona
IG, G
1) V območju so dopustne gradnje proizvodnih objektov in delavnic. Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta ipd.). Obvezna je vzdolžna orientacija objektov. Zeleni pas ob Cesti na Loko mora biti širok vsaj 10 m od zunanjega roba pločnika. 
2) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
LOK 04 
Loka – RTP 
E
LOK 05 
Loka – Brezovo
IG
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
LOK 06 
Loka – Brezovo
SS, K1, PC
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
LOK 07 
Loka
BT, K1, PC, VC, ZS, A, G
1) Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 100. členom tega odloka. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
122. člen 
(Lom pod Storžičem) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
LOM 01 
Lom – Globel 
SS, PC
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
LOM 02 
Lom – spodnja vas
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Pozidava na parc. št. 1028/1, 206 (del) in 981/17 vse k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV ni dopustna.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
LOM 03 
Lom – zgornja vas
ZK, SK
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) V območju niso dopustne gradnje severno in severozahodno od cerkve, razen za potrebe širitve pokopališča ali župnišča. V jedru vasi je potrebno ohranjati značilno pahljačasto orientacijo objektov. 
3) Dodatne pozidave na parc. št. 49 (del), 51/1, 51/2, 54 in 984/2 vse k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV niso dopustne.
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kultrunovarstveno soglasje. 
5) Varstveni ukrepi: 
– Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; namestijo naj se svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.
– Ohranja naj se obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v okolici objektov.
6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
LOM 04 
Lom
SK
LOM 05 
Lom
K2, PC, SS, A, E, VI, K1, OO, VC, G
1) Dodatne pozidave na parc. št. 75/4, 75/13, 214/2 vse k.o. Lom pod Storžičem niso dopustne.
2) Na parc. št. 391/2 k.o. Lom pod Storžičem dodatne pozidave in druge degradacije znotraj NV niso dopustne, velja tudi za MHC 27.
3) V območju SS mora oblikovanje objektov upoštevati pogoje za območja SK. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
123. člen 
(Novake) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
NOV 02 
Novake
PC, K1, G, A
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Na parc. št. 410/1, 420/2, 420/3 in 445/1 vse k.o. Senično dodatna pozidava ni dopustna.
3) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO »Skupina hrastov ob poti Novake – Senično«, ZO »Prastari in zdravi hrasti« in NV »Novake – hrasti« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se mora ohranjati ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje).
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
124. člen 
(Paloviče) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
PAL 01 
Paloviče – vas
SK, PC
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Obnova in oblikovanje objektov mora slediti oblikovanju stavbne dediščine. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Varstveni pogoji: 
– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
PAL 03 
Paloviče
K2, A, K1, ZS, PC, G
1) Vsi posegi so dovoljeni le pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila. 
2) Na parc. št. 559/2 k.o. Leše je dopustna postavitev kmečke lope tloris do max. 50 m2,za potrebe obdelovanja orehovega nasada – hramba orodja in pridelka.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Na območju ZS so dovoljene samo parterne ureditve za potrebe športa in rekreacije. 
5) V primeru dodatnih programov se za območje ZS izdela in sprejme OPPN. 
6) Varstveni pogoji: 
– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
 
125. člen 
(Podljubelj) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
POD 01 
Podljubelj – Deševno
SS
Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom
POD 02 
Podljubelj – Pri skalah 
K2, SK
1) Dodatna pozidava na parc. št. 765/1, 765/3, 765/4, 765/5, 766/2, 766/3, 766/4, 766/5, 766/6, 766/8, 801/3, 803, 813/1, 814/1, 965/2 ter 776, 777, 781/1 vse k.o. Podljubelj, ni dovoljena.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 03 
Podljubelj – pod Jezernico
SS
Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
POD 04 
Podljubelj – nad Jezernico
SK
1) V območju Podljubelj morajo biti na severozahodnem delu območja urejanja objekti orientirani vzdolžno s cesto. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 05 
Podljubelj – pod Krogovnekom
SS
Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
POD 06 
Podljubelj – kamp
SS, ZS, VC, E
1) V območju ZS so dopustne: 
– ureditve kampa s spremljajočimi objekti za osnovno oskrbo in gostinstvo,
– ureditve igrišč dopustne v območju zahodno od Mošenika,
– postavitve spremljajočih objektov za rekreacijo, in sicer: garderobe ter shrambe za orodje in opremo, ki so dopustne na skrajnem zahodnem in jugozahodnem robu območja ob gozdnem robu.
2) V območju ZS posegi (krčenje) v obvodno vegetacijo in krčenje gozdne vegetacije niso dopustni. Prav tako ni dopustno reguliranje vodotoka, kar velja predvsem za manjši vodotok, ki teče čez območje. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 07 
Podljubelj – pri Žvircu
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 08 
Podljubelj – Lajba
SS
Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
POD 09 
Podljubelj – Koren
BT
POD 10 
Podljubelj – taborišče
ZP, PC, PO
1) V območju ZP niso dovoljene nove ureditve, le obnavljanje in vzdrževanje. Na območju (parc. št. 11/3 in 11/5 k.o. Podljubelj) se ohranja travniške površine, pozidava ni dopustna. Dopustni pa so vsi posegi, ki prispevajo k boljši prezentaciji spomenika v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 11 
Podljubelj Hospic
ZP, BT
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 14 
Smučišče Zelenica
OO, G, A, K2
V območju smučišča: 
– Umetno zasneževanje smučišča ni dovoljeno.
– Smučanje je dovoljeno na obstoječih in označenih progah.
– Turno smučanje je prepovedano na območjih rastišč ter na območjih prehranjevanja in prezimovanja ruševca.
– Pri postavljanju ograj (ograjevanju pašnikov, smučarskih prog in ostalih površin) se uporablja dobro opazne žice. Prepovedano je postavljanje ograj iz bodečih žic.
– Gradnja novih objektov in novi posegi niso dopustni. Dovoljene so ponovne gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih objektov in naprav.
– Prepovedano je postavljanje novih daljnovodov in žičnic.
– Gradbenih in vzdrževalnih del ter drugih posegov ni dovoljeno izvajati v času razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija).
– Dostopno cesto do koče na Zelenici je potrebno z zapornico zapreti za motorni promet.
– Na platoju na začetku planinske poti se namesti informacijska tabla o pomenu območja za vrsto lepi čeveljc.
– Pri obnavljanju električnih in drugih vodov se je potrebno izogniti rastiščem lepega čeveljca.
– Na območju rastišča lepega čeveljca so dovoljeni le posegi oziroma ukrepi za zaščito rastišča. V času taljenja snega se po potrebi ureditvijo sistemi kanalov, da se prepreči zamočvirjanje rastišča.
POD 18 
Podljubelj – Snedic
SS, IG, VC
Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije.
POD 21 
Podljubelj – Ljubelj
PC, G, K2, O, OO, A, BT
1) Na območju K2 in G niso dovoljene gradnje pomožnih enostavnih in nezahtevnih objektov. 
2) Na območju adrenalinskega parka (parc. št. 404/1 k.o. Podljubelj) se ohranja kvalifikacijske habitatne tipe (HT Ilirski bukovi gozdovi, javorovi gozdovi) in preprečuje poškodbe dreves. Krčitev drevesne in grmovne vegetacije ni dovoljena z izjemo smreke. Območja ni dopustno osvetljevati.
3) Krčitev gozda na parc. št. 12/2 in 21/9 k.o. Podljubelj ni dovoljena. = EUP POD 21.
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 26 
Podljubelj – planina Kofce
K2, K1, G, A
1) Postavljanje dodatnih objektov na planini in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov (planšarija in hlev). Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje bodečih žic. 
2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
3) Ohranjajo se obstoječi gabariti objekta (planinska koča), dovoljena so vzdrževalna dela na objektu. Objekti se komunalno uredijo. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 27 
Podljubelj planina Korošica
K1, A, G, K2
1) Ohranjati je potrebno posamezna večja drevesa. Gradnje pomožnih enostavnih in nezahtevnih objektov na K1, K2 in G niso dovoljene. 
2) Postavljanje dodatnih objektov na planini in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov (planšarija in hlev). Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje bodečih žic. 
3) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POD 30 
Podljubelj
O, G, VC, PC, A, SS, K1, E, ZS, K2, IK, BT, OO, T, SP
1) Na parceli številka 491/1 k.o. Podljubelj je gradnja dovoljena le pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 
4) Na območju ZS ni dovljeno spreminjati kote terena. 
5) Varstveni pogoji: 
– Na parc. št. 267/4 k.o. Podljubelj se RTV pretvornik umesti na vzhodni del parcele na rob gozda. Ohranja se celovitost gozdnega habitatnega tipa.
POD 31 
Podljubelj
OO, K2, G
POD 32 
Podljubelj – ribogojnica
IK
1) Dopustna je izgradnja ribogojnice s spremljajočimi objekti za tehnične in tehnološke ukrepe. 
2) Odpadne vode iz ribogojnice se pred izpustom v vodotok ustrezno prečistijo na rastlinski čistilni napravi, lahko tudi v kombinaciji z ostalimi sodobnimi in okoljsko sprejemljivimi metodami čiščenja (ultravijolična svetloba, ultrazvok ipd.). Uporaba kemijskih sredstev ni dopustna. Obvezna je uporaba ekstenzivnih ali polekstenzivnih in/ali okolju prijaznih metod ribogojstva (sistem recirkulacije vode ipd.). Izvedeni morajo biti tudi vsi ostali razpoložljivi tehnični in tehnološki ukrepi s katerimi se prepreči poslabšanje fizikalnega, kemijskega in ekološkega stanja potoka Mošenik.
 
126. člen 
(Popovo) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
POP 01 
Popovo – vas
SK
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Obvezna orientacija sleme V–Z oziroma pravokotno na javno cesto. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
POP 03 
Popovo
K1, PC, A, O, G
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
127. člen 
(Potarje) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
POT 01 
Potarje – Lajšarica
SS, SK, G, PC, K2
Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Na celotnem območju mora oblikovanje objektov upoštevati pogoje za območja SK.
POT 04 
Potarje
K1, K2, A, PC, G
1) Dodatne pozidave na površinah parc. št. 416 – v JZ delu, par. št. 164, 130/1 in 192 vse k.o. Lom pod Storžičem, niso dopustne.
2) Dovoljena je le gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetije oziroma objekti, ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
128. člen 
(Pristava) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
PRI 01/1
Pristava – Podvasca
SS
PRI 01/2
Pristava – Podvasca bloki
SS
1) Območje je namenjeno večstanovanjskim objektom, garažnim stavbam, otroškim igriščem in vrtičkom. 
2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: 
– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne storitvene dejavnosti,
– prizidave in nadzidave stanovanjskih objektov niso dovoljene,
– na objektih garaž s parc. št. 543/3 in 543/5 k.o. Križe je dovoljena izvedba izven nivojskega parkiranja na strehah garaž brez nadstreškov, dovoljena je tudi izvedba garažnih površin pod nivojem terena,
– na parc. 543/4 k.o. Križe se ohranja namembnost za potrebe vrtičkarstva,
– spremembe namembnosti,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov: kolesarnice, ekološki otoki, urbana oprema,
– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov: 
– kolesarnice se izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno staranje lesa,
– ekološki otoki in urbana oprema se lahko izvedejo skladno s katalogom opreme javnega prostora.
PRI 01/03 Pristava – Povhe
SS
1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim vrstnim hišam. 
2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: 
– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne storitvene dejavnosti,
– prizidave in nadzidave niso dovoljene,
– sprememba naklona strešin je dovoljena le v primeru, da se spreminja naklon v celotnem nizu objektov,
– dovoljena je postavitev lesenih nadstreškov parkirišč z ravno pohodno ali ozelenjeno streho.
PRI 01/04
Pristava – Pot na polje
SS
Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
PRI 02 
Pristava – vaško jedro
SS
1) Območje je namenjeno eno-, dvo- in večstanovanjskim objektom. 
– dopustne so poslovne in osebne storitvene dejavnosti.
2) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
PRI 03 
Pristava
SS
1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
PRI 04 
Pristava – Mlaka – bloki
SS
1) Območje je namenjeno večstanovanjskim objektom. 
2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: 
– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne storitvene dejavnosti,
– prizidave in nadzidave stanovanjskih objektov niso dovoljene,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni dovoljena,
– ohranjajo se zelene površine.
PRI 05 Pristava- Mlaka gospodarska cona
IG
1) Območje je namenjeno proizvodnim in gospodarskim objektom. 
2) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 
3) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
4) Ohranja in obnavlja se pas obvodne vegetacije ob Tržiški Bistrici in zeleni pas ob regionalni cesti. Znotraj območja se ozelenijo parkirne površine in zasadijo posamična visokodebelna drevesa (oreh, kostanj) ob utrjenih manipulacijskih površinah. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
PRI 06 
Pristava
PC, VC, K2, K1, G, E, A
1) Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 64. členom tega odloka. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
PRI 07 
Pristava
K2, G, A, O
1) Na območju razpršene poselitve – A novogradnje niso dovoljene.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
129. člen 
(Retnje) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
RET 01 
Retnje – gospodarska cona
IG
1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo izvesti program sanacije. 
2) Posegi izven obstoječe (dejanske) pozidave na Z strani (parc. št. 475/5, k.o. Križe), kjer se površina prekriva z NV, niso dopustni.
RET 02 
Retnje – Babja vas
SS
1) Posegi izven obstoječe (dejanske) pozidave na Z strani (parc. št. 475/4, 274/7, 274/8, 286/1, vse k.o. Križe), kjer se površine prekrivajo z NV, niso dopustni.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
RET 03/1
Retnje – vahtnica 
CU
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
RET 03/2
Retnje – vahtnica
PO, PC
1) V območju PO je dovoljena le organizacija parkirišč za osebna vozila brez gradnje objektov (le parterne ureditve). Na južni strani se ob meji s parc. št. 866/4 k.o. Križe v širini 20 m zasadi dvojni drevored visokoraslih listavcev, za vzhodni strani na meji s parcelama št. 283/2 in 248 k.o. Križe pa se zasadi enojni drevored visokoraslih listavcev.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
RET 04 
Retnje – vahtnica
SS
Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
RET 05 
Retnje – Graben I
SS
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
RET 07 
Retnje – ob polju
SS
Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
RET 08 
Retnje – vas jug
PC, SK
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
RET 09 
Retnje – Graben III
BT
V območju EUP je dopustna tudi gradnja eno- in dvostanovanjskih ali stanovanjsko poslovnih objektov.
RET 10 
Retnje – mlin 
A
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
RET 11 
Retnje
E, PC, A, K1, VC, G, K2
1) Gradnje novih objektov v območju A ni dovoljena. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
130. člen 
(Ročevnica) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ROČ 01 
Ročevnica – dom starostnikov 
CU, ZP
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 02 
Ročevnica – Ročevnica
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 03 
Ročevnica – Na jasi I
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
3) Pri zemeljskih delih je obvezen arheološki nadzor. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
ROČ 04 
Ročevnica – Na jasi II
G, SS
1) Pri zemeljskih delih je obvezen arheološki nadzor. 
2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 06 
Ročevnica – Blajšnica 
SS
Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 07 Ročevnica 
A, K2, K1, G, PC
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
131. člen 
(Sebenje) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SEB 01 
Sebenje – vas
SK, K2
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEB 02 
Sebenje – Spodnje polje
SS, PO
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEB 03 
Sebenje – Pod Vasjo
SS
1) Posegi na območju črnojelševja oziroma krčitve črnojelševja na S in Z delu parc. št. 534, k.o. Žiganja vas, ni dopustno. Pozidava na parc. št. 424/1 in 424/4 k.o. Žiganja vas ni dopustna.
2) Na območju NV Udin boršt posegi (pozidava, krčenja gozda, poseg v gozdni rob) na parc. št. 455/1, 456/1, 456/2 in 456/3 vse k.o. Žiganja vas, niso dopustni.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEB 04 
Sebenje – skakalnice
BC
1) Posegi izven obstoječih športnih površin (posek dreves, posegi v gozdni rob idr.) ter širjenje infrastrukture na nove površine znotraj ZO in NV Udin boršt, niso dopustni. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEB 05 
Sebenje 
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEB 06 
Sebenje
K2, PC, A, G, K1
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEB 07 
Sebenje 
K1
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
132. člen 
(Senično) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA 
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SEN 01 
Senično – vas
SK
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO/NV »Senično – lipa« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje).
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEN 02 
Senično – pod Vetrnem
SS, ZS
1) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEN 03 
Senično – Spodnja gmajna
SS
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEN 04 
Senično – Podovnica
SS
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SEN 05 
Senično – kamp
SS, K2
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Dopustna je ureditev šotorišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu prostorske in gradbene zakonodaje in nima negativnih vplivov. Šotorišče se uredi tako, da predstavlja zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno zemljišče, namenjeno le postavitvi šotorov, ki trajno ne spreminja osnovne namenske rabe (kmetijska raba območja). Šotori se lahko postavljajo v času letne turistične sezone. 
3) Ureditev dostopnih poti in parkirišč se izvede na območju stavbnih zemljišč v peščenih površinah. Sanitarni prostori se zagotovijo znotraj stavbnih zemljišč.
SEN 06 
Senično
A,G, PC, K1, K2
1) Dodatni posegi (pozidava, posegi v gozdni rob, drevesno in grmovno vegetacijo) znotraj ZO Spominski park Udin Boršt, niso dopustni. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
133. člen 
(Slap) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SLP 01 
Slap – vas
SK
1) Na pobočju pod kmetijo na parceli št. 964/14 in 975/6 k.o. Lom pod Storžičem niso dopustne gradnje objektov (ohranja se zelene površine: njiva, travnik, sadovnjak). Obstoječi objekti kmetije se prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki.
2) Pri objektu na parceli št. 967 k.o. Lom pod Storžičem je potrebno ohranjati simetrijo objekta. 
3) Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 100. členom tega odloka. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 02 
Slap – pri Lepenki
SS
Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 03 
Slap – Lepenka
ZP, IG
1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo izvesti program zaščite in sanacije. 
2) Dodatne pozidave in posegi na površini NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, niso dopustni. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 04 
Slap – Polana
SS
1) Novogradnje objektov niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih objektih. Nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso dopustne, dovoljene so le odstranitve. 
2) Dodatne pozidave in posegi na površini NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« (del parc. št. 952/9 oziroma 952/10, k.o. Lom pod Storžičem) niso dopustni.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 05 
Slap
SS
1) Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 100. členom tega odloka. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SLP 06 
Slap
K2, VC, O, K1, G, PC
1) Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 100. členom tega odloka. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
134. člen 
(Spodnje Vetrno) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SVE 01 
Spodnje Vetrno – vas 
SK, K1, PC
SVE 03 
Spodnje Vetrno
O, G, PC, K1, K2
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
135. člen 
(Tržič) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
TRŽ 01/1
Tržič – mestno jedro
CU
1) Vrste dopustnih posegov 
V območju kulturnega spomenika so predvideni predvsem posegi za ohranjanje in prenovo, ki imajo prednost pred novogradnjami. Dopustne vrste posegov so: 
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– odstranitev neustreznih objektov in naprav,
– novogradnje so dovoljene le kadar gre za nadomestitev odstranjenega objekta,
– novogradnje so dovoljene kot nadomestitev objektov brez spomeniške vrednosti pod pogojem, da stojijo na historičnih lokacijah ter v gabaritih in oblikovanju upoštevajo tipologijo in oblikovanje obstoječe stavbne strukture,
– sanacija negativnih posegov v prostor,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– rekonstrukcije statično ogroženih obstoječih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih površin,
– gradnja in postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe: garaža, lopa, nadstrešnica, drvarnica,
– začasni objekti v času prireditve,
– oprema javnega prostora,
– oporni zidovi in ograje,
– prenova in gradnja prometne, komunalne, energetski in druge gospodarske infrastrukture na način, da ne ogroža sanacijskih posegov na objektih.
2) Urbanistično oblikovanje območja je vezano na obstoječo urbanistično zasnovo mesta, prostorsko zasnovo ulic in trga, obstoječe gabarite objektov in varovanje značilnih pogledov na arhitekturne dominante. 
Urbanistične značilnosti, tipologija in oblikovanje objektov sta določena z obstoječim stanjem objektov. Upoštevati je treba tudi izsledke raziskav, predpisanih v kulturnovarstvenih pogojih. Manjše spremembe v oblikovanju so dopustne ob posegih za izboljšanje bivalnih pogojev. Primernost spremembe se odobri s kulturnovarstvenim soglasjem. 
V primeru oblikovnih sanacij in gradenj na mestu odstranjenih objektov se upošteva značilnosti splošne podobe naselja in značilnosti mikrolokacije, ki obsegajo: umestitev v prostor, volumen objekta, oblike in barve strešin in usmerjenost slemena, oblikovanje in barve fasad. 
3) V območjih varovanih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naravne dominante ali dolge poglede na okolico. 
4) Za vse posege v prostor v starem mestnem jedru Tržiča je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj (ZVKD). 
5) Rekonstrukcija mora upoštevati gabarite, naklone streh, barvo in oblikovanje fasade, obliko in razmerja oken (posnetek odstranjenega objekta). Dovoljeno je odstopanje od prejšnjega stanja v primeru boljše zgodovinske pričevalnosti objekta. 
6) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit sosednjih objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe niza objektov. 
7) Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih objektov, ni dopustno. 
8) Etažnost objektov: Objekti so lahko pritlični, enonadstropni, dvonadstropni, z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem v skladu s predhodnim objektom oziroma analogijo mikro območja. Objekte je v primeru novogradnje možno podkletiti. 
9) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi so dopustne tudi sestavljene dvokapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Naklon strešin je 38–45 °, kritina pa je rdeči opečni bobrovec. Osvetljevanje mansard je dopustno s klasičnimi frčadami z dvokapno streho in ometanimi stenami (kukrle), s pultnimi frčadami (na plašč) in s strešnimi okni v ravnini strehe, umeščenimi v streho posamično, ne v nizu. Pri obstoječih objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je dopusten manjši naklon
strešine, ravne strehe niso dopustne. Prosojna valovita, plastična in pločevinasta kritina ni dopustna. Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. 
Kritina je lahko bakrena. Dopustno je odpiranje strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s podobo objekta, arhitekturno značilnostjo mestnega jedra in ne smejo presegati višine osnovne strehe. Napušči streh se varujejo in obnavljajo v skladu s historično tipiko. Na novogradnjah morajo biti ometani (polkrožni ali profilirani v skladu z arhitekturo). 
10) Med objekti v vrsti morajo biti izvedeni požarni zidovi, če pa so višine različne, morajo masivni zidovi segati do negorljive strešine. Če je nevarnost prenosa ognja z objekta na objekt, morajo biti okna opremljena s kovinskimi polkni. 
11) Vsi objekti v ožjem območju kulturnega spomenika EŠD 784 Tržič – Trško jedro, so del kulturnega spomenika. Na njih so dovoljena obnovitvena in vzdrževalna dela pod naslednjimi pogoji:
– Varovanje arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih, oblikovanju in materialih.
– Varovanje fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.
– Na strehe prepovedano nameščati sončne celice.
– Stavbno pohištvo mora biti v celoti leseno. Pri menjavi dotrajanih oken je potrebno ohraniti oblikovanje, razmerja razdelitev, material in barvo obstoječih okenskih kril, pri pleskanju pa uporabiti barvo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. Kovinska vrata in polkna se ohranjajo. Plastični roloji in žaluzije niso dovoljeni. Ohranijo se vse tipične tržiške ograje na balkonih, stopniščih in vrtovih.
– Izjemoma so dovoljene prizidave in rekonstrukcije, kadar s tem niso prizadete spomeniškovarstvene lastnosti.
12) Pri celostni obnovi objekta je potrebno: 
– v celoti ohraniti notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki),
– ohranjati je treba vse obstoječe oboke,
– prepovedana je zazidava arkadnih hodnikov,
– ohranja se velikost okenskih in vratnih odprtin,
– prepovedano je zniževati strope,
– stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material in barve.
13) Fasade: Raziskave na fasadah kot osnova za prenovo, ki obsegajo sondiranje, fotodokumentacijo in meritve, se izvajajo za potrebe predstavitve najbolj reprezentativnega obdobja arhitekture. Instalacijski vodi naj bodo skriti pod ometi. Omarice instalacij, ki so na vidno izpostavljenih mestih, morajo biti zakrite s kovinskimi polkni/vratci. Obvezen je gladek apneni omet. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali.
14) Mestna oprema se mora izvajati skladno s Katalogom opreme javnega prostora: 
– Izveski morajo biti v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi neonski izveski in table pritrjene na fasado.
– Oglasne table oziroma panoji pred poslovnimi prostori so lahko prostostoječi in postavljeni le v delovnem času lokala.
– Nadstrešnice in tende so dopustne le pred lokali za potrebe letnega vrta in morajo biti najmanj 2,20 m nad pločnikom.
15) Pozidava na parc. št. 93/5 k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna.
16) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
17) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 01/3
Tržič – Peko PUR
CU
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 01/2
Tržič – TIKO
CU
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 02 
Tržič – šola
CU
1) Pozidava na parc. št. 95, 93/5, 93/12, 93/14 vse k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
TRŽ 03 
Tržič – Grad Neuhaus
ZP, CU
1) Dopustna je obnova obstoječih objektov v skladu s konservatorskim načrtom. Na območju parkovnih površin je dopustna obnova oziroma ponovna vzpostavitev grajskega parka, ki se izvede na podlagi strokovne podlage – Ureditev grajskega parka Neuhaus. Krčitve drevesne in grmovne vegetacija na območju niso dovoljene.
2) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO »star jesen ob grajskem poslopju JV od stavbe« in NV »lipa ob gradu Neuhaus« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje). 
3) Iz skupnih strokovnih podlag mora biti razvidno, katere dejavnosti in kakšni posegi na kulturno dediščino ne bodo imeli negativnega vpliva. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
TRŽ 04 
Tržič – Kajtan
CU
1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program sanacije. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 05 
Tržič – pokopališče 
ZK
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
TRŽ 06 
Tržič – Kovar 
SS
1) Nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso dopustne. 
2) Pozidava na parc. št. 472/3, 472/5 in 474/2 vse k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 07 
Tržič – za Krtom
K2, SS
1) Novogradnje in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso dopustne. 
2) Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 64. členom tega odloka. 
3) Pozidava na parc. št. 463/3, 469/1, 662/6 in 680 vse k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna.
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 08 
Tržič – Virje 
SS
Novogradnje pomožnih objektov za lastne potrebe niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih objektih in posegi za izboljšanje pričevalnosti kulturne dediščine.
TRŽ 09 
Tržič – za Virjem Hraste 
SS
Novogradnje objektov niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih objektih in posegi za izboljšanje pričevalnosti kulturne dediščine.
TRŽ 10 
Tržič – Balos/ zdravstveni dom
ZP, CU
1) Sprememba namembnosti zdravstvenega doma ni dopustna. Dovoljeno je osnovno zdravstvo. 
2) V primeru ponovne gradnje objekta sušilnice se za območje izdela OPPN. Za vse posege v območju je obvezna pridobitev KVP in KVS. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 12 
Tržič – Cankarjeva
CU
1) V območju urejanja postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. 
2) V območju avtobusne postaje dozidava obstoječega objekta v smeri jugozahod in jugovzhod ni dopustna. Nadzidave so dopustne samo za ureditev mansarde, pri čemer naj kolenčni zid ne presega 80 cm. Nadzidava stolpnice ni dopustna. 
3) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: 
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– višina: največ P+2+M, kolenčni zid pa visok največ 100 cm,
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°.
4) Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: 
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem.
5) Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni. 
6) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. 
7) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. 
8) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. 
9) Površine trgov in glavnih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. 
10) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
11) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 13 
Tržič – na Blekah
IG, G, SS, E
1) Novogradnje in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso dopustne. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 14 
Tržič – za Fužinami
SS
Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 15 
Tržič – Zali rovt
SS, PC
1) Območje je namenjeno enostanovanjskim objektom. 
2) Oblikovanje objektov mora biti enotno. Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 
3) Ob objektu je dovoljena postavitev nadstrešnice – pokrito parkirišče, tlorisnih dim, 3.00 x 5.00, višine 2,90 m. Nadstrešnice se izvedejo v lesu z enokapno streho z naklonom 10 %. Gradnja garaž in drugih zaprtih enostavnih in nezahtevnih objektov, ni dovoljena.
4) Obstoječi večstanovanjski objekt (del bivše šole) se mora v primeru rekonstrukcije oblikovno prilagoditi ostalim stanovanjskim objektom. 
5) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 16 
Tržič – Preska
SS
1) Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 100. členom tega odloka. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 17 
Tržič – Ravne
SS
1) Novogradnje in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso dopustne. 
2) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 18 
Tržič – Čegeljše
SS, K2
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
TRŽ 21 
Tržič – Maršalat
SS
TRŽ 22 
Tržič – plaz Preska
N
Dovoljeni so posegi za zaščito pred plazenjem.
TRŽ 25 
Tržič – za Virjem Hraste
ZS
TRŽ 26 
Tržič – za Virjem Hraste
ZP, SS
Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 27 
Tržič – za Virjem Hraste
SS
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
TRŽ 28 
Tržič – za Virjem Hraste
SS, O
TRŽ 29 
Tržič – Preska
SS
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 30 
Tržič – Preska
SS
Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 31 
Tržič – delavsko naselje Preska
SS
1) Ohranjajo se obstoječi objekti, dopustna so le vzdrževalna dela in posegi, ki predstavljajo izboljšanje prezentacije spomeniških lastnosti naselja in objektov. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 32 
Tržič – Preska bloki
SS
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 33 
Tržič – Preska
SS
TRŽ 34 
Tržič – Preska
SS
TRŽ 35 
Tržič
A, OO, PC, VC, CU, O, K2, G
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 36 
Tržič
PC, A, O, K2, K1, G, VC
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
136. člen 
(Vadiče) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
VAD 01 
Vadiče – vas
A
1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
VAD 02 
Vadiče
A, K1, K2, G, PC
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
137. člen 
(Visoče) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
VIS 01 
Visoče – vas
A
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
VIS 02 
Visoče – Motane
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Varuje in ohranja se drevesa in grmovna vegetacija na Z, J in V robu območja, krčenje ni dopustno. V primeru dodatne pozidave v robnem delu se mora upoštevati varnostna razdalja: gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega drevesnega fonda. 
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
VIS 04 
Visoče
K2, G, PC, K1
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
138. člen 
(Zgornje Vetrno) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ZGV 01 
Zgornje Vetrno – vas 
SK
1) Na parc. št. 192/5, k.o. Senično se objekt umesti na južnem delu parcele. Omogočiti je potrebno pogoje za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba. Upoštevati se mora varnostna razdalja: gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega gozdnega roba.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
ZGV 02 
Zgornje Vetrno
G, K1, PC, O
ZGV 03 
Zgornje Vetrno
G, K1
 
139. člen 
(Zvirče) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ZVI 01 
Zvirče – vas 
SS, PO
1) Na parc. št. 452/1, k.o. Kovor se mora objekt umesti na vzhodni del parcele, na parc. št. 453 k.o. Kovor pa na južni del parcele, tako da se krči najmanjša možna površina gozda. Omogočijo naj se pogoji za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba. Upoštevati se mora varnostna razdalja: gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega gozdnega roba.
2) Na zemljišču parc. št. 34/2 k.o. Zvirče se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena.
3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
ZVI 02 
Zvirče
E, K2, PC, A, VC, K1, G
1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
140. člen 
(Žiganja vas) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ŽGV 01 
Žiganja vas – Na travnikih
SK
1) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO »Žiganja vas (pri cerkvi) – lipa (T. sp.)« in NV »Žiganja vas – lipa« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje).
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
ŽGV 02 
Žiganja vas – Na platičih
SS
1) Posegi (pozidava, krčenja gozda, poseg v gozdni rob) na parc. št. 23/10, 23/5, 23/6, 23/7 in 342/1 vse k.o. Žiganja vas) znotraj NV »Udin boršt – osameli kras«, niso dovoljeni.
2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
ŽGV 03 
Žiganja vas – V novinah
SS
ŽGV 04 
Žiganja vas
O, PC, G, K2, K1, A
Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
ŽGV 05 
Žiganja vas
K1, ZS, G, PC, K2, A
1) Dodatna pozidava in krčenje gozda, gozdnega roba na parc. št. 28 (Z del) k.o. Žiganja vas ni dovoljena. 
2) Na območju ZO/NV »Spominski park Udin Boršt« posegi v gozdno/drevesno vegetacijo in gozdni rob niso dovoljeni.
3) V območju ZS gostinske dejavnosti niso dovoljene. 
4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
 
3.4.9. Prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
141. člen
(skupni pogoji na območjih predvidenih OPPN) 
(1) Pred sprejetjem OPPN je na obstoječih parcelah dovoljeno:
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov in naprav,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo območja,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– odstranitev objektov kulturne dediščine je dovoljena le s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih režimov.
(2) Sprememba meje OPPN:
– meja in podrobna namenska raba OPPN, ki sta prikazani v OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodi programskim zahtevam in razmeram na terenu, ureditvam dostopov, dovozov in infrastrukture,
– možna je širitev meje območja urejanja z OPPN, kadar se posegi vršijo v vplivnem območju kulturne in naravne dediščine.
(3) Dodatni omilitveni ukrepi za posege, za katere bo sprejet OPPN, se predvidijo v postopku CPVO, v kolikor pristojno ministrstvo z odločbo določi, da je ta postopek potreben. V nasprotnem primeru se upoštevajo v tem odloku navedeni splošni in konkretni omilitveni ukrepi.
(4) Če se izdela OPPN le za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki morajo obsegati tudi rešitve omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture za celotno območje.
(5) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati določila OPN; splošne PIP OPN in posebne pogoje na območjih predvidenih OPPN.
142. člen 
(posebni pogoji na območjih predvidenih OPPN) 
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
POSEBNI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN
BIS 12 
Bistrica – Traibach
SS
1) Območje je namenjeno gradnji večstanovanjskih objektov v nizu. Dopustni višinski gabarit objektov je P+1+M, podkletitev ni dovoljena. Parkirišča se uredijo na parc. št. 146/7 k.o. Bistrica. Zeleni pas med vodotokom in objekti se ohranja v obstoječi širini po vsej dolžini območja.
2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BRD 02 
Brdo
SS
1) Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji. Dopustna je gradnja samostojnih enostanovanjskih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. 
2) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
DOL 02 
Dolina – Pinč
PC, K2, SP, K1
1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 
Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m2.
2) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
3) Ohranja se kakovost celka in preprečuje zaraščanje kmetijskih obdelovalnih površin. 
4) Varstveni pogoji: 
– Na delu površine parc. št. 718/45 k.o. Lom pod Storžičem, ki se nahaja med obstoječimi stavbami, gradnja ni dovoljena, zaradi ohranjanja habitatnega tipa. Vrstno bogato travišče s prevladujočim navadnim volkom.
GRH 02 
Grahovše – Ivje
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 
2) Dopustna je gradnja stanovanjskih, stanovanjsko poslovnih objektov za potrebe turizma in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. 
3) Druga merila in pogoji: 
– oblikovanje objektov se mora zgledovati po oblikovanju (višinski gabarit, zunanja podoba, lesena kritina) obstoječega objekta na parc. št. 303 k.o. Lom pod Storžičem,
– okolice objektov se urejajo v travnatih in peščenih površinah,
– zasaditve vrtov dovoljene z avtohtonim rastlinjem,
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami,
– v postopku sprejemanja OPPN je potrebno izvesti CPVO.
4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 
5) Pred sprejetjem OPPN je dovoljena legalizacija stanovanjskega objekta na parc. št. 303 k.o. Lom pod Storžičem in sprememba namembnosti za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. 
6) Varstveni pogoji: 
– Gradnja na območjih, kjer se nahajajo zavarovani habitatni tipi, ni dovoljena.
– Pozidava znotraj OPPN se zmanjša, tako da se ohranjajo zavarovani HT travišča. Na območju OPPN se v čim večji meri ohranja sklenjene gozdne površine, mejice in posamična drevesa.
JED 01 
Jelendol – Bornova graščina 
A, K2, ZS
1) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 
2) OPPN je treba pripraviti za celotno območje EUP hkrati. 
3) V območju niso dopustne proizvodne dejavnosti. V ureditvenem območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela in prenove. 
4) Dodatna pozidava znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« ni dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo.
KOV 07 
Kovor – V delih II
SS
1) Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji. 
2) Dopustna je gradnja samostojnih enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov. 
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
KOV 09 
Kovor – Gospodarska cona
IG
1) Območje je namenjeno gradnji poslovno stanovanjskih objektov, v razmerju 60:40. 
2) Upošteva naj se vsaj 5 m odmik od vodotoka v severnem delu območja, posegi v obrežno vegetacijo niso dopustni. 
3) Na severnem delu območja OPPN je potrebno zasaditi visokodebelno sadno drevje. 
4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
KRŽ 10 
Križe – šola
BC
1) Območje je namenjeno izgradnji nogometnega igrišča. 
2) Na vzhodnem robu območja mora biti predviden širok zeleni pas parternih ureditev, brez gradnje velikih objektov. 
3) Objekt za šport – nogometno igrišče naj se locira na sredino območja. Tlorisni in višinski gabarit, naklon strešin in kritina servisnega objekta se prilagodi obstoječim objektom (bivše vojašnice).
4) Posegi, ki so dopustni pred sprejetjem OPPN-ja so naslednji: 
– ureditev nogometnega igrišča v travnati izvedbi v velikosti 105 x 68 m;
– postavitev varovalne ograje višine 2,20 m;
– sanitarije in slačilnice se zagotovijo v prostorih šole;
– parkirne površine se zagotavljajo na obstoječih parkiriščih v neposredni okolici.
5) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
LEŠ 03 
Leše – ob grabnu
SS
1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 
2) Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK, barva strešin naj bo siva. 
3) Na parc. št. 892/1, 763/3, 763/4, 763/5, 763/6, 763/7, 763/8, 764 vse k.o. Leše se na predele, kjer površine porašča drevje/gozd, ne sme posegati. Upoštevati je potrebno varnostno razdaljo: gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega gozdnega roba.
4) Objekte se umešča v prostor tako, da bo sleme vzporedno s plastnicami. 
5) Faktor zazidanosti naj bo enak faktorju zazidanosti pozidave na območju novejših delov naselja v kulturni krajini Leše. 
6) Varstveni pogoji: 
– Gradnja ne sme posegati v območje obrežne vegetacije ob vodotoku in v območje naravne vrednote.
7) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
NOV 01 
Novake – Senožet
BT
1) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 
2) Ob vzhodnem robu območja, to je ob obstoječi cesti, je treba zaradi ohranjanja gozdnega robu kulturnega spomenika ohranjati pas visokodebelne vegetavije.
PAL 02 
Palovče – počitniško naselje
SP
1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. Pred pripravo OPPN je potrebno preveriti stabilnost terena celotnega območja in določiti pogoje za gradnjo posameznega objekta. 
2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m2.
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
POD 11 
Podljubelj – Hospic
ZP, BT
Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, kjer so dovoljeni le posegi v skladu z določili Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 33/99, 57/01 in 69/01). Za vse posege, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora investitor pridobiti oceno vpliva predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela za to usposobljena organizacija.
POD 12 
Ljubelj – Mejni prehod
BT
1) Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, kjer so dovoljeni le posegi v skladu z določili Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 33/99, 57/01 in 69/01). Za vse posege, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora investitor pridobiti oceno vpliva predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela za to usposobljena organizacija.
2) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
POD 17 
Podljubelj – Reber
PC, K2, SP
1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 
2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1: 1,4 ali več, do največ 50 m2.
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
4) Gradnja na parc. št. 591/11, 591/15 k.o. Podljubelj, ni dovoljena.
POD 20 
Podljubelj – Geben II
SP
1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 
2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m2.
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
POD 19 
Podljubelj – Geben I
SS
1) Območje je namenjeno gradnji samostojnih stanovanjskih objektov. 
2) Dopustni višinski gabarit objektov je K + P + M, pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več. 
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m.
POP 02 
Popovo – zahod
SS
1) Območje je namenjeno gradnji samostojnih enostanovanjskih objektov. Pozidava mora slediti poselitvenemu vzorcu vasi Popovo. 
2) Dopustni višinski gabarit objektov je K + P + M, pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več. 
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m.
4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
POT 02 
Potarje – 
Pod Strmcem
SP
1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 
2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m2.
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m.
POT 03 
Potarje – Strmec
G, SP, K1
1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 
2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m2.
3) Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m.
TRŽ 11 
Tržič – BPT (EŠD 14353 
Tržič – Bombažna predilnica in tkalnica Tržič)
CU
1) OPPN se izdela za celotno območje enote urejanja, podlaga za izdelavo in sprejem OPPN je konservatorski načrt prenove celotnega območja dediščine. 
2) Območje je namenjeno centralnim dejavnostim znotraj katerih se ohranjajo tudi proizvodnje dejavnosti in skladišča. 
3) V območje dediščine se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. 
4) Ukrepi revitalizacije in rehabilitacije morajo biti prilagojeni posebnim lastnostim posameznega tipa kulturne dediščine. 
5) Varuje se zgodovinski značaj območja dediščine; zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža in ureditev odprtih prostorov); odnose med posameznimi stavbami in odnos med stavbami in odprtim prostorom; prostorsko pomembnejše prvine znotraj območja (drevesa, vodotoki); prepoznavna lega v prostoru; naravne in druge meje, ter robove naselja; podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina); odnos območja dediščine do okolice in obratno (vedute na dediščino in pogledi iz nje) in stavbno tkivo (materialno substanco, prevladujoč stavbni tip in javna oprema). 
6) Na območju je pred načrtovanjem umeščanja dovoljenih dejavnosti v območje EŠD 14353 Tržič – Bombažna predilnica in tkalnica Tržič potrebno izdelati celovite strokovne podlage za celotno območje, ki bodo vsebovale pregled, oceno in vrednotenje vseh objektov in prostorskih pojavov znotraj območja, poglede na območja ter opredelitev vedut na prostorske dominante izven območja. Strokovne podlage morajo vsebovati tudi spomeniško varstveno vrednotenje. Strokovne podlage iz katerih bo razvidna tudi prometna ureditev, ki ne bo obremenjevala mestnega jedra in njegovega širšega območja (tranziti in stoječ promet) morajo biti podlaga za izdelavo meril in pogojev za posege v območje, ki bodo osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
7) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 
8) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 19 
Tržič – Cimper
ZV
1) Območje je namenjeno preživljanju prostega časa na prostem, pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe. 
2) Dopustne ureditve: 
– vrt (zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt), postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola),
– ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov,
– otroška igrala,
– dopustna je postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke, ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice, kompostnik.
3) Druga merila in pogoji: 
– ograjevanje parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m;
– predvideti rešitve za izvedbo zaščitnih ukrepov proženja skal iz zaledja območja.
4) Glede na potencialno nevarne dejavnike na območju (plazljivost, erozija, skalni podori, hudourniška voda) je brez oziroma do sprejetja OPPN dopustna ureditev vrtov, postavitev zabojnika za odpadke, ograje, zbiralnika deževnica in kompostnika. 
5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 20 
Tržič – Za Farovžem
G, PC, K2, SP
1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov in vrtičkarstvu. 
2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m2.
Druga merila in pogoji: 
– ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi;
– ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom;
– višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
3) Na kmetijskih površinah je dovoljeno urejanje vrtov in postavitev lesenih vrtni lop. 
Merila in pogoji za vrtno lopo: 
– maksimalni gabarit je 3.00 x 5.00 m,
– etažnost je P,
– streha je hkrati tudi strop nad pritličjem, naklon strešin 38° do 45°, kritina lesena,
– priključitev vrtnih lop na GJI ni dovoljena.
4) Parkirišča se zagotavljajo na javnih parkirnih površinah. 
5) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
TRŽ 23 
Tržič – Severni priključek
PC
Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
 
143. člen 
(pogoji za pripravo OPPN, ki niso opredeljeni v tem odloku) 
(1) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere je izražen investitorski interes, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij, za sanacijo posledic naravnih nesreč ter sanacijo degradiranih območij površinskih kopov na gozdnih ali kmetijskih zemljiščih.
(2) Kriterij za določanje prostorskih ureditev, za katere se na podlagi mnenja občinske strokovne službe lahko izdela OPPN:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot štiri objekte ali za površino, ki presega 0,5 ha,
– gradnja objekta z več stanovanji, kadar je kapaciteta objekta več kot štiri stanovanja,
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje,
– zadrževalniki, odlagališča gradbenih in izkopnih materialov, vodnogospodarske ureditve, gradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture, peskokopi, ki se le sanirajo.
(3) Pri pripravi OPPN se morajo upoštevati določila PIP-ov za posamezno namensko rabo.
144. člen 
(območja peskokopov in predvidenih odlagališč izkopnega in gradbenega materiala) 
(1) OPPN se izdela za celotna območja enot urejanja odprtih kopov, in sicer:
EUP
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BIS 18 
Bistrica – peskokop Sv. Jurij
O
1) Predviden OPPN 
2) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 
3) Območje se postopno sanira z odlaganjem izkopnih materialov v obliki teras. Terase se zahumusirajo, zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
GRH 03 
Grahovše – peskokop Ivje
LN
1) Predviden OPPN 
2) Območje se postopno sanira do leta 2036. Faze sanacije se določijo v okviru programa OPPN. 
3) Pri sanaciji se ne sme posegati v lesno vegetacijo nad peskokopom (severni del območja). Eksploatacija se vrši do vzpostavitve vsaj treh teras, terase se zahumusirajo in zatravijo, ter prepustijo naravnemu zaraščanju. V ravninskem delu ob cesti se uredi parkirišče v peščenih površinah.
JED 06 
Jelendol – peskokop Javorše Lonec
LN
Predviden OPPN
POD 24 
Podljubelj – peskokop Kramarjevo
LN
Predviden OPPN 
 
(2) Območje OPPN posameznega peskokopa se določi na osnovi strokovnih podlag pred pripravo OPPN.
(3) Poudarek pri izdelavi OPPN mora biti na sanacijskih ukrepih in varovanju okolja. V sklopu sanacijskega načrta se predvidi zasaditev z avtohtonim grmičevjem in visoko stebelnim drevjem.
(4) Pri vseh kopih se ohranja in varuje gozdni rob. Sanacije se morajo izvajati tako, da bodo izključeni negativni vplivi na okolje med in po sanaciji.
(5) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti pristojnemu organu za ohranjanje narave. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
145. člen 
(pogoji za urejanje območij za katere veljajo OPPN) 
(1) Na območjih, za katera veljajo občinski podrobni prostorski načrti veljajo vsi pogoji, ki jih ti načrti določajo.
(2) Usmeritve za veljavne OPPN:
DOL 01 
Dolina – Dovžanova soteska
PC, VC, A, PO, G, K2
1) Na območju razpršene poselitve (A) v Dovžanovi soteski novogradnje objektov niso dovoljene. Obstoječi objekti se prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki. 
2) Na parc. št. 846/9 in 846/6 obe k.o. Lom pod Storžičem pozidava in krčenje obvodne vegetacije ni dopustna.
3) Namensko rabo stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z občinskim prostorskim načrtom.
ČAD 01/2
Čadovlje – Jamen vrh
A, K2, VC
1) Gradnje objektov na parc. št. 849 in 850/1 k.o. Lom pod Storžičem niso dovoljeni.
2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
3) Namensko rabo stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z občinskim prostorskim načrtom.
 
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
146. člen
(veljavni prostorski izvedbeni načrti) 
(1) V veljavi ostanejo prostorski izvedbeni načrti:
– Odlok o sprejemu ureditvenega načrta deponije Kovor (Uradni list RS, št. 85/99, 69/02), oznaka EUP v OPN: KOV 05
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo CČN Tržič 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona (Uradni list RS, št. 120/08, 1/10), oznaka EUP v OPN: KOV 08.
(2) Izvedbeni prostorski načrti, ki so z občinskim prostorskim načrtom neskladni v posameznih delih:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova soteska (Uradni list RS, št. 30/13), oznaka EUP v OPN: ČAD 01/2 in DOL 01. Namensko rabo stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z občinskim prostorskim načrtom.
(3) Občinski prostorski izvedbeni načrti iz prvega in drugega odstavka tega člena se štejejo za občinske podrobne prostorske načrte in se lahko v času njihove veljavnosti spreminjajo in dopolnjujejo.
147. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati naslednji predpisi:
– Dolgoročni plan Občine Tržič za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000, usklajen z dolgoročnim planom SR Slovenije (UVG, št. 11/88, 14/88, Uradni list RS, št. 16/93, 8/94, 109/99, 93/01 in 1/11),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Tržič (Uradni list RS, št. 4/11 – UPB, 46/11 – popr., 78/12),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 4/21 – UPB, 46/11 – popr., 78/12),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto) (Uradni list RS, št. 4/11 – UPB, 78/12),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja z oznako 1 C2 ZN – Bistrica – nakupovalni center – 1. faza (Uradni list RS, št. 95/09).
148. člen 
(postopki) 
(1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega odloka, če investitor to sam zahteva.
(2) Prav tako se po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok, po katerem je še možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka, poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka.
149. člen 
(vpogled) 
Občinski prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Tržič, Uradu za okolje in prostor,
– Upravni enoti Tržič, Oddelku za kmetijske, gospodarske in gradbene zadeve.
150. člen 
(nadzorstvo) 
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
151. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0003/2009
Tržič, dne 22. aprila 2016 
Župan 
Občine Tržič 
mag. Borut Sajovic l.r.