Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2016 z dne 29. 3. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2016 z dne 29. 3. 2016

Kazalo

905. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji, stran 3181.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 11/07 in 54/10) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 10. redni seji dne 3. 3. 2016 sprejel
O D L O K 
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet občinskega prostorskega načrta) 
(1) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPN) Občine Rečica ob Savinji vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
– območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN).
(4) Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja.
2. člen 
(vsebina in oblika OPN) 
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
I. UVODNE DOLOČBE
II. STATEŠKI DEL
2.1 Splošne določbe
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2.5 Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.6 Določitev območij razpršene poselitve
2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2.8 Usmeritve za razvoj v krajini
2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2.11 Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Rečica ob Savinji, za katerega je izdelan urbanistični načrt
III. IZVEDBENI DEL
3.1 Splošne določbe
3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje:
1. Zasnova prostorskega razvoja občine
M 1:25000
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 
M 1:25000
3. Zasnova območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, in območji razpršene poselitve
M 1:25000
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
M 1:25000
5. Usmeritve za razvoj v krajini
M 1:25000
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 
M 1:25000
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
M 1:25000
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 
M 1:25000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora
M 1:5000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture
M 1:5000
(5) Priloge OPN vsebujejo:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, ter urbanistični načrt za urbano središče Rečica ob Savinji
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, vključno s poročilom o upoštevanju smernic
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo
8. Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora
9. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
3. člen 
(pomen kratic) 
Posamezne kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– DI_DZP – delež zelenih površin,
– EUP – enota urejanja prostora,
– FZ – faktor zazidanosti,
– GJI – gospodarska javna infrastruktura,
– MHE – mala hidroelektrarna,
– OP – okoljsko poročilo,
– PIP – prostorski izvedbeni pogoji,
– PNRP – podrobnejša namenska raba prostora,
– PM – parkirna mesta,
– PRS – prostorski red Slovenije,
– RPE – register prostorskih enot,
– SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije.
4. člen 
(pomen uporabljenih izrazov) 
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo točno tak pomen, kot je opredeljen v posameznih členih tega odloka.
(2) Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen s tem odlokom ni izrecno določen, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo veljavni predpisi.
II. STRATEŠKI DEL 
2.1. Splošne določbe
5. člen 
(splošne določbe) 
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja, določa zasnovo prostorskega razvoja ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture, opredeljuje in določa območja naselij, območja razpršene gradnje in razpršene poselitve ter podaja usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.
2.2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen 
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja in teženj in možnosti prostorskega razvoja) 
(1) Občina Rečica ob Savinji, katere prostorski razvoj se je pred letom 2006 načrtoval v sklopu skupne Občine Mozirje, leži v osrednjem delu Zgornje Savinjske doline. Občinsko središče je Rečica ob Savinji. Dosedanji razvoj občine je bil vezan na nekdaj prostorsko obsežnejše območje prej omenjene skupne občine, zato se občina danes z določenimi funkcijami še vedno navezuje na sosednjo občino. Statistično je občina sicer del Savinjske statistične regije. Prostorsko in politično se občina skupaj z ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline, Občino Šmartno ob Paki ter občinama v Šaleški dolini povezuje v Savinjsko-Šaleško regijo.
(2) Občina, ki meji na občine Ljubno, Gornji Grad, Mozirje in Nazarje obsega 30,1 km2 površine. Po podatkih statističnega urada je leta 2015 na območju občine, v 12 naseljih prebivalo 2.350 prebivalcev. Glede na geografske značilnosti prostora je območje občine neenakomerno poseljeno. Večina prebivalcev živi v večjih bolj ali manj strnjenih naseljih, ki se večinoma nahajajo v dolinskem delu občine.
(3) Sedanji poselitveni vzorec je posledica naravnih in zgodovinskih razmer na območju občine. Prevladujoča poselitev strnjenega tipa se v občini pojavlja predvsem v dolinskem delu občine, za katerega je značilna drobno členjena kmetijska krajina dolinskega dna, ki je prekinjena z vodno in obvodno krajino. Zaradi reke Savinje, ki deli občino na dva dela ter slabe prometne dostopnosti desnega brega Savinje, se večji del poselitve nahaja na levem bregu. Strnjena oziroma vzdolž osrednjih komunikacij razpotegnjena naselja dolinskega dna, so podobno kot ostala naselja v bolj hribovitem predelu občine večinoma še ohranila tipično naselbinsko strukturo podeželskih naselij.
(4) Naravni prirast prebivalstva v občini je primerljiv prirastu v Republiki Sloveniji. Število prebivalcev v starostni kategoriji nad 65 let še vedno narašča. Izobrazbena struktura prebivalstva v občini je nižja od slovenskega povprečja. V občini pa je izpostavljen predvsem problem zaposlovanja višje in visoko izobraženega kadra, ki išče ustrezne možnosti za delo in bivanje v domačem kraju.
(5) V občini sta zastopana predvsem drobno gospodarstvo, lesna proizvodnja in kmetijstvo, v zadnjem obdobju pa se intenzivno razvija tudi turizem. Pomemben delež gospodarstva predstavljajo samozaposleni, ki jih je 152, kar je 34,3 % vseh zaposlenih v občini (podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2007).
(6) Izražene potrebe na območju občine kažejo na primanjkljaj stanovanj.
(7) Oskrbne in storitvene dejavnosti so večinoma umeščene v Rečici ob Savinji. V Rečici ob Savinji ter na celotnem območju občine primanjkuje predvsem prostora za umeščanje novih gospodarskih dejavnosti ter za razvoj dodatnih turističnih kapacitet. V občini je dobro organizirano varstvo najmlajših ter osnovno izobraževanje. Primarno zdravstveno varstvo je zagotovljeno v Zdravstvenem domu v Nazarju (Občina Nazarje), kjer so na voljo splošne in nekatere specialistične ambulante. V občini pa so občanom na voljo tudi pošta, knjižnica, dvorane za kulturne in športne prireditve ter športna igrišča.
(8) V občini kmetijske površine po dejanski rabi obsegajo približno 1.022 ha, kar predstavlja približno 34 % celotnega ozemlja občine. Kar 74 % vseh kmetijskih površin je kategoriziranih kot najboljša kmetijska zemljišča. Strnjeni kompleksi kmetijskih površin so dobro ohranjeni, ohranjena pa je tudi prvotna poljska delitev na celke.
(9) Gozdna zemljišča se razprostirajo pretežno na hribovitem območju občine. Gozd zarašča tudi celoten obrežni pas ob reki Savinji, kjer se je na rečnih prodnatih nanosih izoblikoval poplavni gozd (varovalni gozd). Gozdovi v občini zajemajo približno 1.804 ha površin, kar predstavlja 60 % vseh površin občine. Gozdni sestoji so homogeni, sklenjeni in naravno dobro ohranjeni.
(10) Največji vodotok obravnavanega območja je Savinja, ki s svojimi pritoki in zaradi svojega delovanja vpliva in spreminja dolino neposredno ob svojem toku. Reka, s svojo zaraščeno strugo oblikuje značilno krajino, ki prispeva k estetski vrednosti prostora. Reka je tudi pomembni naravni habitati za številne rastline in živali. Z vidika poselitve in razvoja predstavljajo vodotoki v občini velik omejitveni faktor, saj ti redno poplavljajo. V občini je poplavno najbolj ogrožen ravninski del prve rečne terase Savinje, kjer se nahaja večina območij namenjenih turizmu in prostočasnim dejavnostim ter večina večjih naselij kot Spodnja Rečica, Nizka in Varpolje. Zaradi dobro razvite rečne mreže in hudourniških značajev vodotokov in površinskih odvodnikov so poplavno ogrožena tudi ostala naselja v dolinskem dnu. Med njimi je treba omeniti predvsem naselji Rečica ob Savinji in Grušovlje.
(11) Čeprav je občina zlasti v hribovitem delu reliefno zelo raznolika, je zaradi ugodne geološke sestave in velike naravne ohranjenosti ter poraščenosti z gozdom tveganje nastanka plazov majhno do srednje veliko. Bolj problematična je erozija, zlasti na izpostavljenih območij brez vegetacije ter na območjih vplivnega pasu vodotokov.
7. člen 
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) 
(1) Razvojne potrebe občine so usmerjene v:
– razvoj Rečice ob Savinji kot občinskega središča, ki se navezuje na medobčinsko središče Mozirje,
– zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, dejavnostmi socialnega varstva ter dejavnostmi osnovnega izobraževanja,
– razvoj delovnih mest, s čimer se zmanjšuje dnevna migracija v večja zaposlitvena središča,
– spodbujanje vzdržnega prostorskega razvoja. Novogradnjo se usmerja z zgoščevanjem obstoječih poselitvenih jeder, s čimer se zagotavlja racionalna gradnja in oskrba z gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu GJI),
– razvijanje podeželskih naselij ter krajine kot povezanega gospodarskega in bivalnega prostora, v katerem se ohranja in razvija krajinska in arhitekturna kakovost. Prednost se daje obnovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti,
– zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev, ohranjanje kmetijske proizvodnje ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
– obnavljanje, rekonstruiranje in gradnjo gospodarske javne infrastrukture,
– razvoj turizma in kmetijstva,
– gradnjo energetskih objektov v občini,
– gradnjo komunikacijskega omrežja,
– izkoriščanje rekreacijskega potenciala gozda,
– razvoj dopolnilnih programov in kmetijskih dejavnosti, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje varstva zavarovanih območij ter naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajno rabo z razvojem turizma v naravi.
(2) Občina Rečica ob Savinji bo v nadaljnjem prostorskem razvoju težila k:
– zagotavljanju kvalitetnega in zdravega bivalnega okolja,
– enakomerni poseljenosti in zagotavljanju ustrezne in enakovredne oskrbe vsem prebivalcem,
– zagotavljanju možnosti za ohranjanje obstoječih gospodarskih dejavnosti ter razvoj novih gospodarskih dejavnosti,
– povezovanju obstoječih turističnih produktov,
– ohranjanju naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora,
– zmanjševanju nevarnosti zaradi delovanja voda.
(3) Razvojne potrebe regije so usmerjene zlasti v:
– povečanje produktivnosti regijskega gospodarstva,
– rast in razvoj novih tehnoloških proizvodnih in storitvenih podjetij in pogojev za razvoj izobraževanja za bodoče razvojne potrebe gospodarstva regije,
– razvoj Savinjske regije kot regije inovativnega turizma ter turistične destinacije, ki bo pospešeno povečevala in nadgrajevala zmogljivosti uveljavljenih turističnih središč, formirala nove turistične produkte in storitve in na podeželju ter v mestih povezovala naravne danosti, tradicijo in prebivalce, nadgrajevala in širila svojo podobo in ponudbo, ki bo razpoznavna in uspešna tako za njene prebivalce kot za njene obiskovalce,
– razvoj sonaravnega kmetovanja, prenovo in ekonomizacijo podeželske dediščine in tradicije,
– zagotavljanje ustrezne okoljske in prometne infrastrukture ter energetske oskrbe.
(4) Razvojne potrebe države so v povezavi z Občino Rečica ob Savinji zlasti usmerjene v:
– medsebojno povezovanje posamičnih obstoječih ali novih turističnih in prostočasnih programov,
– ohranjanje območja nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Zadrečka dolina, za katerega je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko odvisne povezave.
8. člen 
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) 
(1) Občina Rečica ob Savinji meji neposredno na štiri sosednje občine: Občino Mozirje, Občino Nazarje, Občino Gornji Grad in Občino Ljubno.
(2) Občina Rečica ob Savinji je povezana predvsem z vsemi občinami Zgornje Savinjske doline, s katerimi je nekdaj tvorila enotno lokalno skupnost. Občina se povezuje tudi z občinami Šoštanj, Šmartno ob Paki ter z Mestno občino Velenje. Občine so medsebojno povezane na komunalnem področju, kjer se del vodovodnega in kanalizacijskega omrežja prepletata. Navezave so tudi v prometni infrastrukturi. Občina se s sosednjimi občinami povezuje v gospodarskem smislu, predvsem zaradi dnevne migracije zaposlenih, socialne in zdravstvene oskrbe ter z vidika turizma, zlasti v povezavi s smučiščem Golte.
9. člen 
(cilji skladnega prostorskega razvoja občine) 
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so:
– policentrični razvoj v občinskem merilu usklajen z razvojnimi interesi regije,
– enakomerna razmestitev dejavnosti v prostoru ter s tem povezana enakomerna socialna in kulturna oskrba prebivalcev,
– zagotavljanje poplavne varnosti,
– razvoj turizma kot gospodarske dejavnosti v visoko dodano vrednostjo (nove zaposlitvene možnosti),
– razvoj obstoječih proizvodnih, storitvenih ter servisnih dejavnosti,
– zagotavljanje enakovredne opremljenosti z GJI v vseh obstoječih naselij,
– ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve.
2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine
10. člen 
(splošno) 
Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na analizi stanja in težnjah prostorskega razvoja, ranljivosti in z njo povezano ustreznostjo za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru ter je določena na podlagi izdelanih strokovnih podlag za izdelavo občinskega prostorskega načrta. Načrtovani razvoj Občine Rečica ob Savinji upošteva izhodišča nadrejenih aktov, prostorskih in drugih dokumentov na ravni države in regije ter usmeritev podanih s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora.
11. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) 
(1) Občina spodbuja uravnotežen policentričen razvoj. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v lokalno središče Rečica ob Savinji in v naselju z elementi lokalnega središča Varpolje. Zaradi ohranjanja poselitve v širšem zaledju Rečice ob Savinji se spodbuja in ohranja poselitev tudi v podeželskih naseljih Dol-Suha, Grušovlje, Homec, Nizka, Poljane, Spodnja Rečica, Spodnje Pobrežje, Šentjanž, Trnovec in Zgornje Pobrežje.
(2) Pri usmerjanju stanovanjske gradnje se zagotavlja racionalna raba prostora z zgoščevanjem obstoječe pozidave in zagotavljanjem površin, ki omogočajo pozidavo višje gostote, zlasti v lokalnem središču Rečica ob Savinji. Stanovanjsko gradnjo se z zgoščevanjem in širitvami usmerja tudi v naselju z elementi lokalnega središča Varpolje ter v podeželska naselja.
(3) Centralne dejavnosti se umerja v Rečico ob Savinji, prisotne pa so tudi v naselju Šentjanž (cerkev sv. Janeza Krstnika).
(4) Občina spodbuja razvoj turizma in dopolnilnih turističnih dejavnosti na kmetiji skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Turizem se v povezavi s prostočasnimi dejavnostmi prednostno razvija v Varpoljah (Kamp Menina) ter v podeželskih naseljih Spodnje Pobrežje (Kamp Savinja), Zgornje Pobrežje (ob športnem letališču) in Poljane (na območju gradu Rudenek). Turizem se razvija tudi v povezavi s prostočasnimi dejavnostmi, ki so predvsem povezane s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov).
(5) Z vidika oddiha, športa in rekreacije na prostem je poleg Golt in drugih za občino pomembnih območij pomembno tudi športno-rekreacijsko območje v lokalnem središču Rečica ob Savinji (ob šoli), v naselju z elementi lokalnega središča Varpolje (ob kampu Menina – Pobreška gmajna) ter v podeželskih naseljih Zgornje Pobrežje (športno letališče) in Šentjanž, kjer se zagotavljajo dodatne površine za razvoj športa na prostem.
(6) Razvoj malih hidroelektrarn je načrtovan v Rečici ob Savinji, Spodnji Rečici, Grušovlju, Šentjanžu, Varpoljah in Nizki.
(7) Razvoj proizvodnih dejavnosti se omogoča na obstoječih lokacijah v naseljih Rečica ob Savinji, Poljane, Varpolje, Spodnja Rečica ter Zgornje Pobrežje.
12. člen 
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) 
(1) Po Registru prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu RPE) Republike Slovenije je Občina Rečica ob Savinji razdeljena na dvanajst naselij.
(2) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu SPRS) se naselja v Občini Rečica ob Savinji, glede na vlogo in funkcijo delijo na:
– lokalno središče Rečica ob Savinji, ki je hkrati tudi občinsko središče,
– naselje z elementi lokalnega središča Varpolje,
– podeželska naselja Dol-Suha, Grušovlje, Homec, Nizka, Poljane, Spodnja Rečica, Spodnje Pobrežje, Šentjanž, Trnovec in Zgornje Pobrežje.
(3) Razvoj Rečice ob Savinji kot občinskega središča in lokalnega središča temelji na:
– razvoju urbanega naselja s centralnimi in servisnimi dejavnostmi,
– krepitvi funkcije občinskega središča v Zgornje Savinjski dolini in v občini,
– krepitvi naselja s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine),
– krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih ter drugih njim podobnih dejavnosti,
– uveljavitvi naselja kot kulturnega in turistično-rekreacijskega centra,
– izvedbi ureditev za potrebe športa in nastanitvenih kapacitet za potrebe turizma.
(4) Naselje z elementi lokalnega središča Varpolje se razvija in krepi svoje funkcije za potrebe okoliških podeželskih naselij. Predvsem se razvijajo turistične dejavnosti ter urejajo zelene površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene preživljanju prostega časa, rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(5) V podeželskih naseljih v občini se razvijajo predvsem obstoječe dejavnosti. Omogoča se prepletanje in povezovanje kmetijstva s turizmom na podlagi razvojnih potreb. V Zgornjem Pobrežju se ob površinah za turistične dejavnosti omogoča razvoj športnega letališča.
13. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) 
(1) Občinsko središče Rečica ob Savinji se z ostalimi občinskimi središči Zgornje Savinjske doline povezuje z regionalnimi cestnimi povezavami. Občinsko središče Rečica ob Savinji se s povezavo regionalne ceste R3-751 z regionalno cesto R1-225 v smeri zahod–vzhod povezuje z občinskimi središči Nazarje in Ljubno ter medobčinskim središčem Mozirje.
(2) Preko regionalnih prometnih povezav se v smeri proti Mozirju in naprej proti Vranskem občinsko središče Rečica ob Savinji navezuje na avtocesto A1 Maribor–Ljubljana. V isti smeri je predvidena tudi kasnejša navezava na državno cesto tretje razvojne osi.
(3) Preko sistema pomembnih lokalnih povezav se v smeri proti severu občinsko središče Rečica ob Savinji preko naselja Dol-Suha povezuje s pomembnim lokalnim središčem Radegunda (Občina Mozirje), od koder je prav tako možna navezava na Golte. V smeri proti jugu pa se preko nove prometne povezave mimo Trnovca, občinsko središče Rečica ob Savinji povezuje z Občino Nazarje. Lokalne povezave med občinama Rečica ob Savinji in Nazarje so vzpostavljene tudi preko naselij Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica in Homec. Slednje je z lokalnimi cestami povezano tudi z občinama Gornji Grad in Ljubno.
(4) V smislu regionalnih povezav posameznih turističnih območij sosednjih občin je pomembna obstoječa žičnica Medvednjak, preko katere se občina povezuje s športno-turističnim in rekreacijskim centrom Golte.
(5) Naselje z elementi lokalnega središča Varpolje se preko sistema regionalnih in lokalnih povezav navezuje na občinsko središče Rečica ob Savinji. Ostala naselja se z Varpoljem povezujejo preko pomembnih lokalnih povezav. Povezava podeželskih naselij na desnem bregu Savinje je z naselji na levem bregu vzpostavljena preko treh mostov čez Savinjo, od katerih je vzhodni most v naselju Sp. Rečica predviden za peš in kolesarski promet.
14. člen 
(druga za občino pomembna območja) 
(1) V Občini Rečica ob Savinji so za občino pomembna območja:
– Golte kot območje prepoznanih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora,
– reka Savinja s svojim obrežjem, prepoznavnimi naravnimi kvalitetami prostora in s svojimi pritoki,
– območje izkoriščanja mineralnih surovin.
(2) Območje Golt je s svojimi naravnimi in ustvarjenimi kvalitetami pomemben predvsem z vidika razvoja turizma, športa, rekreacije ter prostočasnih dejavnosti na prostem. Območje je prav tako pomembno z vidika ohranja narave in kulturne krajine.
(3) Reka Savinja s svojimi svojim obrežjem in pritoki predstavlja velik energetski in rekreacijskih potencial. Hkrati je ta pomembna tudi z vidika ohranjanja narave.
(4) Identificirano območje izkoriščanja mineralnih surovin v naselju Poljane pa je pomembno z vidika ohranjanja in razvoja gospodarstva.
15. člen 
(urbana središča za katera se izdela urbanistični načrt) 
Glede na vlogo, funkcijo in značaj naselja je urbanistični načrt izdelan za lokalno središče Rečica ob Savinji.
2.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
16. člen 
(splošne usmeritve za gradnjo gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja ter v skladu z usmeritvami in cilji hierarhično nadrejenih aktov kot sta SPRS in PRS. Obstoječa infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Na območjih, ki se strateško načrtujejo za novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnovo infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni obnovi vse obstoječe infrastrukture.
2.4.1. Omrežje prometne infrastrukture 
17. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Omrežje javnih cest se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno prometno in urbano opremo prostora. S prenovo cest se zagotovi dober dostop predvsem do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, do stanovanjskih območij ter do območij s turističnim potencialom oziroma turističnim pomenom.
(2) Omrežje državnih in občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti) se prenavlja skladno s prostorskim razvojem občine. Na območju občine se gradijo nove povezovalne ceste ter ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami na občinske ceste. V občini se načrtujeta dve krožišči: na regionalni cesti R1-225 (na Reneku v Spodnji Rečici in v Varpoljah).
(3) Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med občinskim središčem ter ostalimi naselji v občini. Z vidika zagotavljanja ustrezne povezanosti vseh delov občine z občinskim središčem je zlasti ključna nova prometna povezava od predvidenega krožišča v Spodnji Rečici v smeri proti Trnovcu, kjer je čez Savinjo na mestu obstoječe peš brvi zgrajen nov most za motorni promet.
(4) Most v vzhodnem delu Spodnje Rečice se zapre za pomet. Preko njega se omogoči le kolesarski in peš promet.
(5) Za razbremenitev prometa v občinskem središču se načrtuje rekonstrukcija ceste od križišča v Varpoljah do kamnoloma v Poljanah, s čimer se omogoči boljša povezanost v smeri sever–jug.
(6) Južno od naselja Rečica ob Savinji se prenovi in rekonstruira obstoječa cesta. Za boljšo navezavo v smeri proti Prihovi (Občina Nazarje) se južno od območja obstoječih gospodarskih dejavnosti na skrajnem jugovzhodnem delu Rečice ob Savinji predvidi obvozna cesta. Predvidena je tudi prestavitev lokalne ceste v naselju Varpolje, ki se priključi na načrtovano krožišče.
(7) Za zagotovitev boljše prometne povezave občine na načrtovano državno cesto 3. razvojne osi oziroma v smeri proti avtocesti A1 s priključkom v Šentrupertu, se izvedejo rekonstrukcije obstoječih regionalnih cest R1-225 in R3-751 po posameznih odsekih ter uredi, prenovi oziroma rekonstruira obstoječe lokalno cestno omrežje.
(8) Omrežje cest se v naseljih opremi s pločniki in javno razsvetljavo. Ob pomembnejših prometnicah se ob cestah uredijo tudi kolesarske steze z ustrezno urbano opremo.
(9) Na posameznih odsekih cest na prehodu cest v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Ukrepi za umirjanje prometa se po potrebi izvajajo tudi znotraj naselij.
18. člen 
(omrežje kolesarskih poti in peš poti ter drugih rekreacijskih poti) 
(1) Na celotnem območju občine se zagotavljajo površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.
(2) Omrežje kolesarskih in sprehajalnih poti v občini se ureja postopno s prenovo ter novogradnjo cestnega omrežja oziroma z gradnjo novih kolesarskih in sprehajalnih poti v krajini.
(3) Kolesarske poti se v občini urejajo bodisi kot samostojne kolesarske poti ali kolesarske steze ob prometnicah, kot steze za mešani promet pešcev in kolesarjev oziroma bodisi kot kolesarski pasovi na vozišču. Pri tem se prioritetno načrtujejo v koridorjih obstoječih prometnih povezav.
(4) Na območju občine se vzpostavi državna kolesarska povezava R8 Vojnik–Mozirje–Radmirje–Kamnik.
(5) Na območju občine se vzpostavi tudi sistem občinskih kolesarskih povezav, in sicer:
– kolesarska povezava Gorica–Trnovec–Rečica ob Savinji–Dol-Suha–Radegunda–Žekovec–Golte,
– kolesarska povezava Kamp Menina–Varpolje–Huda Mlaka–Poljane–Golička Loka,
– kolesarska povezava Grušovlje–Homec–Zgornje in Spodnje Pobrežje–Trnovec–Dobletina.
(6) Kolesarske steze in poti se povezujejo v omrežje, ki povezuje zlasti večja naselja in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru reke Savinje. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
(7) Pločniki za pešce se dogradijo in gradijo na regionalnih in občinskih cestah na odsekih, ki potekajo skozi večja in prometno bolj obremenjena naselja.
(8) Omrežje kolesarskih poti, pešpoti ter drugih rekreacijskih poti se na območjih ohranjanja narave načrtuje po že obstoječih poteh, ter ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev in usmeritev za ohranjanje zavarovanih območij, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.
19. člen 
(javni potniški promet) 
(1) Med Občino Rečica ob Savinji in sosednjimi občinami je vzpostavljen medobčinski javni potniški promet z vozliščem v Mozirju. Javni potniški promet na območju občine je vzpostavljen na območju naselij na levem bregu Savinje.
(2) Poleg avtobusnega postajališča v Rečici ob Savinji so postajališča urejena v naseljih ob regionalni cesti R1-225 in ob lokalni cesti na desnem bregu Savinje.
(3) Obstoječa avtobusna postajališča se prenavljajo ter po potrebi gradijo nova. Ponudba javnega potniškega prometa se v skladu s potrebami izboljšuje z večjo frekvenco javnega prometa.
20. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Na Rečici ob Savinji, Varpoljah ter na turističnih območjih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest.
(2) Glede na zmožnosti in potrebe se dogradijo parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih ter na turističnih območjih. Javna parkirišča se urejajo ob prometnih vozliščih in pomembnih postajališčih javnega potniškega prometa, pa tudi na območjih namenjenih turizmu, športu, rekreaciji in oddihu.
(3) Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
(4) Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem na stičiščih pomembnejših lokalnih cest z regionalnimi cestami ter na območjih obstoječih gospodarskih dejavnosti se zagotovijo tudi parkirišča za tovorna vozila, pri čemer se ta v krajini urejajo le na območjih, ki so vidno manj izpostavljena.
(5) Parkirišča za avtodome se urejajo na območjih obstoječih turističnih dejavnosti.
21. člen 
(letalski promet in helioporti) 
(1) Za letališče v Zgornjem Pobrežju, ki se razvija kot letališče lokalnega pomena, se zagotovijo prostorske možnosti za razvoj športnega letališča z možnostjo kasnejšega razvoja letališča v javno letališče za regionalni promet nižje kategorije.
(2) Za potrebe letališča se trajno ohranja koridor vzletno-priletne ravnine ter zagotavljajo možnosti za širitev obstoječe vzletno pristajalne steze.
(3) Razvoj javnega letališča za regionalni promet se načrtuje v sodelovanju z ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline.
(4) Ob letališču se predvidi tudi helioport. Začasni helioporti ter helioporti za potrebe pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč se lahko urejajo na urejenih javnih in zasebnih zelenih površinah znotraj naselij, na nepozidanih stavnih zemljiščih znotraj naselij, na strehah objektov ter na kmetijskih površinah v neposredni bližini naselij in v krajini.
2.4.2. Omrežje elektronskih komunikacij 
22. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Zagotavlja se povečana mobilnost in povezanost s sistemom obstoječih komunikacij, vzpostavi se notranje lokalne optične kabelske povezave ter omogoči internetne priključke za vsa gospodinjstva.
(2) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja, ki se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij.
(3) Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami povežejo vse pomembne ustanove ter vsa pomembna razvojna območja (gospodarske cone, območja razvoja turizma). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja ter omrežij lokalnih kabelskih sistemov, ki se za potrebe razvoja telekomunikacij ustrezno posodobijo in dogradijo.
(4) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav različnih mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij. Z umeščanjem novih baznih postaj, se njihova umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja, na območjih z izraženimi in poudarjenimi krajinskimi vrednotami, na varstvenih območjih kulturne dediščine ter v bližini bivalnega okolja.
(5) Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki. Telekomunikacijsko omrežje se veže na posamezno lokalno centralo. Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve, s ciljem, da se ustrezne telekomunikacije zagotovijo na celotnem območju občine. Spodbuja se predvsem gradnja telekomunikacijskega omrežja na območjih razpršene poselitve.
(6) V strnjenih naseljih, zlasti v Rečici ob Savinji, se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in z ustrezno kabelsko kanalizacijo, predvsem na območjih predvidenih kompleksnih novogradenj (večstanovanjska gradnja), na območjih gospodarskih con in turističnih centrov, pa tudi na območjih predvidenih širitev in zapolnitev. Posodabljanje telekomunikacijskih omrežij se predvidi v sklopu prenov naselij. Zagotavlja se tudi izgradnja komunikacijskega omrežja do vseh obstoječih objektov oziroma stavb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(7) Na območju občine se v naseljih, kjer je zgrajeno telekomunikacijsko omrežje, pokritost s televizijskim signalom zagotavlja preko pooblaščenega kabelskega operaterja. V ostalih predelih je s televizijskim signalom območje pokrito z oddajnikom na Krašici.
2.4.3. Energetika 
23. člen 
(oskrba s toplotno energijo) 
(1) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba s toplotno energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se tudi učinkovito in racionalno rabo toplotne energije na celotnem območju občine. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine oziroma predvsem tam, kjer za njihov razvoj obstajajo ustrezni pogoji. Objekti in ureditve za proizvodnjo obnovljivih virov toplotne energije morajo biti ustrezno integrirani v prostor.
(2) Na večinskem delu Občine Rečica ob Savinji se gospodinjstva in objekti v javni rabi s toplotno energijo oskrbujejo iz lastnih virov.
(3) Za potrebe ogrevanja naselja Rečice ob Savinji se načrtuje gradnja omrežja daljinskega ogrevanja. Do ureditve javnega toplovodnega omrežja, se naselja, ki ne bodo imela možnosti priključitve na javni toplovod, še naprej ogrevajo iz lastnih virov, pri čemer občina spodbuja predvsem uporabo obnovljivih virov energije.
(4) Prihodnja oskrba s toplotno energijo se izvaja skladno z Lokalnim energetskim konceptom občine.
24. člen 
(električna energija) 
(1) Oskrba z električno energijo je vezana na omrežje srednje in nizko napetostnih elektroenergetskih vodov. Elektroenergetski objekti se obnavljajo skladno z načrti upravljavca ob upoštevanju in prilagoditvi prostoru, v katerem se nahajajo.
(2) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se dogradi srednje in nizko napetostno omrežje pripadajočimi transformatorskimi postajami. Predvideni elektroenegetski vodi se umeščajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi plani investicij, z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na posameznem območju, in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035). V smeri vzhod–zahod je načrtovana izgradnja srednje napetostnega kablovoda Ljubno 2.
(3) Izven urbanih naselij se elektroenergetski vodi lahko gradijo v nadzemni ali podzemni varianti, pri čemer se slednji gradijo s kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali pa so vloženi v PVC ceveh. V urbanih, ruralno-urbanih in večjih ruralnih naseljih se vsi vodi gradijo izključno v kabelski izvedbi, po možnosti v kabelski kanalizaciji. Izjema so območja naselbinske kulturne dediščine in arheološka območja, kjer se elektroenergetski vodi prednostno gradijo v nadzemni izvedbi. Izven območij naselij se elektroenergetski vodi vodijo po lesenih ali betonskih stebrih, pri čemer njihova postavitev ne sme bistveno vplivati na krajinsko podobo prostora. Oblikovanje transformatorskih postaj se prilagodi značilnostim prostora, v katerega se umeščajo.
(4) Zagotavljanje potreb po električni energiji iz omrežja mora zagotavljati tudi varovanje pred vplivi elektromagnetnega sevanja.
Novo umeščanje elektroenergetskih vodov v prostor se prilagaja poselitvi.
25. člen 
(obnovljivi viri energije) 
(1) Izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije na objektih je sprejemljiva pod pogojem, da se naprave izvedejo tako, da je njihova vizualna izpostavljenost čim manjša oziroma, da se z njimi ne rušijo obstoječe arhitekturne in krajinske značilnosti objektov.
(2) Sončne elektrarne se v prostor umeščajo le na zato predvidenih območjih in pod pogoji navedenih v tem aktu.
(3) Gradnja sočnih elektrarn je dovoljena na strehah vseh legalno zgrajenih objektov, ki imajo možnost priključka na elektro omrežje. Izjema so objekti, ki so varovani kot kulturni spomeniki, na katerih postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna, na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih pa je postavitev dopustna le izjemoma, ob predhodni preveritvi umestitve in pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.
(4) Namestitev foto napetostnih panelov se prednostno dopušča predvsem na objektih, saj so ti s prostorskega, krajinskega in okoljskega vidika manj problematični. Poleg fotonapetostnih panelov se na strehah dopuščajo tudi druge oblike izkoriščanja sončne energije kot so kolektorji za segrevanje vode.
(5) Male hidroelektrarne se postavljajo v skladu z lokalnimi potrebami in programom razvoja. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz malih hidroelektarn na Savinji in njenih pritokih je treba na tovrstnih območjih zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah ter na mestih, kjer je mogoče zagotoviti dovozni priključek. Morebitne gradnje malih hidro elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne utemeljitve določiti količine minimalnega še sprejemljivega pretoka ter z zagotovitvijo vseh omilitvenih ukrepov, ki so potrebni za varstvo okolja. Hidroenergetska raba vode na Grušoveljski strugi se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka na Savinji.
(6) Na območju občine se dopušča izvedba raziskav ter koriščenje geotermalne in vetrne energije. Prav tako se dopušča izkoriščanje bioplina.
2.4.4. Oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda 
26. člen 
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) 
(1) Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, pri čemer se varujejo obstoječi in potencialni novi vodni viri. Za zagotavljanje stalne in kakovostne oskrbe s pitno vodo se izvaja prenova obstoječih ter gradnja novih vodovodnih sistemov.
(2) Oskrba s pitno vodo v občini se zagotovlja iz mreže javnega vodovodnega sistema magistralnega vodovoda preko katerega se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz vodnih virov Letošč, Župnikov Žrelo in Žegnani studenec. Magistralno omrežje vodovoda se prenavlja in posodablja. Načrtuje se gradnja vodovodnega omrežja v naseljih Dol-Suha, Poljane in Grušovlje.
(3) Naselja, zaselki in posamezne kmetije, ki jih je mogoče priključiti na javni sistem oskrbe s pitno vodo, se priključijo na obstoječi vodovod. Za zaselke in samostojne kmetije na območjih razpršene poselitve, ki jih ni mogoče priključiti na sistem javne oskrbe s pitno vodo, se oskrba s pitno vodo zagotavlja prek lastnih vodnih zajetij oziroma malih vodovodov.
(4) Z namenom zmanjševanja porabe pitne vode se spodbuja zbiranje in ponovno uporabo zbrane čiste padavinske vode v gospodinjstvu.
27. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) 
(1) Občina bo nadaljevala z gradnjo kanalizacijskega sistema, ločeno za sistem komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda ter obnavljala in posodabljala obstoječo kanalizacijo. Komunalne odpadne vode se odvajajo na čistilne naprave, padavinske odpadne vode pa preko zadrževalnikov bodisi v vodotoke in površinske odvodnike oziroma v ponikovalnice.
(2) Kanalizacijski sistem, ki povezuje Občine Mozirje, Nazarje in Rečico ob Savinji je zgrajen v naselju Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica, Nizka in Varpolje. Odpadne vode se odvajajo v čistilno napravo Mozirje.
(3) Na območjih razpršene poselitve se čiščenje odpadne vode izvaja preko individualnih sistemov.
2.4.5. Druga področja GJI lokalnega pomena 
28. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Ravnanje z odpadki se ureja v okviru Zbirnega centra v Mozirju, ter nadalje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Bukovžlaku v Celju (RCERO Celje).
(2) V občini se spodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki tako, da bo odstranjevanju oziroma odlaganju na deponijah namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov. Za zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru se v posameznih naseljih zagotovijo ustrezno veliko zbirna mesta (ekološki otok), kamor se odlagajo ločene frakcije papirja, stekla ter plastenk in drugih plastičnih izdelkov. Število zbirnih mest se prilagodi gostoti poselitve in številu gospodinjstev v naselju. Kolikor so naselja premajhna in postavitev zbirnega mesta zato ni racionalna, se zbirno mesto zagotovi na dobro dostopni lokaciji za več naselij skupaj.
(3) Na območjih gospodarskih con ter na območjih turističnih dejavnosti se zbiranje ločenih frakcij zagotavlja znotraj območja oziroma znotraj posameznega objekta v gospodarski coni.
(4) Nevarni odpadki se zbirajo in odlagajo skladno v veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(5) Inertni odpadki se odvažajo na ustrezna odlagališča.
(6) Zbrani organski odpadki se odvažajo v predelavo k zato usposobljenim in pooblaščenim predelovalcem organskih odpadkov.
(7) Na celotnem območju občine se evidentirajo in sanirajo divja odlagališča, za katera se nato pripravijo sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni omilitveni ukrepi. Vsa evidentirana divja odlagališča, vključena v občinsko evidenco divjih odlagališč, morajo biti vključena v sistem nadzora. Morebitni odkriti kršitelji se ustrezno kaznujejo.
(8) Zbiranje in odvoz odpadkov se ureja z občinskimi predpisi.
29. člen 
(javna razsvetljava) 
Usmeritev občine je, da se prednostno na neosvetljenih pohodnih javnih površinah uredi, drugod pa posodobi, javna razsvetljava, skladno z veljavno področno zakonodajo (zmanjšanje svetlobnega onesnaženja).
30. člen 
(pokopališka dejavnost) 
Pokopališka dejavnost se izvaja na območju obstoječega pokopališča, ki se nahaja v severozahodnem delu Rečice ob Savinji. Predvidena je širitev pokopališča v smeri proti zahodu.
2.5. Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
31. člen 
(določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana) 
(1) Na območju Občine Rečica ob Savinji je skupno štirinajst območij naselij (ON). Od teh jih šest vključuje tudi razpršeno gradnjo, ki je z njimi prostorsko povezana. Novih naselij in posebnih zaključenih območji poselitve, kot posledica sanacije razpršene gradnje, v Občini Rečica ob Savinji ni.
(2) Na območju Občine Rečica ob Savinji so naslednja območja naselij:
– Dol-Suha – dve območji naselja (DS1 Dol in DS2 Suha),
– Grušovlje – eno območje naselja (GR1),
– Nizka – eno območje naselja (NI1); del območja naselja sega v naselje Spodnja Rečica po registru prostorskih enot,
– Rečica ob Savinji – eno območje naselja (RS1); del območja naselja sega v naselje Spodnja Rečica po registru prostorskih enot,
– Spodnja Rečica – dve območji naselja (SR1 Spodnja Rečica in SR2 Prihova), del območja naselja SR2 je prostorsko povezan z naseljem Prihova po registru prostorskih enot v Občini Nazarje,
– Spodnje Pobrežje – eno območje naselja (SP1),
– Šentjanž – tri območja naselja (SE1 Šentjanž, SE2 Šentjanž vzhod in SE3 Šentjanž jug); del območja naselja SE3 sega v naselje Grušovje po registru prostorskih enot,
– Trnovec – eno območje naselja (TR1),
– Varpolje – eno območje naselja (VA1); del območja naselja sega v naselji Nizka in Šentjanž po registru prostorskih enot,
– Zgornje Pobrežje – eno območje naselja (ZP1).
(3) Območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje, ki se vključi v naselje so:
– Nizka (NI1),
– Rečica ob Savinji (RS1),
– Spodnja Rečica (SR2),
– Šentjanž (SE2),
– Trnovec (TR1) in
– Zgornje Pobrežje (ZP1).
2.6. Določitev območij razpršene poselitve
32. člen 
(območja razpršene poselitve) 
(1) Območja razpršene poselitve, kot prepoznavni avtohtoni poselitveni in krajinski vzorec, se glede na prostorske značilnosti pojavljajo na celotnem območju občine in v vseh naseljih po registru prostorskih enot. Razpršena poselitev se na območju občine pojavlja v obliki samotnih kmetij, manjših zaselkov ter posameznih gruč objektov. Tak tip razpršene poselitve se kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranja.
(2) Tipični območji razpršene poselitve brez strnjenih jeder sta naselji Homec in Poljane.
2.7. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
33. člen 
(razvoj naselij) 
(1) Razvoj naselij v Občini Rečica ob Savinji se primarno usmerja v izboljšanje bivalnih, arhitekturnih in urbanističnih kakovosti naselij z notranjim razvojem. Le-ta se zagotavlja z načrtovanjem zgostitev, prenovo naselij in njihovih delov, zlasti pa s sanacijo degradiranih območij znotraj naselij. Razvoj naselij se spodbuja v vseh obstoječih naseljih ne glede na njihovo funkcijo, vlogo, vrsto in tip. Z razvojem naselij se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter ohranja prepoznavno identiteto naselja. Kulturno dediščino se vključuje v načrtovanje naselij kot kvaliteto prostora in dejavnik, ki bistveno prispeva h kakovosti bivalnega okolja in potenciala za razvoj turizma. Na enak način se v razvoj naselja vključujejo tudi posamezni elementi zelenega sistem in okoliške krajine.
(2) Glavno usmeritev razvoja naselij v Občini Rečica ob Savinji predstavlja notranji razvoj.
(3) Prenova se usmerja zlasti na območja, kjer je prostor razvrednoten ter na območja, ki so varovana kot kulturna dediščina.
34. člen 
(območja notranjega razvoja) 
(1) Z notranjim razvojem se zagotavlja izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe zemljišč in objektov v naselju, ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora ter ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
(2) Notranji razvoj na prostih, nezazidanih površinah je predviden v občinskem središču Rečica ob Savinji, ki je lokalno središče, v naselju z elementi lokalnega središča Varpolje in podeželskih naseljih Nizka in Šentjanž, kjer se z zgoščevanjem in racionalizacijo poselitve izkoristijo nepozidana stavbna zemljišča. V občinskem središču Rečica ob Savinji se prostorski razvoj z notranjim razvojem zagotavlja zlasti na območju Zavrha v skrajnem severovzhodnem delu naselja. V Nizki se notranji razvoj zagotavlja zlasti ob regionalni cesti, v Šentjanžu v jugovzhodnem delu naselja ter v Varpoljah v vzhodnem in zahodnem delu naselja.
(3) V občinskem središču se gradnja prilagaja funkciji območja znotraj katerega se usmerja prostorski razvoj, v ostalih naseljih pa se z notranjim razvojem usmerja zlasti stanovanjska gradnja.
(4) Razpoložljiva in ne dovolj izkoriščena stavbna zemljišča v podeželskih naseljih ter zemljišča na območjih razpršene poselitve se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s poudarkom na dejavnostih vezanih na kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in obrt.
35. člen 
(območja prenove naselja) 
(1) Prenova naselij ima prednost pred širitvami.
(2) Prenova naselij se zagotavlja kot način urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj naselja, reševanje socialnih problemov in za zagotavljanje kakovostnejšega bivanja ob upoštevanju vseh vidikov pomembnih za ustvarjanje kvalitetnega prostora ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le območij in objektov kulturne dediščine. S prenovo se poiščejo in ponovno izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja. S prenovo se osredotoči predvsem na izboljševanje kakovosti bivanja, pri čemer ima pomembno vlogo tudi kakovostno urejanja javnih površin in odprtega prostora v naseljih. S prenovo se mora ohranjati identiteta naselja, njegovi robovi, prehodi iz naselja v krajino ter kvalitetni elementi zelenega sistema naselja.
(3) Prenova je predvidena na območju starega trškega jedra Rečica ob Savinji, na območju bivše kmetijske zadruge v Spodnji Rečici in na območju perutninske farme Varpolje.
36. člen 
(območja širitev) 
(1) V naseljih, kjer z notranjim razvojem ni mogoče zagotoviti dovolj prostora za razvoj posamezne dejavnosti, se prostorski razvoj zagotavlja tudi s širitvami ter zaokrožitvami. Pri tem se sanirajo tudi območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje.
(2) S širitvami se zagotavljajo površine za razvoj gospodarskih dejavnosti, turizma, športa in rekreacije ter za stanovanjsko gradnjo. Širitve za potrebe turistične dejavnosti se zagotavljajo v južnem delu Varpolja, v Poljanah ter v Zgornjem Pobrežju za potrebe športnega letališča, kjer je predvidena tudi širitev za dejavnost športa. Širitvi za športno rekreacijske dejavnosti sta predvideni v Šentjanžu in Varpoljah. Za potrebe gospodarskih dejavnosti so širitve predvidene v Poljanah, v Spodnji Rečici in v Rečici ob Savinji. Za stanovanjsko gradnjo in v sklopu le-teh dopustnih dejavnosti, so širitve predvidene v naseljih Dol-Suha, Šentjanž, Nizka, Grušovlje, Spodnja Rečica, Trnovec ter Varpolje.
(3) Širitve naselij v smislu sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje so načrtovane na območju naselij Nizka, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica, Trnovec, Zgornje Pobrežje in Šentjanž.
37. člen 
(razvoj dejavnosti po naseljih) 
(1) Dejavnosti se v naselja usmerjajo skladno z vlogo in funkcijo naselja v omrežju naselij. Dejavnosti se v naseljih razmeščajo na način, da se z njimi zagotavlja enakomeren prostorski razvoj in da so medsebojno združljive.
(2) Bivanje se prioritetno usmerja v občinsko središče Rečica ob Savinji. Prostorske možnosti za bivanje pa so zagotovljene tudi v vseh ostalih naseljih v občini. Bivanje v povezavi s kmetijsko dejavnostjo ter dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, zlasti turizmom, se usmerja v podeželska naselja ter na območja razpršene poselitve.
(3) Razvoj centralnih dejavnosti je predviden v občinskem središču Rečica ob Savinji, ter v okviru cerkve sv. Janeza Krstnika v podeželsko naselje Šentjanž.
(4) Gospodarske dejavnosti se razvijajo na obstoječih lokacijah ob kamnolomu v naselju Poljane, v vzhodnem delu Poljan (severno od zaselka Vimpasle), v gospodarski coni ob športnem letališču v Zgornjem Pobrežju ter na območju gospodarske cone v Rečici ob Savinji. Kmetijska proizvodnja pa se razvija v zahodnem delu občinskega središča Rečica ob Savinji, v podeželskem naselju Spodnja Rečica in v okviru perutninske farme v Varpoljah.
(5) Turistične dejavnosti se razvijajo v naselju Poljane v povezavi z gradom Rudenek, v Varpoljah ter v Spodnjem Pobrežju na območju kampov Menina in Savinja ter v Zgornjem Pobrežju, na območju športnega letališča. Turizem se kot pomemben razvojni element usmerja tudi na območja razpršene poselitve kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.
(6) Šport in rekreacija ter prostočasne dejavnosti se prednostno usmerjajo na območje Golt ter na obrežja reke Savinje. Šport in rekreacija se razvijata tudi na območju občinskega središča, južno od osnovne šole, zahodno od kampa Menina v Varpoljah, v južnem delu Šentjanža ter v Zgornjem Pobrežju v sklopu razvoja športnega letališča.
38. člen 
(sanacija in prenova razpršene gradnje)
(1) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje so v Nizki, Rečici ob Savinji, Spodnji Rečici, Trnovcu, Zgornjem Pobrežju in Šentjanžu.
(2) V občini ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje ali kot posebno zaključeno območje poselitve.
39. člen 
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) Razpršena poselitev kot avtohtoni vzorec v prostoru se pojavlja na celotnem območju Občine Rečica ob Savinji. Razpršena poselitev se pojavlja v obliki samostojnih kmetij, zaselkov ter posameznih gruč objektov in se kot takšna ohranja. Poselitev se na teh območjih ohranja z zagotavljanjem ustreznih površin za bivanje in opravljanje dejavnosti, z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti, urejanjem komunalne infrastrukture in posodabljanjem elektronskih komunikacij.
(2) Naselji v občini, ki nimata jedra in se v njih pojavljajo le razdrobljeni zaselki in samotne kmetije (tipična razpršena poselitev) sta Homec in Poljane.
40. člen 
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Na območjih, ki so zaradi arhitekturne dediščine in značilnosti stavbarstva prepoznana kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih objektov kulturne dediščine, se trajno ohranjajo obstoječe kvalitete prostora. Na teh območjih se trajno ohranjajo tudi obstoječe vedute objektov.
(2) Na območju naselbinske dediščine naselij Rečica ob Savinji ter Šentjanž se trajno ohranjajo obstoječe kvalitete prostora.
(3) Na območju razpršene poselitve se ohranja vzorec obstoječe razporeditve objektov in gabariti objektov, zaradi ohranjanja krajinskih značilnosti prostora.
2.8 Usmeritve za razvoj v krajini
2.8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 
41. člen 
(splošne usmeritve) 
(1) Razvoj posameznih dejavnosti v krajini se prednostno usmerja na tista krajinska območja, kjer so pogoji za razvoj posameznih dejavnosti najbolj ugodni. Razvoj dejavnost v krajini se usmerja na način, da se z razvojem območij ohranjanja obstoječe krajinske značilnosti prostora, zagotavlja trajno izkoriščanje naravnih virov, ohranja kmetijska raba in s tem preprečuje zaraščanje kmetijskih površin ter da se z razvojem dejavnosti varujejo in ohranjajo obstoječe naravne in kulturne kakovosti ter da se zagotavlja vzdržana raba prostorskih potencialov od sočasnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
(2) Razvoj dejavnosti v krajini se usmerja na način, da se z razvojem ohranja in obnavlja tradicionalna krajina ter tradicionalna razmestitev posameznih krajinskih elementov. Pri načrtovanju dejavnosti v krajini se upošteva tudi značilne krajinske vzorce.
(3) Dejavnosti se umerjajo v krajino na tista območja, ki imajo za razvoj dejavnosti največji prostorski potencial in so hkrati okoljsko in prostorsko najmanj ranljiva. Pri določanju območij za razvoj dejavnosti je treba upoštevati naravnogeografske značilnosti prostora, prisotnost naravnih virov, ogroženost prostora zaradi naravnih in drugih nesreč ter morebitne omejitve, ki lahko zavirajo razvoj dejavnosti v krajini. Pri določanju lokacij za posege v krajini je treba upoštevati tudi obstoječe krajinske značilnosti ter naravovarstvene in okoljevarstvene zahteve, usmeritve in pogoje.
(4) Na območjih, ki so zaradi naravnih, kulturnih, krajinskih in drugih prostorskih kvalitet prepoznana kot vrednejša, se zagotavlja njihovo skupno varstvo.
(5) Območja pretežno porastla z gozdom ter območja ob vodotokih se obravnavajo kot območja z visoko naravno ohranjenostjo, zato se v ta območja usmerja predvsem ekstenzivne dejavnosti. V ostala območja, za katera je značilna izrazita kmetijska krajina, pa se lahko usmerja tudi bolj intenzivne dejavnosti.
(6) Razvoj urbane krajine in z njo povezanih dejavnosti se usmerja in spodbuja znotraj obstoječih naselij v skladu z zasnovo prostorskega razvoja, usmeritvami za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij ter v skladu z razvojem dejavnosti v naseljih.
(7) Razvoj dejavnosti v vodni in obvodni krajini se prednostno umerjava v ohranjanje obstoječih značilnosti vodotokov kot nosilcev prepoznavne podobe krajine, v ureditve za potrebe turizma, športa, rekreacije in prostega časa ter v ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti.
(8) Dejavnosti vezane na izkoriščanje naravnih virov, zlasti dejavnosti na rabo mineralnih surovin, se usmerjajo na krajinska območja, kjer ti viri obstajajo. Izkoriščanje takih virov ni dovoljeno na območjih poudarjenega varstva, na vidno izpostavljenih območjih ter tam, kjer bi izkoriščanje lahko ogrožalo premoženje in življenje ljudi. Izkoriščanje naravnih virov naj bo trajnostno.
42. člen 
(kmetijstvo) 
(1) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja, ribogojništvo, poljedelstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se tudi čebelarstvo.
(2) Poglavitna kmetijska dejavnost na območju občine je živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Ta se usmerja v osrednji del, kjer so največji strnjeni njivski kompleksi. Kmetijstvo v osrednjem delu se usmerja tudi v ohranjanje hmeljarstva, ki daje osrednjemu delu občine značilno krajinsko podobo. Ostale panoge kmetijstva se usmerjajo na območja z ugodnimi razmerami za njihov razvoj.
(3) Intenzivna kmetijska pridelava se prvenstveno usmerja na vsa najboljša kmetijska zemljišča, predvsem na območju ravninskega dela občine ter določena na hribovita območja občine, kjer so za razvoj intenzivnega kmetijstva ugodni pogoji. Intenzivna kmetijska predelava se v ravninskem delu usmerja tudi na druga kmetijska zemljišča, zlasti tja, kjer so večji strnjeni kompleksi kmetijskih površin. Na intenzivnih kmetijskih površinah se spodbuja predvsem poljedelstvo in zelenjadarstvo.
(4) Ekstenzivna kmetijska pridelave se umerja predvsem na kmetijska zemljišča na hribovitih predelih občine, kjer se s pašništvom in travništvom ohranja kmetijska proizvodnja z namenom ohranjanja kulturne krajine. Kmetijske površine se na hribovitih predelih usmerjajo predvsem na območja avtohtone razpršene poselitve, kjer se kmetijska dejavnost ohranja v obsegu obstoječih kmečkih gospodarstev.
(5) Na območjih avtohtone razpršene poselitve, ki imajo zaradi naravnih lastnosti slabše razmere za kmetijsko pridelavo, se preprečuje opuščanje kmetijske dejavnosti ter zaraščanje kmetijskih površin s spodbujanjem trajnostno naravnanega turizma, povezanega z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji ter s promocijo in z vključevanjem naravnih vrednost, kulturne dediščine in kulturne krajine v turistično ponudbo kmetije.
(6) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja, kjer so sicer omejene možnosti za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(7) Na območjih z neugodno parcelno strukturo se za izboljšanje stanja lahko z melioracijami kmetijskih zemljišč hkrati izvajajo tudi komasacije, pri čemer pa se morajo v primeru izvedbe takih kmetijsko-inženirskih ukrepov v prostoru ohraniti temeljne značilnosti krajinskih struktur, mreže poti, smeri v prostori, naravni koridorji ter logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večja namenskost novega vodnega in obvodnega prostora (raba v rekreativne namene, ribolov). Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(8) Trase objektov gospodarske javne infrastrukture se na najboljša kmetijska zemljišča usmerjajo le kadar so izčrpane vse druge možnosti. V primeru poteka trase infrastrukturnih objektov po najboljših kmetijskih zemljiščih, naj ti po kmetijskih zemljiščih potekajo na način, ki bo v najmanjši možni meri prizadel proizvodni potencial. Koridorji infrastrukturnih objektov naj se izogibajo sklenjenim kmetijskim površin in naj ne drobijo obstoječe posestne strukture. Kolikor je mogoče naj koridorji infrastrukture potekajo pod obstoječimi poljskimi potmi, po robovih kmetijskih površnih, ob melioracijah in drugih kanalih ali ob vodotokih ter po obstoječih parcelnih mejah. Trase infrastrukturnih vodov naj se v čim večjem obsegu izogibajo tudi območjem sklenjenih kmetijskih površin. Novi posegi infrastrukturnih objektov naj ne drobijo obstoječe posestne strukture.
(9) Na območjih varstva vodnih virov ter v bližini pomembnih vodotokov se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato naj se na takih območjih primerno prilagodi tehnologija kmetovanja.
(10) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (rastlinjaki) dopustna samo na obrobju naselij in na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da novi objekti ne bodo vidno moteči. Postavitev objektov na območjih, kjer že stojijo objekti in naprave za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva, se v prostor umeščajo kot njihovo nadaljevanje, pri čemer morajo novi objekti sledi oblikovalskim značilnostim obstoječih. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.
(11) Obstoječi nasadi travniških sadovnjakov se ohranjajo. Na ugodnih lokacijah hribovitih območij je dopustna tudi izkrčitev gozda zaradi ureditve novih sadovnjakov ali vinogradov. Gozd se varuje le tam, kjer ima ta izrazito varovalno funkcijo. Ob sadovnjakih je dopustna tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, ki so skladne s pogoji iz tega odloka.
(12) Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(13) Pri izvajanju kmetijske dejavnosti je treba stalno zagotavljati tudi varstvo zavarovanih območij narave ter naravnih vrednot preko ohranjanja biotske raznovrstnosti.
(14) V primerih prostorske in/ali prometne utesnjenosti posameznih kmečkih gospodarstev se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno z določili tega odloka. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki s svojim obsegom prerastejo v samostojno dejavnost in na lokaciji obstoječe kmetije niso več združljive s kmetijsko proizvodnjo oziroma to ovirajo, se morajo preseliti na ustrezno lokacijo izven območja kmetije oziroma na lokacijo obstoječih ter predvidenih lokacij za izvajanje gospodarskih dejavnosti (v gospodarske cone).
(15) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.
(16) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe.
(17) Na celotnem območju občine se spodbuja gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(18) Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju ter na degradiranih območjih.
(19) Gradnja obor naj se izvaja na način, da je omogočen prehod prostoživečih živalskih vrst. Na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000 pa naj se obor za rejo divjadi ne postavlja.
43. člen 
(gozdarstvo) 
(1) Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi, to je proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2) Na območjih z gozdom se trajno ohranjajo sklenjene gozdne površine in enotni gozdni sestoji. Sečnja gozda se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti kot nega gozda. Krčitve gozda se usmerja predvsem na območja zaraščajočih površin, kjer se s sečnjo oblikujejo razvojne možnosti za razvoj kmetijstva in poselitve. Krčitve gozda se usmerjajo tudi na površine predvidene za oblikovanje nadomestnih kmetijskih površin.
(3) V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji ter obrečni pasovi vegetacije.
(4) Na območjih, kjer prihaja do prepleta gozda s kmetijskimi površinami, se v primeru sečnje gozda opredeli delež gozda, ki ga je glede na krajinske značilnosti dovoljeno izsekati.
(5) Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.
(6) Območja varovanih gozdov obsegajo varovalne gozdove in gozdne rezervate ter druge gozdove, kjer je gospodarjenje podrejeno naravnim dejavnikom zaradi njihove občutljivosti oziroma ranljivosti (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04). V strnjenih gozdnih sestojih se ti gozdovi ohranjajo s preudarnim gospodarjenjem, na robovih naselij, kjer imajo gozdovi 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij, pa se ohranjajo z njihovim aktivnim vključevanjem v zelene sisteme naselij. Gozdnih rezervatov (gozdov s posebnim namenom) na območju občine ni.
(7) Na strmih predelih se trajno zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo. Pri poseganju v večnamenske gozdove se posege vselej presoja z vidika vplivov na okolje.
(8) Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi, ki se nahajajo ob Savinji ter v severnem delu občine.
(9) V gozdovih s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se za omogočanje gospodarske rabe zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. V ta namen se v gozdovih urejajo ustrezne gozdne poti in gozdne vlake. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na terenu z srednjo in visoko stopnjo ogroženosti zaradi erozije večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(10) V gozdovih s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo je treba v primeru intenzivne sečnje preprečevati fragmentacijo gozdnih sestojev. Upoštevati je treba razvojne potrebe gozdarstva ter drugih dejavnosti, ki imajo v gozdnem prostoru svoje interese. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih, športno-rekreacijskih in lesno-proizvodnih in drugih funkcij gozda oziroma poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.
(11) V gozdovih z rekreacijsko funkcijo se zagotovijo prostorske možnosti za razvoj sprehajalnih, tekaških in kolesarskih poti. V njih se zagotovijo tudi možnosti za razvoj adrenalinskih športov, kampiranja in drugih oblik športa in rekreacije, ki na gozd nimajo bistvenega vpliva.
(12) Na območjih varovanih vodnih virov se v celoti ohranja avtohtono gozdno vegetacijo na širšem zavarovanem območju vodnega vira. Na ožjih območjih varovanja vodnih virov je gospodarjenje z gozdovi omejeno, tudi na širšem območju pa je prepovedano odlaganje odpadkov ter izsuševanje, izkopavanje in nasipanje materiala.
(13) Trase objektov gospodarske javne infrastrukture se prednostno umerjajo na območja lesno-proizvodnega gozda. V primeru poteka trase infrastrukturnih objektov po gozdu, naj ti po gozdnem zemljišču potekajo na način, da s potekom ne bo prišlo do fragmentacije enovitega gozdnega sestoja in da s potekom ne bodo prizadete osnovne funkcije gozda. Infrastrukturni objekti naj, kolikor je to mogoče, potekajo po obstoječih že izsekanih koridorjih za potrebe infrastrukture ter po območjih, ki vidno niso izpostavljena. Za potek infrastrukturnih objektov naj se v največji možni meri izkoristijo tudi obstoječe gozdne poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se izogibajo zavarovanim območjem in območjem gozdov s posebnim pomenom.
(14) Škodljive učinke hudourniških voda pritokov reke Savinje je treba z ustreznimi ureditvami vodotokov in površinskih odvodnikov, ureditvami pregrad in prodnih zadrževalnikov preprečevati že v gozdnem prostoru. Na vodotokih, ki imajo naravovarstveni status, se posege načrtuje s soglasjem pristojnega ministrstva za varstvo narave in izvaja v obsegu in na način, da se v čim večji meri ohranijo naravne morfološke in hidrološke lastnosti strug.
(15) Gozdnogospodarski posegi v gozd in v gozdni prostor se naravnajo tako, da se ohranja ugodno stanje za življenje vseh avtohtonih vrst živali v gozdnem ekosistemu. Dela v gozdu se opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se stalno vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
(16) Obore se prednostno usmerjajo na vidno manj izpostavljena območja gozdnih robov in gozdne jase, kjer obstajajo dovolj velike površine za rejo divjadi in kjer vzreja ne bo imela bistvenega vpliva na gozd in naravno okolje. Gradnja obor naj se izvaja na način, da je omogočen prehod prostoživečih živalskih vrst. Na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000 pa naj se obor za rejo divjadi ne postavlja.
44. člen 
(vode) 
(1) Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer je treba zagotavljati njihovo varstvo v smislu trajnega ohranjanja kemijskega in ekološkega ravnovesja. Upoštevati in varovati je treba tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini.
(2) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:
– varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,
– varovanje podzemnih vod,
– zagotavljanje dolgoročnih in trajnih proti-erozijskih ukrepov,
– izgradnja več malih hidroelektrarn na pritokih Savinje.
(3) Znotraj poplavnega območja so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki imajo v primeru poplav lahko škodljiv vpliv na vode, vodna ter priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost. Na teh območjih se izvajajo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedani. Med te dejavnosti spadata tudi gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene. Uporabniki kmetijski zemljišč ne smejo gnojiti zemljišč tik ob vodotokih oziroma zemljišč, ki so skladno z veljavno zakonodajo bližje od predpisanega odmika.
(5) Dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka ter prost prehod vodnega in priobalnega zemljišča mora biti zagotovljen. Na vodnih in priobalnih zemljiščih zato ni dovoljeno graditi objektov ali postavljati drugih trajnih ovir. Na teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in športnih površin, namenjenih rekreaciji v naravnem okolju. Hkrati je treba ohranjati vegetacijske zaščitne pasove.
(6) Naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij), ki služijo razlivanju poplavnih voda, je treba zavarovati pred nadaljnjo gradnjo. V primeru, da pride do krčitve obstoječih površin, je treba zagotoviti nadomestne retenzijske površine.
(7) Ob upoštevanju ekološkega pomena obvodnega rastja je treba ohranjati in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih, saj predstavljajo hrbtenico zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe in preprečujejo širjenje površinskega onesnaženja v vodotoke. Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
(8) Pri hidroenergetski izrabi vode je treba zagotavljati ustrezen pretok v strugi reke Savinje in na njenih pritokih. Pretok mora omogočati naravno dinamiko reke in njenih pritokov, kar je pomembno zaradi zagotavljanja ustreznega bivalnega okolja kvalificiranih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov na zaščitenem območju Nature 2000.
(9) Pri ureditvah in dejavnostih na območju voda naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Posege v krajini naj se ne usmerja v obvodni pas vodotoka. Kopanje in plovba, kot obliki rekreacije na vodi, sta možna na podlagi splošne rabe voda, kar ureja ustrezna področna zakonodaja.
(10) Za območje občine je bila izdelana študija »Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju Občine Rečica ob Savinji (september 2010, dopolnitev julij 2015)«. Na podlagi izdelane študije so določeni razredi poplavne nevarnosti ter razredi erozijske nevarnosti. Izven meje veljavnosti razredov poplavne in erozijske nevarnosti se upoštevajo podatki iz opozorilne karte poplav in podatki prikaza poplavnih dogodkov. Vsi podatki so prikazani v Prikazu stanja prostora. Posegi na poplavna območja se izvajajo v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(11) Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi. V primerih regulacij, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.
45. člen 
(turizem in rekreacija) 
(1) Turistične in aktivne športno-rekreacijske dejavnosti se usmerjajo tako, da ne zmanjšujejo naravnih in kulturnih kvalitet prostora ter da se ne preprečujejo konflikti z drugimi obstoječimi rabami v prostoru. Načrtujejo se na način, da bo zagotovljeno ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti na območju Golt in v obvodnem pasu Savinje.
(2) Pri razvoju turizma se zagotavlja ustrezno infrastrukturno opremljenost turistično rekreacijskih območij, z razvojem in nadgradnjo novih turističnih proizvodov in programov. V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se načrtuje turistične in rekreacijske dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v sklopu obstoječih poselitvenih območji. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko v turistično ponudbo vključi skladno s predpisi varstva narave.
(3) V občini se oblikujejo turistična območja, ki se med seboj povežejo s kolesarskimi potmi. Hrbtenico ponudbe turizma in rekreacije v Občini Rečica ob Savinji predstavljajo smučišče Golte, oba kampa (Menina in Savinja), grad Rudenek ter športno letališče v Zgornjem Pobrežju. Sestavni del turistične ponudbe pa so tudi storitve v sklopu občinskega središča, kjer je tudi informacijski center. Razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih in naravovarstveno občutljivejših območjih.
(4) Skladno z usmeritvami razvoja turizma v krajini se naravna kopališča usmerjajo v že obstoječa območja z urejenimi dostopi do reke Savinje. Pri njihovem urejanju je potrebno zagotavljati ugodno stanje z vidika varovanja narave.
(5) Površine za oddih, šport in rekreacijo, ki zahtevajo velike površine in večje gradbene posege, se načrtujejo ob obstoječi poselitvi oziroma izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje ter izven naravno ohranjenih in neposeljenih območij.
(6) Turizem v povezavi z varstvom kulturne dediščine se razvija v vseh naseljih, ki so oziroma znotraj katerih se pojavljajo ustvarjene kvalitete prostora.
46. člen 
(mineralne surovine) 
(1) Na območju občine (na območju Poljan) je pridobivalni prostor Poljane, kjer se izkorišča tehnični kamen – dolomit. Za obstoječi površinski kop je predvidena širitev.
(2) Vse ostale manjše lokacije nelegalnih kopov se bodisi sanirajo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) ali prepustijo biološki sanaciji. Odločitev za en ali drug poseg je odvisna od terena in morebitne problematike vezane na erozijo.
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
2.8.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 
47. člen 
(območja ohranjanja in razvijanja prepoznavnih kakovosti in vrednot prostora, pomembnih z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti) 
(1) Območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznane kvalitete in vrednote prostora v občini, so zlasti:
– obrečni prostor Savinje s sklenjenim poplavnim gozdom,
– edini tovrstni ohranjen krajinski tip v Zgornji Savinjski dolini, ki ga predstavlja območje sklenjenih trajnih nasadov hmelja z drobno parcelno strukturo,
– tromeja občin Rečica ob Savinji, Mozirje in Ljubno na območju Golt, kjer se športno-rekreacijska raba prepleta z visoko naravno ohranjenostjo prostora,
– Pobrežje z značilno krajinsko zgradbo, ozko parcelno strukturo in posameznimi objekti stavbne dediščine, ki se ohranjajo,
– Rečica ob Savinji in Šentjanž, ki sta zavarovana kot naselbinska dediščina ter vpeta v prepoznavno krajino oziroma tradicionalni kmetijski prostor.
(2) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, se ohranja in varuje. Na prepoznavna območja se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko razvrednotile obstoječe prvine, zaradi katerih so območja pomembna za prepoznavnost.
48. člen 
(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) V Občini Rečica ob Savinji se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka dediščina, naselbinska dediščina, sakralna stavbna dediščina, profana stavbna dediščina, memorialna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Občina Rečica ob Savinji ima bogato kulturno dediščino. Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine, se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.
(5) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(6) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem.
(7) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki se jo v karseda največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(8) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(9) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
49. člen 
(usmeritve za ohranjanje narave) 
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave, kjer se ne načrtuje ali izvaja kakršnih koli posegov ali dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo njihovih lastnosti. Ta območja so:
Zavarovana območja: Tirska peč – naravni spomenik, Golte – krajinski park. Posege in dejavnosti na zavarovanjih območjih se načrtuje tako, da se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila, ki so podani v aktu o zavarovanju.
(2) Ekološko pomembna območja: Kamniško-Savinjske Alpe, Savinja – posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.
(3) Posebna varstvena območja (Natura 2000): Kamniško-Savinjske Alpe in vzhodne Karavanke, Savinja pri Šentjanžu (pSCI). Posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Na območju naj se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese oziroma ustrezno rabo. Ohranja ali izboljšuje naj kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze in da ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst. Omogoča naj se tudi ponovno povezanost habitatov, če je ta zaradi različnih posegov prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(4) Naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota). Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Pričakovane naravne vrednote: karbonati – na teh območjih pristojne ustanove spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje. Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov in fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu.
2.8.3. Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja in objekti za potrebe obrambe 
50. člen 
(usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja) 
(1) Na ogroženih območjih, to je poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na ogroženih območjih je treba omogočati varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na poplavnih in erozijskih območjih Savinje in pritokov, kot so prikazana v Prikazu stanja prostora na podlagi strokovne podlage »Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju Občine Rečica ob Savinji«, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije.
(3) V skladu z Opozorilno karto erozije Občina Rečica ob Savinji ni erozijsko ogrožena, skoraj celotna občina se ureja z običajnimi protierozijskimi ukrepi. Posegi na erozijskih območjih se izvajajo ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v členu »erozijska in plazljiva območja«.
(4) Na erozijskih območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov s preprečevanjem posegov na teh območjih. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj (strokovno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo) in ustreznih tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov. Ti vključujejo inicialne protierozijske ukrepe, oblikovne in botanične protierozijske ukrepe, varovanje sklenjenih gozdnih površin, sanacijo erozijskih območij in druge.
(5) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.
(6) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi se v primeru nesreč izvaja na obstoječem pokopališču, ki ima zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih.
(7) V skladu s karto projektnega pospeška tal se območje uvršča v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0.150 g.
51. člen 
(območja in objekti za potrebe obrambe) 
V občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države.
2.9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
52. člen 
(splošne usmeritve) 
(1) Namenska raba stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena na podlagi veljavnega prostorskega plana, usmeritev nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj. Stavbna zemljišča so korigirana na parcelno mejo natančno oziroma določena na podlagi dejanskega stanja v prostoru.
(2) Namenska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč je določena na podlagi planskega akta občine, pri čemer je meja med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči določena na podlagi dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(3) Namenska raba »območja voda« in »območja prometna infrastrukture« je določena na podlagi izdelanega geodetskega načrta za območje občine. Pri določitvi območja voda je upoštevana razširjena struga Savinje, v katero so vključena tudi prodišča. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Pri določitvi območij prometne infrastrukture je upoštevana kategorizacija občinskih in državnih cest. Namenska raba je določena državnim cestam, lokalnim cestam in javnim potem.
2.10. Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev
53. člen 
(določitev prostorskih izvedbenih pogojev) 
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni po namenski rabi prostora in po posameznih enotah urejanja prostora, na območju katerih so določeni predvsem pogoji, ki se nanašajo na posamezne varstvene režime.
(2) Za območja, ki se urejajo z OPPN, so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji za izdelavo OPPN.
2.11 Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Rečica ob Savinji, za katerega je izdelan urbanistični načrt
54. člen 
(splošno) 
Na območju Občine Rečica ob Savinji je urbanistični načrt izdelan za občinsko središče Rečica ob Savinji.
55. člen 
(koncept razvoja naselja) 
(1) Občinsko središče Rečica ob Savinji se razvija kot pomembnejše lokalno središče, v katerega se usmerjajo dejavnosti šolstva, zdravstva, socialnega varstva, kulturne in druge javne službe za celotno območje občine. Poleg omenjenih dejavnosti se v naselju Rečica ob Savinji spodbuja razvoj storitvenih in oskrbnih funkcij ter ustvarja pogoje za razvoj novih delovnih mest. V naselju se zagotavlja tudi možnosti za turistične, športne in rekreacijske dejavnosti.
(2) Koncept razvoja naselja Rečica ob Savinji:
– revitalizira se staro trško jedro s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in infrastrukture,
– centralne dejavnosti (upravne, oskrbne, storitvene dejavnosti ter dejavnosti vzgoje in izobraževanja) se razvijajo v osrednjem delu naselja, kjer se povezujejo tudi z bivanjem,
– površine za bivanje se zagotavljajo v sklopu obstoječe meje naselja, kjer so možnosti za novogradnje zlasti v severnem delu naselja; v vzhodnem delu naselja se ohranjajo površine za stanovanjsko gradnjo, ki pa jih bo, zaradi zahtevnega terena, možno realizirati šele na podlagi geoloških raziskav,
– razvoj športa in rekreacije je načrtovan na območju obstoječih športnih površin južno od šole, kjer se zagotovijo tudi dodatne parkirne površine,
– širitev pokopališča je načrtovana zahodno od obstoječega, pri čemer se vzpostavi zeleni pas med pokopališčem in stanovanjskimi površinami južno od pokopališča,
– v jugovzhodnem delu naselja, ob Rečici, se omogoča razvoj obstoječe mizarske dejavnosti.
56. člen 
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) 
V strukturi pozidave se ohranjajo značilnosti obstoječe gradnje, predvsem v starem trškem jedru, ki je varovano kot naselbinska dediščina. Nova pozidava naj bo skladna z obstoječo, oblikovanje pa naj sloni na tradicionalni pozidavi tega območja.
57. člen 
(koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa) 
(1) Za izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti se južno od naselja Rečica ob Savinji prenovi in rekonstruira obstoječa cesta (v jugovzhodnem delu se uredi nov odsek), ki bo predstavljala obvozno in povezovalno cesto med Rečico ob Savinji in naseljem Prihova v sosednji Občini Nazarje. Z izgradnjo te ceste se bo razbremenil promet, ki poteka mimo mizarske delavnice v jugovzhodnem delu naselja.
(2) Za razbremenitev občinskega središča s tranzitnim tovornim prometom se načrtuje rekonstrukcija oziroma delno tudi gradnja novega odseka ceste od križišča v Varpoljah do kamnoloma v Poljanah.
(3) Na območju občinskega središča je predvidena ureditev večih javnih parkirišč:
– parkirišče na skrajnem zahodnem robu naselja ob kompleksu za šport in rekreacijo se obnovi in poveča kapacitete,
– parkirišče v vzhodnem delu centralnih dejavnosti za potrebe načrtovanega večstanovanjskega ali poslovnega objekta,
– parkirišče ob predvidenih objektih na območju severno od osnovne šole.
(4) Izboljšuje se sistem javnega potniškega prometa ter zagotavljajo površine za kolesarje in pešce.
58. člen 
(koncept zelenega sistema) 
(1) Zeleni sistem omogoča bolj prijetno in funkcionalno povezanost med ločenimi deli naselja ter deluje kot sredstvo razbremenitve grajenega okolja. Zeleni sistem predstavljajo obstoječe kmetijske površine ter obvodne površine ob potoku Rečica. Povezano zeleno območje se vzpostavi vse od kmetije Veninšek, prek površin za šport in rekreacijo ter v nadaljevanju ob samem južnem robu naselja do obstoječega območja proizvodnih dejavnosti. Opisano sklenjeno zeleno območje predstavlja vizualno in protihrupno ločnico med posameznimi morfološkimi enotami.
(2) Med površinami za bivanje ter pokopališčem se vzpostavi zeleni pas. Ob načrtovanih objektih se zagotavljajo zelene površine ter uredijo otroška igrišča.
59. člen 
(lokalni energetski koncept) 
(1) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Rečica ob Savinji se po posameznih področjih upoštevajo ukrepi, ki prispevajo k večji zanesljivosti oskrbe z energijo, učinkovitejši rabi energije ter povečani izrabi obnovljivih virov energije.
(2) Ukrep na področju oskrbe z energijo:
– načrtuje se izgradnja daljinskega ogrevanja na lesno biomaso,
– ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč ima prednost pred individualnim ogrevanjem.
(2) Ukrepi na področju učinkovite rabe energije:
1. stanovanja:
– ogrevanje: dobra toplotna izolacija stavb, natančna regulacija temperature v prostorih, primerna razporeditev grelnih teles, kakovostna okna in vrata, dodatna zatesnitev oken, uvajanje obnovljivih virov energije, zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi, vgradnja termostatskih ventilov,
– prezračevanje: kontrolirano in pravilno prezračevanje, redno preverjanje tesnenja oken in vrat,
– električna energija: v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo, redo čiščenje oken in svetil, preveriti, uporaba varčnih žarnic, ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru, izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo itd.,
– voda: redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov, vgradnja števcev v stanovanjskih blokih v posamezno stanovanje itd.,
2. javne stavbe:
– osnova šola Rečica ob Savinji: prenova sistema ogrevanja, zamenjava oken, namestitev termostatskih ventilov in zamenjava radiatorjev, prenova vodovodnih inštalacij, priprava sanitarne tople vode v kombinaciji s sončnimi prejemniki (kolektorji), vgradnja senzorjev za luči v sanitarijah, vgradnja varčnih pip in varčnih kotličkov,
– vrtec in prostori občine: prenova sistema ogrevanja, prenova in izolacija fasade ter strehe, zamenjava oken, vgradnja termostatskih ventilov,
3. javna razsvetljava:
– zamenjava neustreznih svetilk javne razsvetljave,
– omejevanje letne porabe električne energije svetilk v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,
4. industrija in storitve:
– energetsko učinkovito ogrevanje (moderni kondenzacijski kotli, regulacija, zmanjševanje izgub itd.),
– energetsko učinkovita razsvetljava,
– varčevanja z vodo,
– posodobitev opreme, zamenjava oken, dobra izolacija itd.
(3) Ukrepi na področju obnovljivih virov energije:
– spodbuja se uporaba lesne biomase (vgradnja skupne kotlovnice na lesno biomaso kjer je to smiselno, izvedba manjših mikrosistemov daljinskega ogrevanja na manjših strnjenih območjih, kjer se ogrevajo s kurilnim oljem itd.), izraba sončne energije, vodne ter geotermalne energije.
(4) Ukrepi na področju prometa:
– izgradnja in označevanje kolesarskih stez,
– izboljšanje varnosti pešpoti in dostopov do javnih objektov ter javnega prevoza,
– lokalni izobraževalni programi o trajnostni mobilnosti,
– spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev,
– spodbujanje uporabe alternativnih goriv,
– popularizacija javnega prometa.
(5) Ukrepi na področju ozaveščanja, izobraževanja, informiranja:
– organizacija delavnic, okroglih miz, predstavitev na temo učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije za širšo javnost,
– organizacija seminarjev za ravnatelje šol in vrtcev na temo učinkovite rabe energije,
– organizacija ogledov primerov dobrih praks na terenu,
– redno objavljanje člankov na temo učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v občinskih sredstvih javnega obveščanja,
– redno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v medijih, ki so dostopni čim večjemu številu občanov,
– organizacija seminarjev na temo učinkovite rabe energije za predstavnike večjih podjetij,
– izdelava informativnih brošur na temo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.
60. člen 
(koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo) 
Načrtuje se dograditev in razširitev vseh delov komunalne mreže na območju širitve naselja. Infrastrukturne vode se združuje v koridorje, ki naj potekajo ob obstoječih ter načrtovanih prometnicah.
III. IZVEDBENI DEL 
3.1. Splošne določbe
61. člen 
(vsebina izvedbenega dela) 
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katere se pripravi OPPN.
62. člen 
(namenska raba prostora) 
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba je v grafičnem delu OPN določena v skladu z veljavnim pravilnikom. Določeni podrobnejši namenski rabi prostora (npr. SS, SK itd.) so na nekaterih površinah dodane še podrobnejše členitve rabe, glede na dejavnosti ali tipiko objektov (npr. CDr).
(3) Podrobnejša namenska raba prostora ter členitve podrobnejše rabe so razvidne iz spodnje tabele.
Osnovna nam. raba prostora
Podrobnejša namenska raba prostora in členitev
Grafični znak namenske rabe
I. Območja stavbnih zemljišč
S
Območja stanovanj
SS
Stanovanjske površine
SS
SK
Površine podeželskega naselja
SK
C
Območja centralnih dejavnosti
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti
CU
CD
Druga območja centralnih dejavnosti (mešano)
CD
Površine za izvajanje verske dejavnosti
CDr
I
Območja proizvodnih dejavnosti
IG
Gospodarske cone
IG
IK
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
IK
B
Posebna območja
BC
Površine športnih centrov
BC
BT
Površine za turizem (hoteli, apartmaji in drugi nastanitveni obj.)
BT
BTzs
Površine za kampe
BTzs
Z
Območja zelenih površin
ZS
Površine za oddih, rekreacijo in šport
ZS
ZK
Pokopališča
ZK
ZD
Druge urejene zelene površine
ZD
P
Območja prometne infrastrukture
PC
Površine cest
PC
PO
Ostale prometne površine
PO
O
Območja okoljske infrastrukture
Okoljska infrastruktura (mešano)
O
E
Območja energetske infrastrukture
Energetska infrastruktura (mešano)
Male hidroelektrarne
Evc
A
Območja razpršene poselitve
Površine razpršene poselitve
A
Površine razpršene poselitve (turistični objekti)
Abt
Območja razpršene gradnje
Objekti kot stanje prostora (fundusi)
II. Območja kmetijskih zemljišč
K
Kmetijska zemljišča
Najboljša kmetijska zemljišča
K1
Druga kmetijska zemljišča
K2
III. Območja gozdnih zemljišč
G
Gozdna zemljišča
Lesno-proizvodni gozd
G
Varovalni gozd
Gv
IV. Območja voda
V
Vodne površine
Površine celinskih voda
VC
Površine vodne infrastrukture
VI
V. Območja drugih zemljišč
L
Območja mineralnih surovin
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
LN
63. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu EUP).
(2) EUP so določene glede na namensko rabo prostora, značilnosti prostora ali glede na varstvene režime.
(3) EUP so označene z dvočrkovno oznako naselja, opredeljenega po RPE ter zaporedno številko enote (npr. Šentjanž17-SE17).
(4) Legenda črkovnih oznak naselja:
– Dol-Suha: DS,
– Grušovlje: GR,
– Homec: HO,
– Nizka: NI,
– Poljane: PO,
– Rečica ob Savinji: RS,
– Spodnja Rečica: SR,
– Spodnje Pobrežje: SP,
– Šentjanž: SE,
– Trnovec: TR,
– Varpolje: VA,
– Zgornje Pobrežje: ZP.
64. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji in določila za uporabo) 
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se delijo na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za celotno območje občine,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki so določeni za posamezno namensko rabo prostora in
– posebne prostorske izvedbene pogoje, kolikor so ti za enoto urejanja prostora določeni.
(2) V primeru neskladja med prostorskimi izvedbenimi pogoji, se upošteva najprej posebne prostorske izvedbene pogoje, nato podrobnejše in zatem splošne prostorske izvedbene pogoje.
(3) Za območja predvidenih OPPN so podani pogoji, ki jih je treba upoštevati do njihove izdelave.
3.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih gradenj in namembnosti objektov 
65. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
(1) Kolikor ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Rečica ob Savinji dopustne gradnje novih objektov (dozidave, nadzidave), spremembe namembnosti v skladu z določili odloka, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov ter vzdrževanje objektov.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine posamezne vrste gradenj dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(3) Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter vzdrževanje objektov je dopustno le na zakonito zgrajenih objektih in s pridobitvijo ustreznih soglasij oziroma dovoljenj.
(4) Odstranitve objektov, z izjemo enostavnih objektov, prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene na območju kulturne dediščine, kjer bi lahko zaradi rušitve objekta prišlo do rušenja obstoječe morfologije naselja kot celote. Odstranitve so dopustne v primeru, če je investitor pridobil ustrezno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine oziroma bo po rušitvi na mestu odstranjenega objekta postavil nov objekt, ki bo po velikosti, arhitekturnem oblikovanju in namembnosti enak odstranjenemu objektu in bo za gradnjo novega objekta dobil vsa potreba soglasja in dovoljenja.
(5) Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov ter vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture kot so vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav kanalizacijskega omrežja (padavinska kanalizacija in kanalizacija za komunalne odpadne vode), distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov komunikacijskih omrežij, je dovoljena le pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji.
(6) Na strehah objektov so dovoljeni tudi kolektorji za ogrevanje vode ter foto napetostni paneli za proizvodnjo električne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kultumovarstveno soglasje.
(7) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustne le rekonstrukcije, vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov.
66. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namena in možnosti spremembe namembnosti objektov) 
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v takšni meri, da se z njihovo spremembo namembnosti ne spreminja pretežne namembnosti območja. Na posamezno območje znotraj predvidene enote urejanja prostora ni dovoljeno vnašanje dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja oziroma ureditve.
(2) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje ni dovoljena.
3.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov 
67. člen 
(regulacijske črte) 
(1) Pri umeščanju novih objektov v prostor se upoštevajo črte oziroma gradbene linije, ki jih tvorijo in narekujejo že zgrajeni objekti.
(2) Če regulacijske oziroma gradbene linije v prostoru ne obstajajo (ker tam ni objektov), je regulacijska črta določena z regulacijskimi linijami cest.
68. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte (nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe (napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe pa za najmanj 1,5 m, če z regulacijskimi črtami obstoječih objektov ni določeno drugače. Ostali nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m.
(2) Če so odmiki stavb od mej sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabša prostorske zasnove obstoječih objektov ter ne zmanjša varnosti v primeru naravnih in drugih nesreč. Hkrati mora v primeru, da se zmanjšuje odmik objekta od parcele, investitor predložiti tudi soglasje lastnikov sosednjih parcel, da se strinjajo s posegom.
(3) V primeru, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena odloka, je lahko minimalni odmik od sosednjih parcel za zahtevne in manj zahtevne objekte, ki so stavbe 1,5 m, nezahtevne in enostavne objekte, ki so stavbe pa je mogoče v takih primerih graditi tudi na meji s sosednjo parcelo.
(4) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena odloka morajo biti razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je v okviru parcele in predvidene rabe možno normalno izvajanje vzdrževalnih del ter intervencije v primeru požara in drugih nesreč.
(5) Novi objekti se morajo od roba cestišča javne ceste odmakniti najmanj 1,5 m. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci gospodarske javne infrastrukture oziroma kadar morajo zaradi obstoječega stanja stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji dela naselja ali naselja kot celote oziroma za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(6) Ograje med posameznimi parcelami ali posestmi se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata soglašati oba lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0,5 m. Pri predpisanem odmiku za 0,5 m mora vsak lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo.
(7) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograje in opornega zida ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(8) Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
3.4.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov 
69. člen 
(določanje velikosti objektov) 
(1) Dozidave legalno zgrajenih objektov se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % bruto tlorisne površine objekta in le v primeru, da je za širitev objekta na voljo stavbno zemljišče.
(2) Nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov se dovolijo do bruto višine 2,5 m oziroma za maksimalno eno etažo objekta, kolikor s tem višina slemena strehe objekta ne preseže maksimalne višine sosednjih objektov.
(3) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem zazidanosti (FZ)
– deležem zelenih površin (DI_DZP),
– višino objektov (H).
(4) Velikost objekta je določena s faktorjem zazidanosti, ki se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti parcele za gradnjo nad terenom ne sme presegati v spodnjih tabelah navedenih vrednosti.
Faktor 
zazidanosti (FZ)
Podrobnejša namenska raba 
(PNRP_OZN)
Max 0,2
BTzs
Max 0,4
SS, SK, A
Max 0,6
CU, CD, CDr, BT, Abt
Max 0,8
IG, IK
(5) Do navedenega faktorja zazidanosti parcele je znotraj parcele posamezne namenske rabe možna gradnja enega ali več novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Do navedenih faktorjev zazidanosti so dopustne tudi dozidave. Ko so zgoraj navedene vrednosti dosežene, gradnja objektov ni več možna.
(6) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od dovoljene oziroma določene s tem odlokom, je na obstoječih že zgrajenih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter rekonstrukcije oziroma prenove brez povečanja površine objektov, volumna in višine objektov. Poleg omenjenega so dopustne tudi spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest in so skladne z dopustno namembnostjo območja. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(7) Dopustna višina objekta, od nivoja terena do skrajne točke višine kapi strehe objekta, je določena na podlagi etažnosti in višine objekta. Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena velja, da je dopustna višina novega objekta enaka višina slemen objektov na območju enote urejanja prostora, gledano v oddaljenosti približno 50 m od parcele objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta. To velja zlasti za objekte v ruralno-urbanih in ruralnih naseljih brez uličnega reda. Kadar gre za urbana naselja z ulicami, je maksimalna višina objektov v uličnem nizu posamezne enote urejanja prostora enaka višini kapi sosednje višje stavbe.
(8) Delež zelenih površin se določi na podlagi faktorja zelenih površin na parceli namenjeni gradnji. Pri tem se za izračun uporabijo le dejanske zelene površine. Površine, kot so travnata parkirišča, se pri izračunu DI_DZP ne upoštevajo kot del zelenih površin. Z gradnjo objektov mora biti na parceli, kjer stoji objekt, zagotovljenih vsaj toliko zelenih površin kot je prikazano v tabeli.
Delež zelenih 
površin (DI_DZP)
Podrobnejša namenska raba 
(PNRP_OZN)
Min 0.2
CU, CD, CDr, IG, IK, BT, SS, SK, A, Abt
Min 0.4
BTzs
3.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov, urejanja zelenih in parkirnih površin ter postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov 
70. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov) 
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagajati urbanističnim in arhitekturnim značilnostim obstoječih objektov, pri čemer morajo biti za vzor pri oblikovanju stavbe tradicionalni arhitekturni tipi objektov kot sta pritlična hiša z izkoriščenim podstrešjem ter pritlična hiša z mansardo nad vhodom. Novi objekti se morajo prilagajati objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu, smereh in slemenih streh, materialih, barvah in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, postavitvi ograj in opornih zidovih, razmestitvi in postavitvi urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.
(4) V enotah urejanja prostora z izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem, se naklon strehe, material in barvo strešne kritine ter smeri slemen prilagodi kakovostni celotni podobi enote urejanja prostora. Sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) so dopustne le v posameznih posebej za to določenih enotah urejanja prostora. Kritine (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (sive, rjave ali opečne barve) brez efekta odbijanja sončne svetlobe. Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z okenskimi odprtinami in drugimi strešnimi elementi, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in so na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Streha naj bo ravna, enokapna v razponu med 5–25° ali dvokapna v razponu med 25–45°. Glede na sodobne oblikovalske trende je lahko streha simetrično ali nesimetrično dvokapna, z ali brez čopa. Tri, štiri ali več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe niso dovoljene. Prav tako niso dovoljene okenske odprtine ali drugi strešni elementi kot so strešne line, ki štrlijo izven osnovne ravnine ploskve strehe. Frčade so dovoljene izjemoma, če so te tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Strešna okna, kolektorji in foto napetostni paneli na objektu so dovoljeni, kolikor ti ne kazijo podobe objekta. Foto napetostni moduli ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % objektov v EUP) v smeri slemen prečno na plastnice.
(5) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, treba smiselno upoštevati in posnemati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v enoti urejanja prostora. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in ne avtohtone. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnega pomena.
(6) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu s prostorom, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih.
71. člen 
(velikost, urejanje in oblikovanje javnih zelenih površin) 
(1) Na območjih strnjene enostanovanjske in večstanovanjske gradnje je treba zagotoviti ustrezne parkovne površine in otroška igrišča.
(2) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene je treba zagotoviti ustrezno velike zelene površine za počitek in sprostitev stanovalcev.
(3) Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. Umeščajo se na lokacijo, ki omogoča varen dostop do igrišča in je v bližini območij, namenjenih bivanju. Na območju otroških igrišč je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(4) V urbanem in ruralno-urbanem okolju se obcestne ureditve in parkirišča urejajo z drevoredi.
(5) Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele novega objekta. V primeru, da ima drevo status naravne vrednote, njegova odstranitev ni možna, gradnja objekta in ureditev okolice se izvedejo v takšni oddaljenosti in na način, da se ohranijo ugodni rasni pogoji.
(7) Obstoječe drevorede in drevesa je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(8) Ozelenitev javnih parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta.
(9) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(10) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(11) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden kaskadno. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
(12) Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material ter najmanj vzpostaviti prvotno stanje.
(13) Pri lociranju in gradnji objektov se v čim večji meri ohranja posamično večje drevje, skupine dreves, travniški sadovnjaki ter omejki in grmičja.
72. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) 
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami se priporoča izgradnja parkirnih mest v podzemni garaži. Parkirna mesta se lahko zagotavljajo tudi v samostojnih objektih, garažnih hišah.
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje padavinskih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite.
(7) Parkirnih mest in garaž za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 tone, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih ni dopustno urejati.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.). Dopustna je tudi postavitev foto napetostne elektrarne, če ta ni v konfliktu z ostalimi rabami v enoti urejanja prostora oziroma v prostoru.
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(11) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
73. člen 
(določitev števila parkirnih mest) 
(1) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih.
(2) Poleg predpisanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4 x 5,0 m.
74. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in ne smejo presegati dimenzij, ki jih določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna na območjih, določenih s tem odlokom.
(2) Na parceli namenjeni gradnji se lahko gradi največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, se na parceli gradijo kot posamični objekti, dopustna pa je tudi postavitev ob objekta. V primeru gradnje več nezahtevnih in enostavnih objektov se ti gradijo s povezovanjem (združevanje objektov pod enotno streho). Ko z združevanjem enostavnih objektov, objekt preseže predpisane dimenzije, ki objekt uvrščajo med nezahtevne in enostavne objekte, se objekt ne smatra več kot nezahteven oziroma enostaven objekt.
(3) Nezahtevne in enostavne objekte je treba oblikovno uskladiti s stavbo h kateri pripadajo.
(4) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi na območju posamezne podrobne namenske rabe, so določene v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka.
(5) Na območjih ohranjanja narave, se umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov usmerja v neposredno bližino obstoječih objektov, na območju krajinskega parka Golte in širšem obvodnem pasu Savinje, ki imata status Natura 2000 pa njihovo umeščanje ni dopustno.
(6) Na območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, so dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.
75. člen 
(objekti in naprave za oglaševanje) 
(1) Postavitev objektov za oglaševanje je dopustno skladno z občinskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, je na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine postavitev objektov in naprav za oglaševanje dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Prav tako postavitev reklamnih panojev, jumbo plakatov ipd. ni dopustna na območjih ohranjanja narave v odprti krajini.
(3) Označevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti se izvaja skladno s predpisom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.
3.4.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 
76. člen 
(merila za določitev parcele) 
(1) Pri določitvi novih parcel za stavbe je treba upoštevati:
– velikost in namembnost predvidenega objekta na parceli z vsemi nujno potrebnimi površinami za nemoteno uporabo ter vzdrževanje objekta, pri čemer se kot nujne površine upoštevajo parkirna mesta, ki jih je treba zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi, ustrezno velike manipulacijske prometne površine, ustrezno velike utrjene površine namenjene pešcem, površine dostopov do javnih cest ter površine funkcionalnega zelenja,
– obliko, namembnost in velikost parcele objektov v odnosu do obstoječih parcel, pri čemer naj bi bili parametri nove parcele podobni oziroma približno enaki parametrom obstoječih parcel znotraj območja, kjer se predvideva gradnja stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta,
– položaj, namembnost in velikost obstoječih in predvidenih javnih površin, kolikor so te v območju predvidene gradnje prisotne,
– ustrezne intervencijske dostope ter velikost potrebnih površin za nemoteno izvajanje aktivnosti za zavarovanje ljudi, živali in stvari v primeru požarov in drugih naravnih nesreč,
– da pri določanju parcele namenjene gradnji ni dopustno parcelacije izvesti tako, da ostane del zemljišča na katerem ni mogoča gradnja novega objekta,
– minimalna velikost parcele namenjene gradnji je 500 m2.
(2) Delitev parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka.
(3) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele po zgoraj navedenih pogojih, se parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dopustno zmanjševati.
3.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter glede gradnje infrastrukture 
3.2.6.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo 
77. člen 
(splošno) 
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
78. člen 
(predpisana obvezna GJI) 
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če objekti ne potrebujejo, vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
79. člen 
(priključevanje na GJI) 
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano obvezno gospodarsko javno infrastrukturo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka.
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem, velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki …, s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodo varstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem, velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov, lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(5) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(6) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
3.2.6.2 Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture 
80. člen 
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in GJI) 
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
Vrsta ceste
Varovalni pas
regionalna cesta 
15 m
lokalna cesta 
6 m
javna pot 
3 m
javna pot za kolesarje
2 m
(2) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje tranformatorske postaje:
Elektroenergetski vod nazivne napetosti oziroma transformatorska postaja
Varovalni pas
nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV 
10 m
podzemni vodi 10 kV ali 20 kV 
1 m
nadzemni vodi do vključno 1 kV
1,5 m
podzemni vodi do vključno 1 kV
1 m
transformatorska postaja srednje napetosti
2 m
(3) Varovalni pasovi od ostale GJI:
Vrsta voda
Varovalni pas
vodovod 
3 m
padavinska kanalizacija 
3 m
kanalizacija za komunalne odpadne vode 
3 m
telekomunikacije
3 m
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
3.2.6.3 Pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra 
81. člen 
(splošni pogoji glede gradnje objektov in naprav GJI) 
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora graditi in vzdrževati v skladu z veljavnimi področnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Trase gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(3) Gradnja omrežij GJI mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Pri gradnji GJI je treba, kolikor z zakonodajo, pravilniki ter odloki upravljavcev GJI to ni določeno, upoštevati v spodnjih preglednicah navedene minimalne odmike, globine in načine križanja.
Preglednica 1: Minimalni medsebojni odmiki (v metrih). 
GJI
ELEKTRIKA
VODOVOD
FEKALNA
METEORNA
TOPLOVOD
PTT/CATV
ELEKTRIKA
0
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
VODOVOD
0,5
0
0,75
0,5
0,5
0,5
KANALIZACIJA 
ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE
0,5
0,75
0
0,5
0,5
0,5
PADAVINSKA 
KANALIZACIJA
0,5
0,5
0,5
0
0,5
0,5
TOPLOVOD
0,5
0,5
0,5
0,5
0
0,5
PTT/CATV
0,25
0,5
0,5
0,5
0,5
0
 
Preglednica 2: Minimalni odmik od objektov in minimalna globina polaganja (v metrih). 
GJI
ODMIK
GLOBINA
ELEKTRIKA
0,5
0,8
VODOVOD
0,5
1,2
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE
0,5
1,5
PADAVINSKA KANALIZACIJA
0,5
1,2
TOPLOVOD
0,5
0,8
PTT/CATV
ob objektu
0,8
Preglednica 3: Križanje vodov.
GJI
ELEKTRIKA
VODOVOD
FEKALNA
METEORNA
TOPLOVOD
PTT/CATV
ELEKTRIKA
nad ali pod
pod
pod
pod
pod
nad
VODOVOD
nad
nad ali pod
pod
pod
nad ali pod
nad
KOMUNALNE 
ODPADNE VODE
nad
nad
nad ali pod
nad
nad
nad
PADAVINSKA 
KANALIZACIJA
nad
nad
pod
nad ali pod
nad
nad
TOPLOVOD
nad
nad
pod
pod
nad ali pod
nad
PTT/CATV
nad ali pod
pod
pod
pod
pod
nad
(4) Kolikor se v fazi projektiranja najdejo racionalnejše rešitve, se lahko upoštevajo tudi odmiki in globine opredeljene v projektantskih rešitvah, vendar le v primeru, če so te skladne s pravilniki in standardi, ki veljajo za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, niso več ustrezni.
(6) Omrežja GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi. Izjema so območja naselbinske in arheološke kulturne dediščine, kjer se posegi praviloma izvajajo nadzemno. Kolikor s tehničnega vidika to ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav, pri čemer morajo biti vsi posegi v zemeljske plasti tlorisno in globinsko minimalizirani.
(8) Omrežja in jaške GJI na javnih cestah se umešča zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(9) Globina podzemnih vodov GJI in njenih objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča.
(10) Prečkanja GJI pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(11) Predvidena gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro je razvidna iz grafičnega dela OPN. Odstopanja od predvidenih tras so možna v primeru, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so nove rešitve tehnično ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(12) Na zavarovanih območjih, naravnih vrednotah in območjih Natura 2000 se gradnja izvaja na način, ki zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.
(13) Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno, v primeru nadzemnih izvedb se le-te gradi na pticam prijazen način, ki preprečuje električni udar ptic. Podzemni in nadzemni infrastrukturni vodi ter objekti infrastrukture naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem, kot so vrhovi, grebeni in kvalitete v krajini.
82. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest) 
(1) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s predpisom, ki ureja projektiranje cest.
(2) Dimenzijo tipskega prečnega profila vseh voznih površin je mogoče zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt in ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
(3) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(4) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil vodnega telesa. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(5) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.
(6) Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih. Obvezna je tudi izgradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev in osnovnih šol.
(7) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 2,00 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20 m.
(8) Za posamezne nezazidane celote se določi zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev GJI, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in izgradnjo GJI za vsa zemljišča na območju.
(9) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Pri rekonstrukcijah in vzdrževanju določenih prednostnih odsekov cest, ki predstavljajo črne točke za dvoživke, in sicer: cesta Grušovlje–Homec, cesta Homec–Pobrežje, cestni odseki od Sp. Rečice do Šentjanža, je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ograje in ustrezne prehode za neovirano prehajanje dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh.
(10) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov se naj gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom najmanj enostransko zgradijo suhe police. Polica mora biti tudi v času najvišjih voda vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode, ter dostopna po kopnem s klančino in naj bo primerno prehodna (širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki živalim omogoča enostaven prehod). Dostopna mora biti tudi iz vode, preko klančine ali primernih stopnic. Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke, dopustna pa je uporaba kvadratnih prepustov oziroma kanalov s polico vsaj na eni strani.
83. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) 
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je treba umeščati zunaj javnih voznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki industrijske vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(4) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
84. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) 
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin se izvaja v skladu s področnimi predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem.
(4) Za preprečevanje škodljivega delovanja viškov padavinskih voda se po potrebi uredijo zadrževalni bazeni ustreznih dimenzij. Odprti zadrževalni bazeni naj se izvedejo v sonaravni obliki. V primeru podzemne izvedbe zadrževalnega bazena je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste.
(5) Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave. Lokacija naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu z veljavnimi predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
85. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) 
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov, napetostnega nivoja 20 kV in manj, je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(2) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.
(3) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, ki predstavljajo vir sevanja, ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem.
(5) Za vse objekte, novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti, ki so namenjeni bivanju in ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
86. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) 
Javne površine na urbanih območjih se opremijo z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
87. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) 
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Zagotovi se ustrezno število komunikacijskih central in komunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora potrditi strokovna služba občine.
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(5) Pri gradnji objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja objektov mobilne telefonije (izjema so lokalni-dostopovni komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija) ni dopustna v območju 100 m pasu, merjeno od roba parcele objekta, navedenih objektov in naprav – stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč,
– gradnja objektov (izjema so lokalni-dostopovni komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija) mobilne telefonije na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora naj bo čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
88. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah, smetnjakih, ki jih določi upravljavec javne službe v skladu z veljavnimi področnimi predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z nadstrešnico. Praviloma služi zbirno mesto tudi kot odjemno mesto.
(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu, posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih, na utrjenih javnih površinah, locirajo zbiralnice odpadkov, ekološki otoki. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev.
(5) Odpadki Občine Rečica ob Savinji se odvažajo in zbirajo v zbirnem centru v Občini Mozirje.
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov, skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
3.2.7. Pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.7.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine 
89. člen 
(splošno) 
Omilitveni pogoji glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine so navedeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih enotah urejanja prostora.
90. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena, je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa pristojnega za ohranjanje narave, upoštevati pogoje tega organa.
(3) Na zavarovanih območjih je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje, ki jih podaja Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje z vsemi spremembami in dopolnitvami.
(4) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(5) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim veji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo naj se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(7) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(8) Pri zastekljevanju večjih površin, naj se le-te izvedejo in uredijo na pticam prijazen način (npr. se opremijo z nalepkami v obliki silhuete ujed).
91. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. V območjih varstvenih enot kulturne dediščine se v času izvajanja gradbenih del spremlja vibracije na najbližjih objektih kulturne dediščine. Glede na rezultate se sprejmejo potrebni ukrepi.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v nadaljevanju tega odloka.
1. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
3. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča,
– graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
4. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.2.7.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin 
92. člen 
(varovanje in izboljšanje okolja) 
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
93. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotoviti, da emisije škodljivih snovi ne presežejo dovoljenih vrednosti. Izvajati je treba meritve, v skladu z veljavnimi predpisi ter zagotoviti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
94. člen 
(varstvo voda) 
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe.
(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet.
(5) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(6) Nedopustno je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(7) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšuje stanje vodnega režima in stanja voda.
(8) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(9) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(11) Pri načrtovanju aktivnosti, posegih v prostor, je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na območju občine se nahaja en vodotok 1. reda (Savinja), vsi ostali vodotoki pa so vode 2. reda.
(12) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
(13) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(14) Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(15) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(16) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojnega organa za vode.
(17) Vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, pa se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev.
95. člen 
(varstvo vodnih virov) 
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati veljavne odloke.
(3) Za posege v prostor na vodo varstvenem območju je treba pridobiti soglasje službe, pristojne za vode.
96. člen 
(varstvo tal in reliefa) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst.
97. člen 
(varovalni gozdovi) 
(1) Varovalni gozdovi so določeni s področnimi predpisi ter razvidni iz Prikaza stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov, sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malo površinska obnova panjevskih sestojev, v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
98. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za območja za raziskovanje mineralnih surovin) 
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so, v območjih za raziskovanje mineralnih surovin, dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma raziskovanje mineralnih surovin.
3.4.6.3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba 
99. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
100. člen 
(erozijska in plazljiva območja) 
(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Na ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe, ki so lahko:
– preusmeritev vodotokov z območja plazenja tal,
– preoblikovanje terena na območjih plazenja tal,
– vsi posegi, ki služijo utrjevanju terena (izvedba podpornih zidov, injiciranje terena),
– vsi posegi, ki služijo odvodnjavanju terena,
– ter vsi drugi posegi, ki dodatno utrjujejo teren na območju plazenja tal.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(4) Na plazljivih območjih se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Za vse posege v erozijskih in plazljivih območjih je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami.
101. člen 
(območja potresne ogroženosti) 
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine. Pri gradnjah se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti stavb v skladu z evropskim standardom.
102. člen 
(poplavna območja) 
(1) Na poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj oziroma izvajajo sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma prikaz poplavnih dogodkov.
(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(4) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(5) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, kot jih določajo ti predpisi.
(6) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(7) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(8) Na območjih majhne poplavne nevarnosti podkletitve objektov niso dopustne oziroma naj se izvajajo na način, da ni mogoč vdor poplavne vode v objekt.
103. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti zadostne odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov, prometne, manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom z minimalnimi radiji 11,5 m ter širino utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m.
(6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
104. člen 
(obramba) 
V občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države, zato ukrepi niso potrebni.
3.4.7. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja in tehničnih zahtev objektov 
105. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Z vidika kakovosti zraka se pri gradnjah novih objektov in rekonstrukcijah zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Uporablja se obnovljive vire energije, zlasti vodo (male hidroelektrarne na Grušoveljski strugi) ter sončno energijo, pa tudi geotermalno energijo, lesno biomaso ipd. Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. Podrobnejšo namensko rabo površin in s tem razmestitev dejavnosti se načrtuje na način, da ne pride do stika konfliktnih območjih (območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti). Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnosti. Objekti, ki so viri vonjav, kot so večje farme, kompostarne, bioplinarne in podobno, za katere je treba zagotoviti, da je zunanji rob območja od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Pri obstoječih in novih objektih virov vonjav je pri reji ter skladiščenju in prevozu gnoja obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(2) Za vse prebivalce na območju občine je treba zagotoviti ustrezno oskrbo z zdravstveno ustrezno s pitno vodo.
(3) Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave zdrave, kakovostne in lokalno pridelane hrane. Spodbuja se sonaravni način kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja ohranjanje kakovostnega okolja.
(4) Stanje okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja se spremlja z naslednjimi kazalci:
– ohranjanje kakovosti tal (deleža stavbnih in kmetijskih zemljišč glede na namensko rabo prostora),
– ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda (število gospodinjstev, ki nimajo ustrezno urejenega odvajanja komunalne odpadne vode, število bioloških čistilnih naprav s pripadajočimi prostimi kapacitetami (število prostih populacijskih enot)),
– izboljšana kakovost zraka (število konfliktnih območij, kjer se prihaja do stikov namenskih rab SS in BT z namenskimi rabami IG, IK in IP, delež objektov, ki za ogrevanje uporabljajo plin in obnovljive vire energije, število zavezancev za prve meritve emisij v zrak),
– obremenjenost območij s hrupom (število konfliktnih območij, kjer se prihaja do stikov namenskih rab SS in BT z namenskimi rabami IG, IK in IP, povprečni letni dnevni promet, število zavezancev za prvo ocenjevanje hrupa, število poletov na sezono s športnega letališča Pobrežje),
– ustrezna oskrba s pitno vodo (delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe, število zajetij pitne vode, število zajetij pitne vode za potrebe občine, število vodovarstvenih območij, namenska raba na vodovarstvenih območjih, poraba pitne vode na prebivalca, izdatnost vodnih virov),
– učinkovito ravnanje z odpadki (letne količine ločeno zbranih odpadkov, število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na območju občine, število prebivalcev na zbiralnico in zbirni center za odpadke),
– ohranjanje porabe električne energije za javno razsvetljavo (delež doseganja ciljne vrednosti, določene v predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja).
106. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje.
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne vrste podrobnejše namenske rabe, so:
PNRP/Stopnja varstva pred hrupom
II.
III.
IV.
stanovanjske površine (SS)
x
površine podeželskega naselja (SK)
x
površine centralne dejavnosti (CU)
x
površine drugih centralnih dejavnosti (CD)
x
površine verskih dejavnosti (CDr)
x
površine športnih centrov (BC)
x
površine za turizem (BT)
x
površine kampov (BTzs)
x
poslovne in gospodarske cone (IG)
x
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
x
površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
x
pokopališča (ZK)
x
druge urejene zelene površine (ZD)
x
površine cest (PC)
x
ostale prometne površine (PO)
x
površine energetske infrastrukture (Evc)
x
površine okoljske infrastrukture (O)
x
razpršena poselitev (A, Abt)
x
ostale namenske rabe prostora (K1, K2, G, Gv, VI, LN)
x
ostale namenske rabe prostora (VC)
x
(3) Območja II. stopnje varstva pred hrupom obsegajo območja namenskih rab SS, BT, BTzs znotraj enot urejanja prostora PO01, PO43, RS01, RS02, RS04, RS09, RS22, RS23, RS25, RS35, RS36, RS37, SP07, VA23 in ZP13.
(4) Meje med II., III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom na območju poselitve v OPN so določene z namensko rabo prostora, pri čemer je posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora uvrščeno v posamezno stopnjo varstva pred hrupom skladno s tabelo v alineji 2.
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(6) Pri novogradnjah objektov in pri posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest ter v bližini drugih potencialnih virov hrupa je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (s protihrupno ograjo ipd.) ali pasivno zaščito (npr. s primerno zasteklitvijo in izbiro fasad).
(7) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in omejiti hitrost vožnje, tako da se prepreči čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(8) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski organ. Hrup v času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov ne sme presegati kritičnih vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi.
107. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje skladno z področno zakonodajo.
(3) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. Na območju občine je I. stopnja varstva pred sevanjem določena na območju namenskih rab prostora SS, SK, CU, CD, CDr, BT, BC, ZS, ZK, ZD, A in Abt. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti (namenski rabi IK in IG) ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
108. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa uredba s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene v veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. V primeru prekoračene vrednosti je treba zmanjšati porabo elektrike vseh svetilk, in sicer z redukcijo režima delovanja ali vgradnjo varčnejših svetil.
(3) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz uredbe s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Za javno razsvetljavo se lahko uporabljajo le svetilke, ki svetijo pod vodoravnico.
109. člen 
(zagotavljanje ustreznega osončenja) 
Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je treba vsaj enemu prostoru zagotoviti minimalen čas osončenja, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur.
110. člen 
(arhitektonske ovire) 
Pri izvajanju gradenj se morajo zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi.
3.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje 
111. člen 
(razpršena gradnja) 
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so npr.: stanovanjske stavbe; počitniške hiše; samostojno locirana gospodarska poslopja ali gospodarska poslopja zgrajena ob stanovanjski stavbi; sadne lope; kmetijske stavbe: kozolci, mlini; druge stavbe, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča.
(2) Dopustna je rušitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % bruto površine osnovnega tlorisa ali nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do skupne višine 0,8 m. Navedeno je dopustno, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov za opravljanje dejavnosti. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in oblikovanja kot so določeni za objekte na površinah razpršene poselitve. Nadomestna gradnja je gradnja novega objekta na mestu odstranjenega objekta, pri čemer mora biti nov objekt zgrajen v enakih gabaritih in mora biti enake namembnosti.
(3) Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena gradnji, se le-ta določi po splošnih pogojih tega odloka glede pogojev in meril za parcelacijo.
(4) Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna le v primerih, ko ima objekt določeno gradbeno parcelo ali funkcionalno zemljišče, pri čemer se uporabljajo določila za gradnjo objektov na površinah razpršene poselitve.
3.3. Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji
3.3.1. Podrobni pogoji glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov 
112. člen 
(dopustne dejavnosti in ureditve po namenski rabi prostora) 
(1) Skladno s tem odlokom so na območju posamezne podrobnejše namenske rabe prostora stavbnih zemljišč dopustne dejavnosti, ki jih je mogoče glede na veljavno zakonodajo, ki določa klasifikacijo dejavnosti, razvrstiti v enega izmed sklopov dejavnosti, prikazanih v spodnji tabeli.
PNRP
Dopustne dejavnosti po določenih sklopih
SK, IK, A, G**, K1 in K2
(A) Primarne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (pridelava, reja, lov)
SK, IG, IK, A
(B) Predelovalne dejavnosti 
IG
(C) Sekundarne proizvodne dejavnosti (industrija, obrt)
Evc, IG, IK
(D) Dejavnosti proizvodnje, dobave in oskrbe z energijo in energenti
O
(E) Kom. dejavnosti (oskrba z vodo, odvajanje odpadne vode, ravnanje z odpadki)
CU, CD, BT, SS, SK
(F) Trgovina ter dejavnost prodaje izdelkov na debelo in drobno
PC, PO, IG, A, SK
(G) Dejavnosti prometa, logistike in skladiščenja
CU, CD, BT, PO, SS, SK
(H) Sejemske dejavnosti
CU, CD, BT, BTzp, Abt, SS, SK
(I) Gostinske dejavnosti
BT, BTzs, CU, CD, A, SS, SK
(J) Dejavnosti vezane na turistične dejavnosti in nastanitev gostov 
*
(K) Storitvene dejavnosti
*
(L) Druge poslovne (nepredelovalne in neproizvodne) dejavnosti
*
(M) Dejavnosti zagotavljanja televizijskih, radijskih in telekomunikacijskih povezav
CU, CD, CDr, SS, SK, A
(N) Vzgojno-izobraževalne dejavnosti in znanstveno-izobraževalne dejavnosti
CU, CD, SS, BT
(O) Zdravstvene dejavnosti
CU, CD, SS
(P) Dejavnosti zagotavljanja socialnega varstva in oskrbe
ZS, ZD, CU, CD, SS, SK, A, Abt, BT, BTzs
(Q) Športno-rekreacijske dejavnosti
CU, CD, CDr, SS, SK, BT, BTzs, ZS
(R) Kulturne in razvedrilne dejavnosti
CU, CDr, SK, A
(S) Verske dejavnosti
X
(T) Druge dejavnosti, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih skupin
SS, SK, A, CU, CD, BT
(V) Bivanje
SS, SK, A
(W) Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenimi hišnimi osebami
SS, SK, A
(X) Dopolnilne dejavnosti na kmetijah
CDr, ZK
(Y) Pokopavanje
LN, IG
(Z) Dejavnosti vezane na proizvodnjo mineralnih surovin
∞, K1, K2, G**, VC, VI
(q) Dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Opomba: * pomeni, da je dejavnost dopustna v vseh stavbnih zemljiščih, razen na območju zelenih površin; X pomeni, da se dejavnosti smiselno umešča na podlagi njenega morebitnega vpliva na druge dejavnosti znotraj EUP; ** pomeni, da je dopustna tudi na vseh členitvah podrobnejše namenske rabe; ∞ vsa stavbna zemljišča, kjer je treba izvesti protipoplavne ali protierozijske ukrepe. 
(2) Sklopi dejavnosti so splošni in določeni tako, da je mogoče določila posameznega sklopa smiselno uporabiti in prenesti na vse opredeljene dejavnosti v veljavni klasifikaciji dejavnosti.
113. člen 
(dopustne stavbe in ureditve po namenski rabi prostora) 
(1) Skladno z odlokom se lahko na območja posamezne namenske rabe umeščajo navedene stavbe ter druge ureditve, ki so v tabeli razvrščene glede na tip stavbe ali ureditve oziroma njen namen. Zahtevnost objekta se določi na podlagi veljavne zakonodaje, ki ureja področje graditve objektov. Skladno s tem odlokom se lahko na posamezno namensko rabo umeščajo različne stavbe oziroma objekti ne glede na zahtevnost, če so za njihovo umeščanje in gradnjo izpolnjeni pogoji iz veljavne zakonodaje in je njihova gradnja skladna z določili tega odloka.
PNRP
Dopustne stavbe in naprave
SS, SK, A, CU, CD
Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe
SS, SK, A, CU, CD, IG, IK, BT
Garaže, nadstrešnice ali pokrite pergole
SS, SK, A, BT
Ute ali vrtne lope
SS, SK, A, BT
Pergole in senčnice
SS, SK, A, BT
Drvarnice
SS, A
Zimski vrtovi
*
Zidovi, škarpe, podporni zidovi ali ograje
SS, BT, ZS
Bazeni
SS, BT, BTzs, ZS, ZD
Okrasni ribniki
*
Pomoli, privezi za čolne in drugi objekti za dostop do vode
*
Splavnice
SS, CU, CD
Tri- ali večstanovanjske stavbe
CU, CD
Stavbe z oskrbovanimi in/ali varovanimi stanovanji
CU, CD
Mladinski, dijaški in študentki domovi
CU, CD
Domovi za starejše občane
SS, CU, CD
Stanovanja za socialno ogrožene
BT
Hoteli, depandanse, apartmaji in drugi nastanitveni objekti
Abt, BT
Bungalovi, počitniški objekti in drugi podobni objekti za kratkotrajno nastanitev
Abt, CU, CD, BT, BTzs, SK, SS
Gostinski objekti, lokali, restavracije
CU, CD, BT, PO
Kioski, tipski zabojniki ali drugi podobni objekti
Abt, CU, CD, BT, BTzs
Gostinski vrt
ZS, ZD, PO, BT, Abt
Napihljive konstrukcije ali montažni šotori
ZS, ZD, PO
Odri z ali brez nadstreška
ZS, ZD, PO
Odprti ali pokriti prireditveni prostori
ZS, ZD, PO, BT, CU, CD
Stalne ali začasne tribune za gledalce na prostem 
*
Drugi začasni objekti
CU, CD
Stavbe državne in lokalne uprave
CU, CD
Stavbe za izvajanje služb države in lokalne skupnosti 
CU, CD, SS, SK, A, BT
Pisarniške in druge stavbe za izvajanje različnih storitvenih dejavnosti
CU, CD, SK, BT, SS
Trgovske stavbe (lokalne trgovine z mešanimi izdelki pod 500 m2)
CU, CD, SK, IG, SS
Trgovske stavbe (z neprehranskimi izdelki)
CU, CD, SK, SS, BT, IG
Trgovske stavbe (odkrite in pokrite tržnice)
CD
Bencinski servisi
SS, SK, CU, CD, IG, BT, A
Stavbe za storitvene dejavnosti
PC, PO
Stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij
IG
Industrijske stavbe 
IG, A
Industrijske stavbe (pekarne, lesarske delavnice, delavnice za servis motornih vozil in podobno)
IG
Skladišča 
IG
Rezervoarji za skladiščenje tekočin in plina
SK, A, IG, IK
Silosi za skladiščenje razsutega materiala
*
Zbiralniki padavinske vode
SK, A, IK
Kozolci, skednji, seniki, hlevi in drugi gospodarski objekti na kmetijah
SK, A, IK
Molzišča
SK, A, IK
Krmišča in napajalniki
SK, A, IK
Stavbe za pridelavo kmetijskih proizvodov
SK, A, IK
Stavbe za spravilo in skladiščenje kmetijskih pridelkov 
SK, A, IK
Stavbe za predelavo kmetijskih pridelkov
SK, A, IK
Sušilnice
SK, A, IK
Rastlinjaki
SK, A, IK,
Čebelnjaki; postavitev čebelnjakov je dopustna pod pogojem, da je lastnik čebelnjaka član Čebelarske družine
SK, A, IK
Preužitkarski objekti ali kašče
SK, A, IK
Staje za živali, obore in druge ograje za rejo in pašo živali
SK, A, IK
Gnojišča in zbiralniki gnojnice oziroma gnojevke 
SK, A, IK
Ribniki in bazeni za gojenje vodnih organizmov 
*
Zajetja, vrtine ali vodnjaki za lastno oskrbo z vodo
CU, CD, SS, PO, IK, IG, BT
Nadzemne in podzemne garaže
CU, CD
Stavbe splošnega družbenega pomena
CU, CD
Stavbe za kulturo in razvedrilo
CU, CD
Muzeji in knjižnice
CU, CD
Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo
CU, CD
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, bolnice, lekarne) 
CU, CD
Stavbe za šport
CU, CD, SK, A
Stavbe za zdravstveno oskrbo živali (veterina) 
CDr
Stavbe za izvajanje verskih dejavnosti 
ZK, CDr
Pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti 
*
Spominska obeležja
*
Urbana oprema
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč ter na območju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda je dopustna le, če je tako opredeljeno v podrobnih pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda. 
(2) Skladno s tem odlokom se lahko na posamezno namensko rabo umešča različne gradbeno-inženirske objekte, ne glede na zahtevnost, če so za njihovo umeščanje in gradnjo izpolnjeni pogoji iz veljavne zakonodaje in je njihova gradnja skladna z določili tega odloka.
PNRP
Dopustni gradbeno-inženirski objekti
*
Ceste različnih rangov in kategorij
PC, PO
Predori, podhodi, mostovi, viadukti in drugi premostitveni objekti 
VC, VI
Pregrade in jezovi in druge vodnogospodarske ureditve
VC, VI
Dovodni in odvodni kanali
SK, A, IK, PC
Kmetijsko-inženirske ureditve, agrarne operacije, namakalni in osuševalni sistemi
*
Infrastruktura in omrežja za distribucijo energije in energentov
*
Infrastruktura in omrežja za oskrbo z vodo
*
Objekti in naprave za črpanje, filtriranje in zajem vode
*
Telekomunikacijska infrastruktura in omrežja
*
Infrastruktura in omrežja za odvajanje odpadne vode
*
Objekti in naprave za zbiranje in čiščenje odpadne vode – fekalne in tehnološke
*
Male komunalne ter individualne naprave za čiščenje odpadne vode
O
Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
LN
Rudarski objekti 
LN
Objekti za izkoriščanje mineralnih surovin
Evc
Objekti in naprave za proizvodnjo električne energije
E, CD
Objekti in naprave za oskrbo z energenti 
IG
Drugih kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje
ZS, BT, CD
Športna in otroška igrišča 
ZS, ZD, BT
Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
ZK, CDr
Pokopališča
ZS, ZD, CU, CD
Parki in druge javne zelene površine
Smiselno glede na vrsto stavbe
Drugi gradbeno-inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh zemljiščih, razen na območju kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter na območju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda je dopustna le, če je tako opredeljeno v podrobnih pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda. 
114. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti ter druge ureditve) 
PNRP
Dopustne stavbe, naprave in gradbeno-inženirski objekti
SS, SK, A, Abt, BT, CU
Nadstrešnice, ute, garaže, lope, pergole in podobni objekti
Na vseh stavbnih zemljiščih 
Individualne čistilne naprave ali drugi objekti za skladiščenje odpadne vode
Na vseh stavbnih zemljiščih 
Naprave za zbiranje padavinske vode, vodnjaki in vodometi
Na vseh stavbnih zemljiščih 
Dvorišča, terase in poti
Na vseh stavbnih zemljiščih 
Ograje, ki niso namenjene reji in paši živali
Na vseh stavbnih zemljiščih
Ograje športnih igrišč
Na vseh stavbnih zemljiščih
Žive meje
Na vseh stavbnih zemljiščih
Škarpe, oporni in podporni zidovi
Na vseh stavbnih zemljiščih
Objekti za potrebe gospodarske javne infrastrukture, vključno s telekomunikacijami
Na vseh stavbnih zemljiščih
Samostojno parkirišče
Na vseh stavbnih zemljiščih
Kolesarska pot, pešpot
VI, VC
Pomol
Na vseh stavbnih zemljiščih, VI, VC
Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanja
SK, IK, A
Objekti namenjeni kmetijskih pridelavi, reji živali, lovu ter izvajanju gozdarskih dejavnosti; postavitev čebelnjakov je dopustna pod pogojem, da je lastnik čebelnjaka član Čebelarske družine
SK, A, IG, IK
Objekti namenjeni pridelavi 
CU, CD, BT, BTzs, A
Objekti za potrebe turizma
CU, CD, BT, BTzs, A, Abt, ZS, ZD, SS, SK
Objekti in naprave namenjeni športu in izvajanju rekreacije na prostem
Na vseh stavbnih zemljiščih glede na dejavnost
Začasni in/ali sezonski objekti
Na vseh stavbnih zemljiščih
Objekti za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami
Na vseh stavbnih zemljiščih
Spominska obeležja
Na vseh stavbnih zemljiščih
Objekti za oglaševanje in informiranje
Na vseh stavbnih zemljiščih
Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro
Na vseh stavbnih zemljiščih
Urbana oprema
3.3.2. Podrobni pogoji glede višine in oblikovanja objektov ter po posameznih namenskih rabah 
115. člen 
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih stanovanj) 
(1) Območja namenske rabe S(območja stanovanj), so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja stanovanj
PNRP
SS 
Stanovanjske površine 
z ali brez spremljajočih dejavnosti
SK 
Podeželska naselja 
z ali brez spremljanih dejavnosti
Členitev PNRP
SS
SK
Dopustne višine
DI_H
Max 11 m
Max 11 m
Pogoji glede oblikovanja objektov
Maksimalna dopustna etažnost 
(K)+P+1+M
(K)+P+1+M
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže. Na območjih, kjer naklon terena presega 10°, je največja dopustna etažnost objektov (K)+P+M.
Kota pritličja
Kota pritličja na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do naklona 10°) je lahko največ 25 cm nad koto urejenega terena ob objektu. V primeru večjega naklona terena je lahko kota pritličja tudi večja, vendar v tem primeru višina kote pritličja ne sme biti več kot 250 cm nad koto terena merjeno od roba vogala objekta na najnižji točki terena. Na območjih ostale in majhne poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne vode. 
Dopustno razmerje stranic objekta
1:1.2 – 1:1.5
1:1.2 – 1:1.5
Fasade in oblikovanje objektov
Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni. Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s oblikovanjem na tradicionalnih objektih. 
Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. 
Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer se naj pri slednjih uporabi rezan les ter avtohtoni kamen. 
Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. Barve fasad morajo biti v nevsiljivih pastelnih barvah. Intenzivne barve so dovoljene kot manjši poudarki na fasadi.
Strehe
Pri eno- in dvostanovanjskih objektih so dopustne simetrične dvokapnice z naklonom med 35° in 45°, pri večstanovanjskih objektih pa z naklonom med 28° in 40°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico. Strehe so lahko z napuščem ali brez njega. V primeru napušča je lahko ta maksimalno 80 cm merjeno pravokotno od fasade do roba strehe. Streha brez napušča je dovoljena le v primeru, kadar objekt po gabaritih, velikostih, obliki in oblikovanju sledi tradicionalnemu tipu.
Ravne, enokapne ali več kapne (štirikapne) strehe so dovoljene izjemoma in le v primeru, kadar se z njimi smiselno optično zmanjšuje volumen stavbe in le kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba). Slednje so dovoljenje le v primeru, če se s tem ne ruši obstoječa tipika gradnje znotraj enote urejanja prostora. 
Ravne strehe so izjemoma dovoljenje, če se pri objektu uporabljajo tradicionalni volumni in le za objekte z etažnostjo (K)+P+1+M. 
Za kritino se uporabljajo tradicionalni strešni materiali (opeka, kamen, les). 
Čopi so dovoljeni v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma prevladujoči.
Drugi pogoji
Posebnosti
Izrazito podolžen tloris, ki presega predpisane gabarite in razmerja stranic, je dopusten izjemoma, kadar takšen tloris narekuje in opravičuje tehnologija objekta. 
Okrasni dodatki na pročeljih fasad, več zidni in strešni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, frčade netradicionalnih oblik ter strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami niso dovoljeni. 
Gradnja kleti je dopustna, kadar se s posegom v tla ne posega v podtalnico oziroma njeno gradnjo omogočajo geološke razmere. 
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo gradbeno-tehnično, arhitekturno in oblikovalsko posebnost (energetsko varčna hiša, hiša z enokapno streho, tipski objekti, atrijske hiše …) je dovoljena samo na območjih z namensko rabo SS, če se gradnja se prilagodi obstoječi tipiki gradnje na območju in da soglasje h gradnji pristojna občinska služba za urejanje prostora.
Za obstoječe kmetije na območju namenske rabe SS veljajo glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov tudi določila, ki se nanašajo na namensko rabo SK.
116. člen 
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti) 
(1) Območja namenske rabe C (območja centralnih dejavnosti),so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi CU.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja centralnih dejavnosti 
PNRP
CU 
Območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju
CD 
Druga območja centralnih 
dejavnosti, kjer prevladuje določena 
dejavnost, razen stanovanj
Členitev PNRP
CU
CD
CDr
Dopustne višine
DI_H
Max 21 m
Max 18 m
Max 35 m
Pogoji glede oblikovanja objektov
Maksimalna 
dopustna 
etažnost
(K)+P+4+M
(K)+P+2+M
(K)+P+M
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže.
Kota pritličja
Kota pritličja na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do naklona 10 %) je lahko največ 25 cm nad koto urejenega terena ob objektu. V primeru večjega naklona terena je lahko kota pritličja tudi večja, vendar v tem primeru višina kote pritličja ne sme biti več kot 250 cm nad koto terena merjeno od roba vogala objekta na najnižji točki terena. Na območjih ostale in majhne poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih objektov mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne vode.
Dopustno razmerje stranic objekta
Min 1:1.4
Min 1:1.4
Min 1:1.4
Fasade in oblikovanje objektov
Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni, oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s oblikovanjem na tradicionalnih objektih. 
Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. 
Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer se naj pri slednjih uporabi rezan les ter avtohtoni kamen. 
Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. 
Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, na celotnem nizu, na celotnem nizu oziroma na celotnem območju.
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. 
Dovoljena je uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov ter uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov na objektu. 
Glavni vhodi v stavbe naj se, če objekt stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti mesto tvorno oblikovana. 
Barve fasad morajo biti v nevsiljivih pastelnih barvah. Intenzivne barve so dovoljene kot manjši poudarki na fasadi.
Strehe
Dopustne simetrične in asimetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice in naklonom med 5° in 45°. 
Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico. 
Strehe so lahko z napuščem ali brez njega. V primeru napušča je lahko ta maksimalno 80 cm merjeno pravokotno od fasade do roba strehe. Streha brez napušča dovoljenja le v primeru kadar objekt po gabaritih, velikostih, obliki in oblikovanju sledi tradicionalnemu tipu. 
Čopi so dovoljeni v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma prevladujoči. 
Ravne, enokapne ali več kapne (štirikapne) strehe so dovoljene izjemoma in le v primeru, kadar se z njimi smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe in le kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba). Slednje so dovoljenje le v primeru, če se s tem ne ruši obstoječa tipika gradnje znotraj enote urejanja prostora. 
Ravne strehe so izjemoma dovoljenje, če se pri objektu uporabljajo tradicionalni volumni in le za objekte z etažnostjo (K)+P+1+M. 
Za kritino se uporabljajo tradicionalni strešni materiali (opeka, kamen, les). 
Na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, samostan) je dovoljen drugačen naklon strešin ter kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. 
Čopi so dovoljeni v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma prevladujoči.
Drugi pogoji
Posebnosti
Dovoljeno združevanje posameznih objektov v nize in/ali v kareje.
117. člen 
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) 
(1) Območja namenske rabe I(območja proizvodnih dejavnosti)so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja proizvodnih dejavnosti
PNRP
IG 
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim
IK 
Območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo
Členitev PNRP
IG
IK
Dopustne višine
DI_H
Max 13 m
Max 7,5 m
Pogoji glede oblikovanja objektov
Maksimalna 
dopustna 
etažnost
(K)+P+1+IP
(K)+P+M
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže.
Dopustno razmerje stranic objekta
Min 1:1.2
Min 1:1.4
Fasade in oblikovanje objektov
Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni, oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s oblikovanjem na tradicionalnih objektih. 
Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. 
Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer se naj pri slednjih uporabi rezan les ter avtohtoni kamen. 
Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. 
Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, na celotnem nizu, na celotnem nizu oziroma na celotnem območju. 
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. 
Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mesto tvorne fasade, z njihovim oblikovanjem pa naj se zagotavljajo kakovostni ambienti.
Poslovno-upravne, administrativne, trgovske in druge poslovne stavbe naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, proizvodne stavbe pa v notranjosti oziroma ozadju kompleksov.
Objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb, ob javnem mestnem prostoru. Dovoljeno je združevanje objektov v nize. 
Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete območja. Objekti naj ne bodo višji ali bistveno nižji od obstoječega grajenega tkiva, kar pa ne velja za dele stavb in objektov, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in tehnoloških zahtev izrazito višji – tovarniški dimniki, silosi, mlini. Oblikujejo naj se kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. 
Barve fasad morajo biti v nevsiljivih pastelnih barvah. Intenzivne barve so dovoljene kot manjši poudarki na fasadi.
Strehe
Dopustne enokapnice, dvokapnice in ravne strehe, pri čemer se naklon strehe prilagodi velikosti objekta. 
V primeru dvokapnih streh mora biti smer slemena vzporedna z daljšo stranico. 
Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost.
Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi, ki ne sme biti trajno bleščeča. Odstopanje v barvi je dovoljeno le v primeru ravnih streh. Za slednje je priporočeno, da so te ozelenjene. 
118. člen 
(podrobni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) 
(1) Območja namenske rabe B(posebna območja), so pretežno namenjena posebnim dejavnostim v prostoru-površinam za turizem
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Posebna območja
PNRP
BT 
Površine za turizem: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v povezavi s športom in z rekreacijo 
Členitev PNRP
BT
BTzs
Dopustne višine
DI_H
Max 21 m
Max 3,5 m
Pogoji glede oblikovanja objektov
Maksimalna 
dopustna 
etažnost
(K)+P+4+M
P+0
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže.
Dopustno razmerje stranic objekta
Min 1:1.4
Max 1:2
Fasade in oblikovanje objektov
Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki so samostojni objekti v prostoru in niso del turističnih kompleksov naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma SK. 
Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni, oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno z oblikovanjem na tradicionalnih objektih. 
Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. 
Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer se naj pri slednjih uporabi rezan les ter avtohtoni kamen. 
Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. 
Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, na celotnem nizu oziroma na celotnem območju. 
Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. 
Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mesto tvorne fasade, z njihovim oblikovanjem pa naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. 
Barve fasad morajo biti v nevsiljivih pastelnih barvah. Intenzivne barve so dovoljene kot manjši poudarki na fasadi.
Strehe
Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost v prostoru.
Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona. 
Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi, ki ne sme biti trajno bleščeča. Odstopanje v barvi je dovoljeno le v primeru ravnih streh. Za slednje je priporočeno, da so te ozelenjene.
119. člen 
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) 
(1) Območja namenske rabe Z(območja zelenih površin), so pretežno zelene površine namenjene preživljanju prostega časa in oddiha v naravi, urejanju javnih zelenih površin in zelenih barier oziroma ureditvam namenjenih izvajanju pokopališke dejavnosti.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja zelenih površin
PNRP
ZS 
Površine za oddih, šport in rekreacijo so namenjene preživljanju prostega časa na prostem
ZD 
Druge urejene zelene površine – zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo: obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere … 
ZK 
Pokopališča
Členitev PNRP
ZS
ZD
ZK
Dopustne višine
DI_H
/
/
Max 7,5 m
Pogoje glede oblikovanja objektov in dopustne gradnje
Maksimalna 
dopustna 
etažnost
/
/
(K)+P+M
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže. 
Dopustno razmerje stranic objekta
/
/
Max 1:1.2
Oblikovanje
Dopustni so le objekti, ki so v funkciji podrobne namenske rabe območja. 
Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti znotraj območja urejanja oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami. 
Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine oziroma kakovostnih grajenih struktur naselja. 
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
Dopustna le gradnja gradbeno-inženirskih objektov ter pokopaliških stavb.
Posebnosti
Notranje poti morajo biti v naprej predvidene in enotno urejene. Pri urejanju poti naj se uporabljajo naravni avtohtoni materiali (pesek, sekanci, les …). 
Pri urejanju se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija. 
Območja morajo imeti urejen način ravnanja z odpadki. 
Ureditve morajo biti ustrezno ozelenjene. Pri ozelenitvi naj se uporabljajo avtohtone rastline, značilne za posamezno območje urejanja. 
120. člen 
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) 
Na območjih namenske rabe A (območja razpršene poselitve) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja razpršene poselitve
PNRP
A, Abt
Pogoji za gradnjo objektov
A
Stanovanjska gradnja: povzemajo se določila za SS.
A
Kmetije in gospodarski objekti na kmetijah: povzemajo se določila za SK.
A
Objekti dopolnilnih gospodarskih dejavnosti na kmetiji: povzemajo se določila za SK.
A
Objekti za kmetijsko proizvodnjo (kozolci, hlevi, seniki, staje za živali …): povzemajo se določila za SK.
Abt
Turistični in počitniški objekti: povzemajo se določila za SS. 
Drugi pogoji
Posebnosti
Na območjih samotnih kmetij je treba ohranjati z njihovo značilno tipiko ter morfologijo posameznih objektov. 
Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na območju ohranjanja ogroženih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno ohranjajo. Na območjih ohranjanja narave se gradnja novih objektov izvaja tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna drevesa in skupine dreves. Ograjevanje parcel z žično (mrežno) ograjo se na območjih ohranjanja narave v odprti krajini ne izvaja.
121. člen 
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih prometne, okoljske in energetske infrastrukture) 
Objekti na območju namenskih rab P (PC, PO), O in E (Evc) se izvajajo skladno s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter skladno s tehničnimi zahtevami za gradnjo tovrstnih objektov.
122. člen 
(podrobni pogoji za posege na kmetijskih zemljiščih) 
Na območjih najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja kmetijskih zemljišča
PNRP
K1 
Najboljša kmetijska zemljišča, ki se načelno trajno varujejo za kmetijsko proizvodnjo
K2 
Druga kmetijska zemljišča, na katerih so izjemoma dopustni tudi posegi 
Členitev PNRP
K1
K2
Dopustni posegi in druge prostorske ureditve
Dopustne so: 
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, 
– gradbeno inženirski objekti, in sicer: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 
– rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste, 
– premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža,
– začasni objekti: 
1. kiosk oziroma tipski zabojnik, 
2. pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov,
3. odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, 
4. pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, 
5. oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, 
6. cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, 
7. začasna tribuna za gledalce na prostem, 
8. objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. 
Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. 
– smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. 
Prav tako je na območju kmetijskih zemljišč dopustna tudi postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: 
– pomožni objekti v javni rabi (od teh samo nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste ter pomožni cestni objekti ob rekonstrukciji lokalne ceste), 
– podporni zid v okviru agromelioracije, 
– mala komunalna čistilna naprava, 
– nepretočna greznica, 
– rezervoar, 
– vodnjak, vodomet, 
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (vsi, razen priključkov na cesto, ki so dopustni le ob rekonstrukciji cest), 
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik), 
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti, od teh: 
1. kozolec, 
2. kmečka lopa, 
3. pastirski stan, 
4. grajeni rastlinjak, 
5. silos, 
6. skedenj, 
7. senik, 
8. kašča, 
9. gnojišče, 
10. koruznjak, 
11. pokrita skladišča za lesna goriva, 
12. zbiralnik gnojnice ali gnojevke, 
13. napajalno korito,
14. krmišče, 
15. hlevski izpust, 
16. grajeno molzišče, 
17. grajena obora, 
18. grajena ograja za pašo živine, 
19. grajena ograja ter opora za trajne nasade, 
20. grajena poljska pot. 
– pomožni komunalni objekt, 
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov kot so: meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti. 
Posegi morajo biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. Kolikor je s posegom onemogočen dostop do kmetijskih zemljišč, je le-tega treba nadomestiti.
Dopustni posegi, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. V primeru bistvenih poškodb je treba kmetijska zemljišča ustrezno sanirati in rekultivirati. Prav tako je potrebno preprečiti poškodovanje in uničenje obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture. 
Umeščanje kmetijsko-gozdarskih objektov v prostor, je dopustno zgolj za kmetijska gospodarstva, ki ne razpolagajo z zadostnimi skladiščnimi in drugimi površinami glede na njihovo kmetijsko proizvodnjo. Lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte morajo biti določene, tako da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu.
Novi objekti se lahko v prostor umeščajo le v neposredno okolico obstoječe kmetije, in sicer v radiu največ 50 m. Izjema so kozolci, ki lahko stojijo tudi izven območja kmetije, vendar le v primeru, kadar je postavitev kozolca hkrati tudi krajinska tipika območja. 
V primeru umeščanja novih objektov v prostor mora biti to izvedeno na način, da se za dostop do objektov lahko uporabljajo obstoječe poljske poti, ki lahko hkrati služijo več lastnikom zemljišč hkrati. 
Obore, ograje za pašo živine in ograje za trajne nasade se na območjih z naravovarstvenim statusom ohranjanja narave izvaja na način, da je omogočen prehod prostoživečih vrst.
Merila in pogoji za oblikovanje
Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. 
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
123. člen 
(podrobni pogoji za posege na gozdnih zemljiščih) 
(1) Območja namenske rabe G (gozdna zemljišča), so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom in lesom kot naravnim virom ter zagotavljanju in ohranjanju raznovrstnih funkcij gozda in gozdnega prostora v krajini.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja gozdnih zemljišč
PNRP
Gozd
Členitev PNRP
Gozd s poudarjeno proizvodno funkcijo
Gv 
Varovalni gozd
Dopustna izraba
Na gozdnih zemljiščih je dopustna zgolj gradnja posameznih stavb, objektov in naprav, ki neposredno služijo gozdarski dejavnosti. Njihova gradnja je dopustna le v skladu z veljavno področno zakonodajo, ki ureja posege na gozd in gozdna zemljišča, pri čemer so posegi omejeni le na območja, ki niso varovana. 
Skladno z določili tega odloka je na gozdnih zemljiščih dopustna tudi gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in vodov v javnem interesu, če se po končani gradnje poseg sanira v prvotno stanje. Izjema so elektroenergetski vodi, kadar njihova izvedba ni možna v podzemni varianti. 
Dopustni posegi in druge prostorske ureditve
Dopustne so: 
– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s področno zakonodajo o gozdovih, 
– vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti, 
– krčitve gozda in izkoriščanje lesne biomase, ki imata za posledico spremembo gozda v pridelovalne površine, pašne površine, obore za rejo divjadi, pri čemer ustreznost posameznega posega ocenjuje pristojni zavod za gozdove, 
– ureditve za potrebe lova, 
– sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin, 
– sanitarne sečnje,
Posege določa pristojni zavod za gozdove. Ti se izvajajo skladno z zakonodajo s področja gozdarstva ter s soglasjem pristojnega zavoda za gozdove.
– vzdrževanje in odstranjevanje obstoječih gozdarskih objektov, 
– dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. 
Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov. 
V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. 
Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. 
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, niso dovoljene. 
V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni.
124. člen 
(podrobni pogoji za posege na območjih voda) 
Na območju voda, ki se delijo na območja površinskih voda in območja vodne infrastrukture veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Območja voda
PNRP
VC 
Celinske vode, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda
VI 
Območja vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom kot so pregrade, jezovi, zadrževalniki in podobno
Členitev PNRP
VC
VI
Dopustni posegi in druge ureditve
Na območju voda je dopustno: 
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, 
– gradnja objektov grajenega javnega dobra, 
– izvajati ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 
– izvajati ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, 
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in 
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter drugih objektov in naprav na podlagi soglasja organa, pristojnega za vode. 
Na območju, ki je po namenski rabi opredeljena kot vodna infrastruktura, je dopustna tudi ureditev objektov za zagotavljanje poplavne varnosti (nasipi, zadrževalniki ipd.). 
Obstoječi objekti in naprave se rekonstruirajo, adaptirajo in obnavljajo v skladu z določili zakona, ki ureja upravljanje z vodami, vodnimi in priobalnimi zemljišči. 
Posebnosti
Pri posegih v obvodni pas in varovalni pas vodotokov naj se v čim večji meri ohranja obstoječa vegetacija. V primeru posega in degradacije prostora naj se prostor ustrezno sanira, pri tem pa naj se uporabi avtohtona vegetacija. 
Pri rekonstrukciji obstoječih objektov na vodotokih ter gradnji novih dopustnih objektov na območju varovalnega pasa vodotokov naj se prostor se ohranja značilen obstoječi stik objekta z odprto krajino. Vidno izpostavljeni objekti naj se ustrezno ozelenijo. 
Na vodotokih, ki imajo naravovarstveni status, se posege in dejavnosti izvaja v obsegu in na način, da se zagotavlja ohranjanje morfoloških in hidroloških lastnosti ter lastnosti, ki vrstam vezanih na vodno in obvodno okolje zagotavlja ugodne življenjske pogoje.
125. člen 
(podrobni pogoji za posege na območjih na območjih mineralnih surovin) 
Posegi na območju namenske rabe LN (površine nadzemnega pridobivalnega prostora) se na podlagi splošnih določil tega odloka izvajajo skladno z veljavno zakonodajo in pod pogoji, določenimi v OPPN.
3.4. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1. Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora 
126. člen 
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) 
(1) Posebni pogoji so opredeljeni predvsem za specifična območja s posameznimi varstvenimi režimi in izhajajo iz usmeritev nosilcev urejanja prostora ali so povzeti iz okoljskega poročila.
(2) Za območja oziroma enote urejanja prostora, navedene v prejšnjem odstavku tega člena posebni prostorski izvedbeni pogoji v spodnji tabeli. Posamezna enota urejanja prostora se lahko zaradi križanja več varstvenih režimov v spodnji tabeli pojavi večkrat. V tem primeru je potrebno upoštevati vse posebne pogoje, ki veljajo na območju enote.
EUP_OPN
DS02, PO02, PO03, PO04, PO05, PO06, PO07, PO09, PO10, PO14 – varovalni gozdovi na Golteh 
Na območju gozda s posebnim pomenom se trajno ohranja obstoječa naravna ohranjenost gozda in gozdnega sestoja. Zaradi zagotavljanja varovalne funkcije gozda ter ohranjanja naravnih kvalitet prostora posegi v prostor brez dovoljenja pristojnih zavodov niso dovoljenji. 
DS07 – naravna vrednota Goličnikova lipa 
Za vse posege na območju EUP DS07, je zaradi prisotnosti naravne vrednote (Goličnikova lipa), potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje.
DS12, DS13 
Gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od roba obvodne vegetacije za vsaj eno drevesno višino odraslega drevesa od gozdnega roba. Posamezna drevesa se v največji možni meri ohranja in se jih vključi v krajinsko zasnovo območja. Morebitne zasaditve naj se načrtujejo zgolj z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. 
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo.
DS23 
Prisotna obvodna vegetacija se ohranja. 
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo.
DS25, DS26, DS27, DS29, DS32, PO09, PO10, PO11, PO12, PO13, PO14, PO15, PO16 – vodovarstveno območje 
Na vodovarstvenem območju zaradi varovanja vodnega vira niso dovoljeni posegi, ki bi ogrožali vodni vir. Pri gradnjah in ureditvah na vodovarstvenem območju je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. Odlaganje odpadkov na območju je strogo prepovedano. Morebitna divja odlagališča se odstrani in ustrezno sanira.
GR 09, NI 09, RS 35, SR 01, SR 02, SR 03, SR 04, SR 11 
Na površinah z namensko rabo ZD so dopustni zgolj objekti skladni predpisom, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav.
GR10 – kozolec na domačiji Grušovlje 11 
Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Grušovlje – kozolec na domačiji Grušovlje 11«.
GR17, NI09, SE13, SR02, VA12, VA13, VA14 – male hidroelektrarne na Grugošoveljski strugi 
Pred izvedbo hidroelektrarne je nujna določitev ekološko sprejemljivega pretoka oziroma odvzema vode iz Grušoveljske struge. Na območju predvidene za MHE je treba ohranjati obstoječe biotske in ekološke razmere. S posegom naj se ohranja obstoječa širina struge. Poglabljanje naj se ne izvaja. S posegom je treba ohraniti prehodnost reke za vodne organizme. Morebitne utrditve brežine struge naj se izvedejo na naraven način (biotehnični ukrepi). Za ureditev in zasaditev brežin je treba izdelati krajnski načrt. Brežini naj se zasadi z avtohtonimi drevesnimi oziroma grmovnimi vrstami oziroma se prepusti naravnemu zaraščanju. 
Odvzem vode iz Savinje na Grušoveljskem jezu naj se izvaja ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi Savinje in pretoka, ki bo omogočal naravno dinamiko Savinje, ter zagotavljal ugodno stanja kvalifikacijskih živalskih vrst in habitatnih tipov varovanega območja.
GR14, HO13, HO17, SE16, SE17, SP07, SP08, SR02, SR03, SR04, SR08, SR17, SR18, SR20, TR01, TR08, TR09, TR10, TR11, VA16, ZP05, ZP06, ZP08, ZP09 – območje ob Savinji 
Pri urejanju javne razsvetljave na naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. 
Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo. 
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material naj se deponira na za to urejenem odlagališču izven varovanih območij ter izven varovalnega pasa vodotoka. 
HO10, HO19 
Znotraj EUP se na naravovarstveno pomembnem območju ter pri posegu v vodotok izvajajo le dejavnosti, ki bodo ohranjale prisotni habitatni tip HT 91L0 v ugodnem stanju.
NI02, SR03, SR04, SR05, SR06 – območje naselja Nizka 
Krčitev gozda naj se ne izvaja in v gozdni rob ne posega. Gradnja novih objektov in druge ureditve naj se načrtujejo oddaljene za vsaj eno drevesno višino odraslega drevesa od gozdnega roba. 
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material naj se deponira na za to urejenem odlagališču izven varovanih območij ter izven varovalnega pasa vodotoka. 
Ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvedejo brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni. Uporabijo naj se avtohtone vrste drevja, grmovnic in trav. Posamezna drevesa se v največji možni meri ohranja in se jih vključi v krajinsko zasnovo območja ter se jih zaščiti pred poškodbami. 
Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo. 
Pri urejanju javne razsvetljave na naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
NI05 
V enoti se na območju parcele 265/2, k.o. Spodnja Rečica, dopusti ureditev motela.
NI09 – kulturna dediščina Nizka – žaga pri Felicijani 
Na območju spomenika se ohranja zunanjost stavbe, oprema, fasada in streha v izvorni materialni pojavnosti in barvni skladnosti.
NI10 – kulturna dediščina Nizka – žaga pri Felicijani 
Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Nizka – Žaga pri Felicijani«.
PO01 – območja razpršene poselitve in razpršene gradnje na območju krajinskega parka Golte 
Na območjih, ki so po namenski rabi opredeljena kot razpršena poselitev in razpršena gradnja se, v skladu s predpisom, ki ureja zavarovano območje KP Golte, ne gradi novih objektov. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov se ne izvajajo, možna je rekonstrukcija legalno zgrajenih objektov v okviru obstoječih gabaritov. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. Za vse obstoječe objekte je v sklopu urejanja sanitarij obvezno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot (jame) med izkopom, je treba ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ.
PO43 – Grad Rudenek 
Posegi na območju EUP PO43 so dopustni ob predhodni izdelavi konservatorskega načrta in opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah.
PO57 – arheološko najdišče Šentjanž pri Mozirju 
Posegi na območju EUP PO57 so dopustni ob opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah.
RS01 – Rečica ob Savinji – cerkev sv. Kancijana in 
SE08 – Šentjanž pri Mozirju – cerkev sv. Janeza Krstnika 
Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Kolikor je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda za kulturno dediščino. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd.
RS42, VA15 – vodotoki 
Posegi v vegetacijo ob potoku niso dovoljeni.
SE09 – Arheološko najdišče Sv. Janez 
Na območju arheološkega najdišča Sv. Janez znotraj enote urejanja, na katerih prostora ni dopustno oranje.
SE10 – Šentjanž pri Mozirju – zaselek 
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati urbanistično zasnovo zaselka, tradicionalno arhitekturo ter predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
SE18 – športno rekreacijsko območje Šentjanž 
Na območju enote urejanja prostora SE18 je dopustna izvedba in ureditev gasilskega poligona s spremljajočimi enostavnimi, nezahtevnimi in manj zahtevnimi objekti, kot so: 
– nadstrešnice, lope, ute in drugi podobni objekti za shranjevanje športne in druge opreme 
– drugi enostavni, nezahtevni objekti in manj zahtevni objekti v funkciji osnovnega namena območja. 
Znotraj meje območja Natura2000, kjer je prisotna gozdna vegetacija, se v gozd oziroma gozdni rob ne posega. V primeru, da posega ni možno izvesti brez posega v gozdno vegetacijo, se po končanem posegu prostor ustrezno sanira. Pri sanaciji se uporablja avtohtona vegetacija. Obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohranja in vključi v krajinsko zasnovo območja. 
Obstoječe in nove športne in igralne površine naj bodo omejene le na obstoječe travnate površine in oddaljene za vsaj eno drevesno višino od gozdnega roba. Športne površine naj bodo v čim večji meri travnate, z minimalnim deležem uporabe umetnih mas in betona. Ureditve okolice športnih objektov in površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Brežine naj se utrdijo z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja. Športne površine naj bodo neosvetljene. Območja urejanja naj se ne ograjuje. V primeru ograjevanja posameznih športnih igrišč in igralnih površin naj imajo ograje čim bolj naraven izgled (les, pletene vrvi). 
Na debla, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila …). Na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov. Za vzdrževanje zelenih površina naj se ne uporablja namakalnih naprav. 
Pri urejanju javne razsvetljave na naravovarstveno pomembnih območjih se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. 
Električni in drugi vodi naj se izvedejo podzemno.
SR10 – Briničev mlin (območje namenske rabe IK) 
Dopustno je opravljanje predelovalnih dejavnosti (mlinarstvo, proizvodnja škroba in škrobnih izdelkov, proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin) in trgovskih dejavnosti (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili). 
Dopustne so naslednje vrste objektov glede na namen: trgovske stavbe; industrijske stavbe; rezervoarji, silosi in skladišča, od tega samo žitni silosi in pokrite skladiščne površine; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski). Izmed nezahtevnih in enostavnih objektov, so dopuščeni naslednji: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni komunalni objekt, pomožno objekt namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. 
Dopustne so novogradnje, odstranitve objektov, rekonstrukcije objektov, spremembe namembnosti v okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti, vzdrževanje objekta. 
Bruto tlorisna površina načrtovanega objekta mlina je do 400 m2, višina objekta od obstoječega terena je do 23 m. Bruto tlorisna površina ostalih objektov na območju je do 250 m2, z višino do 13 m nad koto obstoječega terena. Nadstrešnice na območju naj bodo velikosti do 250 m2, njihova višina pa do 11 m od kote obstoječega terena. Skupna bruto tlorisna površina za silose je do 1000 m2, njihova višina pa naj ne presega 23 m od kote obstoječega terena.
Oblikovanje fasad na obeh gospodarskih objektih naj bo sodobno in enostavno. Fasade naj bodo horizontalno ali vertikalno členjene, uporabijo naj se naravni materiali in nevpadljive barve. 
V sklopu gospodarskih objektov ali kot samostojna objekta za potrebe primarne dejavnosti se omogoči izvedba kotlovnice na lesno biomaso s soproizvodnjo električne energije in sušilnice za žito. 
V sklopu območja se uredijo manipulativne poti za normalno funkcioniranje objekta ustrezne širine. V sklopu kompleksa se načrtuje primerno število parkirnih mest za osebna vozila. V sklopu manipulativne poti se ob silosih v cestišču omogoči vgradnja vsipnega jaška in tehtnice za tovorna vozila. Vse prometne površine znotraj kompleksa naj bodo v asfaltni izvedbi. 
Proizvodnemu kompleksu naj se določi ena parcela, znotraj katere se načrtuje vse ureditve za izvajanje dejavnosti. 
Območje naj se v prometno omrežje poveže s priključkom na regionalno cesto v vzhodnem delu območja. Vsi novi objekti se na infrastrukturna omrežja priključijo po pogojih upravljavca. 
Okolica kompleksa mlina se zasadi in zazeleni, da se prepreči vidna izpostavljenost objektov, predvsem s smeri regionalne ceste R1-1248 Radmirje–Mozirje.
SP03 – športno igrišče v Spodnjem Pobrežju 
Na parceli številka 147/14, k.o. Zgornje Pobrežje je v izmeri cca 40 x 30 m urejeno (asfaltirano in ograjeno) športno igrišče. Dopustna je ureditev parkirišč neposredno ob obstoječi dostopni cesti. Parkirišče naj bo od gozdnega roba oddaljeno vsaj za eno višino odraslega drevesa. V gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje in travnate površine naj se v čim večji meri ohrani in vključi v ureditveno zasnovo parkirišča. Prehod med urejenimi površinami in naravnim okoljem naj bo čim manj opazen. Krčitev gozda naj se ne izvaja. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. V gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma se posamezno drevo odstrani, kadar le-to ogroža varnost ljudi.
Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode, zvočnike, svetila ...). Na območje se ne vnaša netipična urbana oprema: plastični in mavčni odlitki, betonski elementi, kamini, svetilke, škarpniki, ograje raznih oblik in materialov, vodnjaki in vodometi, cvetlične posode ipd. 
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Urejene pohodne in vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les…). Asfaltiranje, betoniranje ali uporaba drugih ne naravnih materialov za utrjevanje površin, se ne izvaja. Prehodi med urejenimi in naravnimi površinami pa naj ne bo omejeni z bankinami in robniki, tako da se preko teh zemljišč travni ruši omogoča razrast. 
Na območju se ne izvaja javnih prireditev, množičnih in hrupnih dogodkov. Na območju se ne ureja kurišč vseh oblik in gradi drugih nezahtevnih in enostavnih objektov. Osvetljevanje zunanjih površin na območju naj se ne izvaja.
SP07 – kamp Savinja 
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna ureditev kampa za šotore. Posegi in dejavnosti se izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju stavbnega zemljišča v enoti urejanja prostora je dopustno izvajanje vseh dejavnosti in gradnja objektov za potrebe kampa. 
Območje naj se uredi na način, da je do prostora za kampiranje/šotorjenje možno dostopati le z ene strani. Dopustna je ureditev parkirišča v neposredni bližini objekta. Parkirišče naj bo od gozdnega roba oddaljeno vsaj za eno višino odraslega drevesa. V gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje in travnate površine naj se v čim večji meri ohrani in vključi v ureditveno zasnovo parkirišča. Prehod med urejenimi površinami in naravnim okoljem naj bo čim manj opazen. Krčitev gozda naj se ne izvaja. Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. V gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma se posamezno drevo odstrani, kadar le to ogroža varnost ljudi.
Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode, zvočnike, svetila ...). Na območje se ne vnaša netipična urbana oprema: plastični in mavčni odlitki, betonski elementi, kamini, svetilke, škarpniki, ograje raznih oblik in materialov, vodnjaki in vodometi, cvetlične posode ipd. 
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehkih oblik. Ureditve naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Višinske premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih brežin, prehodi v okoliški teren naj bodo postopni, brez ustvarjenih ostrih barier. Urejene pohodne in vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Asfaltiranje, betoniranje ali uporaba drugih ne naravnih materialov za utrjevanje površin, se ne izvaja. Prehodi med urejenimi in naravnimi površinami pa naj ne bo omejeni z bankinami in robniki, tako da se preko teh zemljišč travni ruši omogoča razrast.
Območje šotorjenja naj se prostorsko omeji z ograjo po zgledu lesenih pašnih ograj in plotov na bližnjih zemljiščih. Ograja naj bo izvedena na način, da bo omogočen prehod prostoživečih vrst. 
Na območju se ne izvaja javnih prireditev, množičnih in hrupnih dogodkov. Na območju se ne ureja kurišč vseh oblik in gradi drugih nezahtevnih in enostavnih objektov. Osvetljevanje na območju naj bodo omejeno le na bližnjo okolica objekta. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena. Ostale kamp površine naj bodo neosvetljene. 
Obratovalni čas za šotorjenje naj bo omejen na čas od 1. junija do 30. avgusta. Po končanem obratovanju je potrebno z območja odstraniti vso opremo, ki ni vgrajena v tla oziroma je bila prinesena na območje šotorjenja ter se izvede sanacija poškodovanega drevja, grmovja in travne ruše.
TR01, TR02, TR03 – cesta Spodnja Rečica–Trnovec 
Zagotoviti je potrebno vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje kakršnegakoli onesnaževanja (med in po gradnji). Brežine ob premostitvi se ponovno ozeleni z avtohtono vegetacijo oziroma prepusti naravnemu razvoju. Območje nasipa oziroma useke tik ob naselju Trnovec se ustrezno uredi in ob koncu del primerno zatravi in zasadi z avtohtono vegetacijo. Obsežnejša dela, povezana s povečanim hrupom se izvajajo izven gnezditvenega obdobja večine vrst ptic (gnezditveno obdobje je med marcem in avgustom). Ograjevanje cestišča ni dopustno zaradi prisotnosti poplavnih voda. Ureditev predvidenih jezbic na levi strani Savinje naj bo urejena na način da prispeva k izboljšanju ekoloških razmer za ribe. Skrivališča naj bodo grajena na način, da so dovolj velika, da imajo stalno vodo in da prihaja do stalnega odplavljanja plavin pred vhodom v skrivališča. Uredi se odvajanje meteorne vode s cestišča v meteorno kanalizacijo in prepreči stekanje v vodotok. Ureditev in uporaba javne razsvetljave za razsvetljevanje vozišča in mostu ni dopustno. Cestni režim mora biti prilagojen prisotnim živalim v prostoru (divjad, dvoživke ...); za divjad in dvoživke se postavi opozorilno cestno oznako za prisotnost. Po končani izgradnji ceste se ugotovi, ali preko nove ceste prehajajo dvoživke med spomladanskimi selitvami na mrestišča. Kolikor se izkaže, da na območju ceste dvoživke prehajajo, je potrebno izdelati študijo z ukrepi za prehajanje (ograjevanje in prehodi niso možni zaradi prisotnosti poplavnih voda). Izdela se krajinski načrt zasaditev. Površine, ki bodo po zaključku gradnje na novo zasajene, je treba v naslednjih letih negovati na način, da se posajene sadike drevesne in grmovne vegetacije zaščiti pred bujno zeliščno vegetacijo ter prepreči širjenje in razvoj tujerodnih vrst.
VA07 – spomenik Gomilno grobišče Praznikove gomile 
Na območju spomenika Gomilno grobišče-Praznikove gomile gradnja novih objektov ni dopustna.
Na območju spomenika Gomilno grobišče-Praznikove gomile znotraj enote urejanja prostora ni dopustno oranje.
VA10, VA11, VA17, VA26 – naselje Varpolje 
Najbolj izpostavljen del strehe (napušč) novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov je lahko brez izdelane podrobnejše utemeljitve zaradi zmanjšanega odmika v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, zaradi tipike obstoječe pozidave v naselju, od meje sosednjih parcel odmaknjen najmanj 3 m.
VA14 – kulturna dediščina Varpolje – kozolec na domačiji Varpolje 19 
Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od enote kulturne dediščine »Varpolje – kozolec na domačiji Varpolje 19«.
VA24, VA25 – športni center Varpolje 
V gozdni rob naj se ne posega. Obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Morebitne zasaditve naj se načrtujejo zgolj z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Ohranja naj se gozdni rob na način, da se preprečuje dostop motornim vozilom in kolesom gozdni in obrežni pas ob Savinji. Na območju naj se ne postavlja novih trajnih niti začasnih objektov. 
Obstoječe in nove športne in igralne površine naj bodo omejene le na obstoječe travnate površine in oddaljene za vsaj eno drevesno višino od samega gozdnega roba. Športne površine naj bodo v čim večji meri travnate. Delež površin prekritih z betonom in umetnimi masami naj bo minimalen. Za ureditev zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic in drevja. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev. 
Ureditve okolice objektov in športnih površin naj se izvedejo brez uporabe betonskih škarpnikov, monolitnih betonskih in kamnitih škarp. Brežina naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja. Poti (sprehajalne, kolesarske) naj bodo narejene iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Nove prometne poti in parkirišča naj se uredijo z naravnimi materiali (avtohtoni pesek) tako, da se omogoči zadostna vodoprepustnost tal. Asfaltiranje in betoniranje poti na samem območju naj se ne izvaja. Območja urejanja naj se ne ograjuje. V primeru ograjevanja posameznih športnih in igralnih površin naj imajo ograje čim bolj naraven izgled (les, pletene vrvi). 
Osvetljena naj bo le okolica objektov. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno. Športne površine naj bodo neosvetljene. 
V gozdu naj se izvajajo le sanacijski ukrepi oziroma posamezno drevo se odstrani, kadar le to ogroža varnost ljudi. Na deblo, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode …). Odlaganje kakršnega koli materiala izven območja urejanja naj se ne izvaja oziroma odpadke, odvečni izkopni material in gradbene odpadke se deponira na zato urejenem odlagališču. 
Na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov. Za vzdrževanje zelenih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav. 
Turistične, rekreacijske in športne dejavnosti, ki so množične, povzročajo hrup, zato se naj le-te izvajajo le na opredeljenih športnih površinah.
Električni ali drugi vodi naj se izvedejo podzemno. 
Odpadne vode iz obstoječih in novozgrajenih objektov naj se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema odvajajo v vodotesne greznice oziroma individualne čistilne naprave. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema pa naj se te odvajajo v javno kanalizacijo.
3.4.2 Območja, za katera je predvidena izdelava OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN 
127. člen 
(območja EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN) 
(1) Na območjih predvidenih OPPN je do njihovega sprejema dopustno vzdrževanje in odstranjevanje obstoječih objektov oziroma rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov, gradnja novega objekta na mestu obstoječega objekta, ki mora biti enake namembnosti ter zgrajen v enakih gabaritih. Dopustne so tudi spremembe namembnosti objektov. Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da povečanje objekta omogoča kapaciteta GJI. Prav tako je izvedba navedenih posegov dopustna v primeru, da ti ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe z OPPN načrtovanih gradenj in ureditev.
(2) Na območju Občine Rečica ob Savinji je predvidena izdelava naslednjih OPPN:
Oznaka OPPN
Ime OPPN
Oznaka EUP
OPPN01
Tišlerjev pruh
PO19, PO20
OPPN02
Rečica ob Savinji
RS01, RS02, RS04, RS09, RS13, RS14, RS15, RS16, RS17, RS19, RS21, RS22, RS23, RS25, RS26, RS35, RS37
OPPN03
Športno letališče Zgornje Pobrežje
ZP13, ZP14, ZP15, ZP18
OPPN05
Varpolje zahod
VA27
OPPN08
Kamp Menina
VA22, VA23
(3) OPPN se lahko izdela za vse EUP navedene v zgornji tabeli ali za posamezne dele EUP, pod pogojem, da OPPN predstavlja prostorsko zaključeno celoto. V tem primeru mora biti za celotno območje OPPN predhodno izdelana strokovna podlaga, ki celovito rešuje prometno in komunalno infrastrukturo.
(4) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati tudi splošne prostorske izvedbene pogoje tega odloka, ki se nanašajo na varstvene režime.
(5) OPPN je dopustno izdelati tudi na območjih, kjer s tem odlokom izdelava OPPN ni posebej določena. OPPN se lahko npr. izdela v primerih, kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP izkaže investicijski ali širši javni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom tega prostorskega akta,
– so prostorske ureditve potrebne zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
– je na obstoječih parcelah objektov treba izvesti določene kmetijsko-inženirske posege in kadar ni možno zagotoviti dostopov do parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo parcel objektov onemogoča gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture ipd.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.
(7) Z OPPN-jem se namenska raba prostora lahko spreminja v skladu z veljavnim predpisom.
128. člen 
(usmeritve za izdelavo OPPN) 
(1) OPPN1, Tišlerjev pruh:
Podrobni prostori načrt se izdela za predvideno širitev in sanacijo kamnoloma s katero se opredeli predvsem končna raba in zasaditev območja po končnem izkopu materiala. Pri izdelavi OPPN se poleg sanacije z zasaditvijo poiščejo alternative za morebitno drugačno rabo kamnoloma.
Za varovanje bivalnega okolja ter ohranjanje krajinske slike se širitev obstoječega kamnoloma izvaja na način, da s širitvijo ne bo prizadeto bivalno okolje oziroma objekti, ki se nahajajo v neposredni bližini kamnoloma.
Deli kamnoloma, kjer je eksploatacija zaključena se ustrezno sanirajo. Sanacija se izvede na podlagi izdelanega krajinskega načrta. Pri sanaciji se uporabljajo avtohtona vegetacija. Deli kamnoloma na katerih so se zaradi opustitve dejavnosti razvili novi habitati se v procesu sanacije ohranjajo in pripuščajo naravni sukcesiji.
(2) OPPN2, Rečica ob Savinji:
Pri izdelavi OPPN za staro trško jedro Rečica ob Savinji se upošteva varstveni režim za kulturni spomenik z vplivnim območjem Rečica ob Savinji-Staro trško jedro. Na območju naselbinskega spomenika se varujejo morfološka zasnova in parcelacija naselja, javni prostori in njihova oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, gabariti, meje in silhueta naselja. Na vplivnem območju se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine in posege izvaja na način, da nimajo negativnih posledic na kulturno dediščino. Upošteva se tudi varstvene režime za posamezne enote dediščine znotraj območja OPPN. Na območjih, ki so glede na karto razredov poplavne in erozijske nevarnosti evidentirana kot poplavna območja, je potrebno upoštevati določila predpisa, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav.
(3) OPPN3, Športno letališče Zgornje Pobrežje:
Načrtuje se ureditev športnega letališča – vzletišča Pobrežje v naselju Zgornje Pobrežje. Predvideno je podaljšanje obstoječe vzletno-pristajalne steze, ki se ohranja v travnati obliki na kmetijskih zemljiščih. Na območju površin z namensko rabo BC, območja športnih centrov, se načrtuje gradnja hangarja, za potrebe skladiščenja in vzdrževanja letal, hrambo opreme ter ureditve letalskega muzeja. V sklopu območja je ob hangarju dopustna tudi umestitev turističnih kapacitet za prenočitev ter objektov z gostinsko ponudbo. Na območju z namensko rabo BT se omogoči ureditev hotela oziroma druga oblika prenočitvenih kapacitet. V sklopu območja OPPN je na površinah z namensko rabo IG predvidena sanacija obstoječega obrata za lesarsko dejavnost.
Zaradi zmanjševanja vidne izpostavljenosti območja se ob vodni površini v smeri vzhod–zahod priporoča vzpostavitev zelenega pasu, ki bo omejil pogled na območje in objekte s smeri severa.
Ob podaljšanju letališke steze je potrebno prestaviti obstoječo tangirano poljsko pot oziroma gozdno cesto na odseku 104043 Zgornje Pobrežje–Globovšek. Prestavitev gozdne ceste mora biti izvedena skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic. Po prestavitvi mora biti primerno izveden priključek na lokalno cesto.
(4) OPPN5, Varpolje zahod:
Pri zasnovi posegov naj se predvidijo ustrezni posegi za zaščito pred poplavami.
(5) OPPN8, Kamp Menina:
Do sprejema predvidenega OPPN je dopustno vzdrževanje, odstranjevanje in rekonstrukcija obstoječih legalno zgrajenih objektov, gradnja novega objekta na mestu obstoječega objekta, ki mora biti enake namembnosti ter zgrajen v enakih gabaritih. Dozidave in nadzidave niso dovoljene.
Odpadne (komunalne odpadne in padavinske) vode naj se odvajajo v javni kanalizacijski sistem.
Dodatni posegi na habitatni tip HT 91L0 izven ureditvenega območja kampa ni dovoljeno. Na območju kampa naj se v največji možni meri ohranja obstoječa vegetacija. Kolikor se načrtujejo zasaditve, naj se te izvedejo zgolj z avtohtonimi vrstami.
Poti (sprehajalne, kolesarske) naj bodo narejene iz naravnih materialov (avtohtoni pesek, sekanci, les …). Nove prometne poti in parkirišča naj se uredijo z naravnimi materiali (avtohtoni pesek) tako, da se omogoči zadostna vodoprepustnost tal. Za urejanje struge naj se uporabi tehnika avtohtone kašte. Mrtvice na območju se ne regulira ali vanjo posega.
Pri urejanju javne razsvetljave naj se osvetljevanje javnih površin načrtuje z uporabo takih svetil, ki osvetljujejo talne površine in ne neba oziroma širše okolice. Uporabljajo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
Območje je namenjeno kampiranju, zato ni dopustno načrtovanje novih trajnih objektov za bivanje (npr. bungalovi, apartmaji …), servisnih objektov in objektov za šport in rekreacijo.
Na območjih, ki so glede na karto razredov poplavne in erozijske nevarnosti evidentirana kot poplavna območja, je potrebno upoštevati določila predpisa, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav.
129. člen 
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
130. člen 
(prenehanje veljavnosti planskih in prostorskih izvedbenih aktov) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti na območju Občine Rečica ob Savinji:
– Odlok o prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989 (Uradni list RS, št. 19/90, 51/92),
– Odlok o prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajen 1989 (Uradni list RS, št. 51/92),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986–2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986–1990, usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno glasilo ZSO, št. 8/00),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93, 82/12),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornje Savinjskih občin, št. 3/96, 1/2001, 17/13, 25/14).
131. člen 
(zaključevanje že začetih postopkov) 
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
132. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0007/2007-321
Rečica ob Savinji, dne 3. marca 2016
Župan 
Občine Rečica ob Savinji 
Vincenc Jeraj l.r.