Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2016 z dne 26. 2. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2016 z dne 26. 2. 2016

Kazalo

553. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, stran 1821.

  
Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
I. poglavje   SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta uredba določa ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov ter blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam (v nadaljnjem besedilu: ukrepi razvoja podeželja) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020), in je dostopen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in pri izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: kmetijska svetovalna služba) za izvajanje:
1. Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);
2. Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1358/2014 z dne 18. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 glede izvora ekološko vzrejenih živali iz ribogojstva, gojitvenih praks v ribogojstvu, krme za ekološko vzrejene živali iz ribogojstva ter proizvodov in snovi, ki so odobreni za uporabo v ekološkem ribogojstvu (UL L št. 365 z dne 19. 12. 2014, str. 97), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);
3. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
4. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014 o spremembi priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 367 z dne 23. 12. 2014, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
5. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
6. Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plači la kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014 o spremembi priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 367 z dne 23. 12. 2014, str. 16);
7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L št. 69 z dne 8. 3. 2014, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1232/2014 z dne 18. novembra 2014 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 zaradi prilagoditve sklicev Uredbi (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter o popravku Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014 (UL L št. 332 z dne 19. 11. 2014, str. 5);
8. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 138 z dne 13. 5. 2014, str. 5);
9. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1);
10. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
11. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (EU) (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74);
12. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);
13. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
14. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredb Komisije (EU) 2015/2333 z dne 14. decembra 2015 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 329 z dne 15. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
15. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 223 z dne 29. 7. 2014, str. 7);
16. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič popravljene s Popravkom Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 271 z dne 12. 9. 2014, str. 102);
17. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 59).
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. aktiven kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15 in 103/15), pri čemer se za določitev upravičenca uporabljajo tudi tretji do šesti odstavek 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15 in 103/15);
2. glavni posevek je kmetijska rastlina, za katero se vloži zahtevek za plačilo za glavni posevek za ukrepe iz te uredbe na geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto;
3. kmetijska dejavnost je kmetijska dejavnost, kot je opredeljena s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil;
4. kmetijska parcela je strnjena površina zemljišča, ki jo prijavi en upravičenec in ne obsega več kot ene skupine kmetijskih rastlin iz 14. točke tega člena;
5. kmetijska površina je kmetijska površina v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil;
6. lokacija izvajanja operacije oziroma zahteve je GERK znotraj območja izvajanja operacije oziroma zahteve, na katerem se ta operacija oziroma zahteva izvaja;
7. lokalne pasme domačih živali so avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali;
8. mineralna gnojila so gnojila, kot jih določa predpis, ki ureja mineralna gnojila;
9. najožja vodovarstvena območja – državni nivo so najožja vodovarstvena območja, ki so določena z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja;
10. njivske površine so GERK z vrsto rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi« za ukrep iz prve alineje 4. člena te uredbe in GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1161 – hmeljišče v premeni«, »1170 – jagode na njivi«, »1180 – trajne rastline na njivskih površinah« in »1190 – rastlinjak, ki ima vpisane jagode« za ukrep iz druge alineje 4. člena te uredbe;
11. območje izvajanja operacije oziroma zahteve je območje, na katerem se operacija oziroma zahteva izvaja; območje izvajanja operacije oziroma zahteve se lahko nanaša na območje celotne Republike Slovenije ali pa je geografsko omejeno in se nanaša le na določena območja Republike Slovenije;
12. obveznost ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz prve alineje 4. člena te uredbe je izvajanje posamezne zahteve v okviru operacije tega ukrepa oziroma posamezne operacije tega ukrepa;
13. organska gnojila so gnojila, kot jih določa predpis, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
14. skupina kmetijskih rastlin je v skladu s točko (b) prvega odstavka 17. člena Uredbe 640/2014/EU skupina kmetijskih rastlin za vsako od prijavljenih površin za ukrep podpore na površino, za katero se uporabi drugačna višina pomoči ali podpore;
15. trajni nasadi so GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, »1211 – vinograd«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak« in »1230 – oljčnik«;
16. trajno travinje so GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«;
17. travojede živali so govedo, drobnica, kopitarji in jelenjad (damjaki, mufloni, navadni jeleni, druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa);
18. ugotovljena površina je v skladu s 23. točko pod (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe 640/2014/EU površina delov parcele ali parcel, ugotovljena z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem;
19. upravna kazen je upravna kazen iz Uredbe 1306/2013/EU, Uredbe 640/2014/EU in Uredbe 809/2014/EU in pomeni ustrezen znesek zmanjšanja, zavrnitev oziroma ukinitev plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, plačil na podlagi 28., 29., 31. in 33. člena Uredbe 1305/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: zmanjšanje, zavrnitev oziroma ukinitev plačil);
20. vstopna površina je ugotovljena površina prvega leta obveznosti – oziroma v primeru razširitve ali nadomestitve obveznosti – ugotovljena površina leta razširitve ali nadomestitve obveznosti;
21. zahtevek je zahtevek za plačilo, ki je vložen v zbirni vlogi za tekoče leto, za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
3. člen 
(pristojni organi in odbor za spremljanje) 
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ministrstvo. Naloge OU opravljata ministrstvo in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je agencija.
(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.
(4) Odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
4. člen 
(ukrepi) 
Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednji ukrepi razvoja podeželja:
– kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP);
– ekološko kmetovanje (v nadaljnjem besedilu: ukrep EK);
– plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD).
5. člen 
(upravičenci) 
(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.
(2) Za KMG vlaga zahtevke za plačilo za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe nosilec KMG, na katerega se glasi tudi odločba za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe.
6. člen 
(sredstva) 
(1) Ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
(2) Za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe je skupno namenjenih do 534.520.720 eurov, od katerih se namenja do:
– 203.287.386,67 eura za ukrep KOPOP, od tega se namenja do 33,6 milijona eurov za prevzete obveznosti za kmetijsko okoljske podukrepe, razen za podukrep ekološko kmetovanje, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013);
– 65,3 milijona eurov za ukrep EK, od tega se namenja do 6,4 milijona eurov za prevzete obveznosti za podukrep ekološko kmetovanje v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil iz PRP 2007–2013;
– 265.933.333,33 eura za ukrep OMD, od tega se namenja do 1.333.333,33 eura za prevzete obveznosti za ukrep območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP 2007–2013.
(3) Skupna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti presežena.
(4) Plačila za izvajanje ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe se za zahtevke za te ukrepe, vložene v tekočem letu vložitve zahtevkov, izvršijo najpozneje v obdobju tekočega leta in treh naslednjih let (obdobje n + 3) v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.
(5) Sredstva, zagotovljena v tekočem proračunskem letu, se namenijo za plačilo odobrenih zahtevkov za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe in prevzete obveznosti za ukrepe iz PRP 2007–2013 ter plačilo pritožb za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno.
(6) Če se sredstva, namenjena za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, v tekočem letu ne porabijo v celoti, se sredstva med temi ukrepi za tekoče leto lahko prerazporedijo.
(7) Neporabljena sredstva iz drugega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom razvoja podeželja iz te uredbe za programsko obdobje 2014–2020.
7. člen 
(sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja) 
Plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se ne smejo sofinancirati iz drugih javnih virov.
II. poglavje   KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA
1. oddelek   SPLOŠNE DOLOČBE 
8. člen 
(namen ukrepa) 
Namen ukrepa KOPOP je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi KMG, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.
9. člen 
(upravičenci) 
Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP so KMG, ki se vključijo v izvajanje tega ukrepa in ves čas trajanja obveznosti izpolnjujejo pogoje in zahteve iz te uredbe.
10. člen 
(vstopi v ukrep KOPOP) 
(1) V ukrep KOPOP je mogoče vstopiti v letu 2016.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v operacije iz 7. do 16. točke in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe mogoče vstopiti v obdobju 2016–2020 in v operacijo iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe v obdobju 2017–2020.
11. člen 
(trajanje in podaljšanje obveznosti) 
(1) Obveznosti za izvajanje ukrepa KOPOP iz te uredbe trajajo pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih:
– prevzeta obveznost lahko preneha v skladu z drugim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU;
– višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU in so opredeljeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Obveznost izvajanja ukrepa KOPOP traja celotno koledarsko leto.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so izjeme glede koledarskega leta mogoče pri izvajanju zahtev:
– Ozelenitev njivskih površin znotraj operacij iz 1. in 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
– Kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja znotraj operacije iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
– Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino znotraj operacije iz 4. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
– Za GERK-e, ki so večji od 1 hektar (v nadaljnjem besedilu: ha) v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika znotraj operacij iz 5. in 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe in
– Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika znotraj operacij iz 7. do 10. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.
(4) Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe je možno letno podaljšanje te obveznosti, pri čemer se lahko podaljša le celotna obveznost.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zaključena petletna obveznost za izvajanje operacije iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe lahko podaljša, le če število v to operacijo vključenih živali ni manjše od števila živali, določenega v drugem odstavku 111. člena te uredbe.
(6) Upravičenci, ki so na določenih površinah KMG izvajali ukrep KOPOP, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje tega ukrepa te površine vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu.
(7) Upravičencem, ki so v izbirno zahtevo operacij iz 1. do 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe vstopili pozneje kot v obvezno zahtevo oziroma zahtevi teh operacij, obveznost za izvajanje te izbirne zahteve preneha istočasno kot obveznost za izvajanje obvezne zahteve oziroma obveznih zahtev.
(8) Če upravičenci v obdobju trajanja obveznosti izvajanja ukrepa KOPOP vstopijo v ukrep EK, obveznost izvajanja operacij ukrepa KOPOP, pri katerih kombinacija med ukrepoma KOPOP in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij.
12. člen 
(prenos obveznosti na drugo KMG) 
KMG, ki je v preteklem letu uveljavljalo zahtevke za ukrep KOPOP na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah ta ukrep izvaja drugo KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
13. člen 
(velikost površine) 
Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje posamezne zahteve v okviru operacij ukrepa KOPOP je 0,1 ha, na KMG pa mora biti v posamezno zahtevo v okviru operacij ukrepa KOPOP vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če za posamezne operacije v tej uredbi ni določeno drugače.
14. člen 
(sprememba površine, vključene v obveznost) 
(1) V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU se lahko obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, med leti spreminja za največ deset odstotkov glede na vstopno površino.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obseg obveznosti v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe ne spreminja, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz priloge 1 te uredbe.
15. člen 
(povečanje površin, vključenih v obveznost) 
(1) V skladu s 15. členom Uredbe 807/2014/EU se obseg površin KMG v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se lahko obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti ali pa se lahko obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina za katero je prevzeta obveznost.
(2) Upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, poveča za več kot deset odstotkov, vendar največ za 20 odstotkov oziroma dva ha, glede na vstopno površino, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, poveča za več kot 20 odstotkov oziroma dva ha glede na vstopno površino, pri čemer se obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.
(4) Upravičenec lahko nadomesti obstoječo obveznost z novo petletno obveznostjo v letu 2016. Obveznosti operacij, v katere je mogoče v skladu z drugim odstavkom 10. člena te uredbe vstopiti v obdobju 2016–2020 ali 2017–2020, je mogoče nadomestiti z novo petletno obveznostjo v katerem koli letu trajanja obveznosti.
16. člen 
(kombinacije) 
(1) Na isti površini se lahko izvaja več operacij oziroma zahtev ukrepa KOPOP iz te uredbe.
(2) Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo zahtev iz prejšnjega odstavka, znašajo:
– njivske površine: 600 eurov na ha letno;
– trajni nasadi: 900 eurov na ha letno;
– druge vrste rabe (trajno travinje, mejice): 450 eurov na ha letno.
17. člen 
(zamenjave) 
Med trajanjem obveznosti ukrepa KOPOP iz te uredbe zamenjava ene operacije oziroma zahteve z drugo operacijo oziroma zahtevo ni dovoljena.
18. člen 
(zavrnitev zahtevka) 
Če upravičenci pri zahtevah ukrepa KOPOP iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na celem GERK, vložijo zahtevek za del GERK, se zahtevek za ta GERK zavrne.
19. člen 
(grafične evidence) 
(1) Za namene izvajanja upravnih pregledov ukrepa KOPOP iz te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:
1. grafična evidenca strmin – S50 (v nadaljnjem besedilu: evidenca S50);
2. evidenca območij grbinastih travnikov – GRB (v nadaljnjem besedilu: evidenca GRB);
3. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Boč – Haloze – Donačka gora in Haloze – vinorodne – HAB1_01_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1_01_06);
4. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Drava, Goričko, Mura in osrednje Slovenske gorice – HAB1_10_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1_10_06);
5. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bela krajina, Bohor, Dobličica, Dravinja s pritoki, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Ličenca pri Poljčanah, Ljubljansko barje, Marindol, Notranjski trikotnik, Pregara – travišča, Reka, Sava Medvode – Kresnice, Trnovski gozd – Nanos, Vrbina – HAB1_30_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1_30_06);
6. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje ekološko pomembna območja posebnih traviščnih habitatov, ki niso območja iz 3., 4. in 5. točke tega odstavka – HAB2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2);
7. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območja Cerovec, dolina Vipave, Dravinja s pritoki, Goričko, Haloze – vinorodne, Javorniki – Snežnik, Libanja, Ličenca pri Poljčanah, Ljubljansko barje, Mura, Notranjski trikotnik, osrednje Slovenske gorice, Reka, Trnovski gozd – Nanos, Volčeke – MET1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET1);
8. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje ekološko pomembna območja traviščnih habitatov metuljev, ki niso območja iz prejšnje točke – MET2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET2);
9. evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, ki vključuje območja dolina Reke, Ljubljansko barje, Planinsko polje, Snežnik – Pivka – VTR1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR1);
10. evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, ki vključuje območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, ki niso območja iz prejšnje točke – VTR2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR2);
11. evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje območje Ljubljanskega barja – STE1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE1);
12. evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje ekološko pomembna območja steljnikov, ki niso območja iz prejšnje točke – STE2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE2);
13. evidenca najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo – VVO_I_DR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO_I_DR);
14. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje območje Dravske kotline – NUV-D (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-D);
15. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje druga območja, ki niso območja iz prejšnje točke – NUV-O (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-O);
16. evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahteve iz 100. člena te uredbe – MV1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV1);
17. evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahtev iz 101. in 102. člena te uredbe – MV2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV2);
18. evidenca območij mejic na Naturi 2000 – MEJ (v nadaljnjem besedilu: evidenca MEJ).
(2) Grafična evidenca strmin iz 1. točke prejšnjega odstavka, ki jo agenciji posreduje ministrstvo, vsebuje podatke o površinah z nagibom 50 odstotkov ali več. Nagib se izračuna na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m, ki ga ministrstvu posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije. Pri navajanju površin strmih travnikov grafična evidenca strmin vsebuje dejansko velikost površine preseka v arih.
(3) Evidence iz 2. do 12. točke in 18. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(4) Evidence iz 13. do 15. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: ARSO).
(5) Evidenci iz 16. in 17. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Zavod za gozdove Slovenije.
(6) Če GERK leži datumsko v dveh različnih območjih iz evidenc iz 3. do 6. točke prvega odstavka tega člena, se za cel GERK upošteva, da leži v območju iz evidence, ki se nanaša na kasnejši datum.
(7) Pri navajanju površin sloja iz evidence VVO_I_DR se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj en ar.
(8) Pri navajanju površin sloja iz evidence NUV-D in evidence NUV-O se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj en ar GERK leži v enem izmed območij iz evidence NUV-D in evidence NUV-O.
(9) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na spletnih straneh ministrstva.
2. oddelek   POGOJI UPRAVIČENOSTI 
20. člen 
(pogoji upravičenosti) 
(1) Upravičenci morajo ob vstopu v ukrep KOPOP iz te uredbe izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:
– imeti najmanj en ha kmetijskih površin na KMG;
– KMG mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG);
– imeti opravljen šesturni program predhodnega usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: predhodno usposabljanje);
– imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: program aktivnosti), ki je elektronski dokument, pripravljen v okviru svetovalne storitve.
(2) Šteje se, da je pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG ali kmetijsko gospodarstvo planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina) do 5. maja tekočega leta predhodno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(3) Predhodno usposabljanje iz prejšnjega odstavka se opravi enkrat, in sicer pred prvim vstopom v ukrep KOPOP iz te uredbe.
(4) Agencija za opravljeno predhodno usposabljanje iz drugega odstavka tega člena iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: evidenca izobraževanja) najpozneje en dan pred rokom za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga), prevzame naslednja podatka o opravljenem predhodnem usposabljanju za zadevni KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur predhodnega usposabljanja.
21. člen 
(program aktivnosti) 
(1) Program aktivnosti iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje najmanj podatke o:
1. KMG;
2. nosilcu KMG;
3. zemljiščih in živalih;
4. izbranih operacijah oziroma zahtevah iz 23. člena te uredbe;
5. zasnovi kolobarja, če KMG izbere zahtevo iz 26. člena te uredbe;
6. analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila;
7. vodenju evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG;
8. načrtu ureditve pašnika in paše, če KMG izbere zahteve v okviru operacije iz prvega odstavka 99. člena te uredbe.
(2) Program aktivnosti KMG – planine mora poleg podatkov iz 1. do 4. točke ter 6. in 7. točke prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke o načrtu ureditve pašnika in paše iz 8. točke prejšnjega odstavka, če se KMG – planina vključi v izvajanje operacije iz 104. člena te uredbe.
(3) Program aktivnosti mora biti izdelan najpozneje na dan oddaje zbirne vloge. Z oddajo zbirne vloge se zaključi tudi izdelava programa aktivnosti.
(4) Upravičenec mora program aktivnosti dopolniti, če:
– v letih po vstopu v ukrep KOPOP razširi obveznost na nove operacije oziroma zahteve iz 23. člena te uredbe;
– pridobi nove GERK.
(5) Če je upravičenec vključen tudi v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, se pripravi skupen program aktivnosti za ukrep KOPOP in ukrep EK.
(6) Analizo tal in gnojilni načrt iz 6. točke prvega odstavka tega člena je treba izdelati pred izdelavo programa aktivnosti za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je lahko petleten, če vključuje vse kmetijske rastline za obdobje veljavnosti tega načrta.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati tistim KMG, ki se vključijo le v izvajanje operacij iz 7. do 10. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.
(8) Na analizi tal iz šestega odstavka tega člena morajo biti navedeni vsi GERK, za katere je ta analiza izdelana. Iz analize tal morata biti razvidna podatka, kdo je izdelal analizo tal in datum izdelave analize tal. Če na analizah tal niso navedeni GERK in potrebni parametri iz šestega odstavka tega člena, jih je treba ustrezno dopolniti. Manjkajoče GERK na analizah tal lahko dopiše kmetijska svetovalna služba, manjkajoče parametre pa lahko dopolni le laboratorij, ki je izdelal prvotno analizo tal.
(9) Gnojilni načrt iz šestega odstavka tega člena je treba izdelati na podlagi veljavne analize tal, ki ni starejša od petih let. Kot še veljaven datum izdelave analize tal se upošteva za leto:
– 2016: 1. januar 2011;
– 2017: 1. januar 2012;
– 2018: 1. januar 2013;
– 2019: 1. januar 2014;
– 2020: 1. januar 2015.
(10) »Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo«, ki so pripomoček pri jemanju vzorcev tal za analizo, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(11) Načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka tega člena vsebuje najmanj podatke o:
1. pašniku;
2. površinah v uporabi;
3. številu čredink;
4. številu živali na paši;
5. številu pastirjev;
6. obdobju paše;
7. povprečni obtežbi z glavami velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ).
(12) Načrt ureditve pašnika in paše iz prejšnjega odstavka se pripravi na obrazcu, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(13) V fazi izdelave programa aktivnosti in oddaje zbirne vloge se poleg podatkov o površinah prek RKG preverjajo tudi naslednji podatki o trajnih nasadih:
– gostota;
– zatravljenost;
– terasiranost;
– nagib;
– vinorodna dežela.
(14) Na podlagi programa aktivnosti agencija izvede upravni pregled glede:
– ustreznosti zasnove petletnega kolobarja pri zahtevi iz 26. člena te uredbe;
– vodenja evidenc uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG;
– veljavnosti analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG, ki uporabljajo mineralna gnojila;
– načrta ureditve pašnika in paše v okviru operacije iz prvega odstavka 99. člena in operacije iz 104. člena te uredbe.
3. oddelek   SPLOŠNI POGOJI
22. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Upravičenci morajo pri izvajanju ukrepa KOPOP izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
– imeti morajo opravljen štiriurni program usposabljanja letno iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: redno usposabljanje);
– v prvih treh letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe morajo najmanj enkrat uporabiti storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;
– ves čas trajanja obveznosti morajo voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, na obrazcih evidenc o delovnih opravilih, ki so dostopni na spletnih straneh ministrstva in agencije;
– ne smejo uporabljati blata iz komunalnih čistilnih naprav.
(2) Šteje se, da je pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG ali KMG – planina do 20. decembra tekočega leta redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(3) Agencija za opravljeno redno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur rednega usposabljanja.
(4) Če je v prvih treh letih izvajanja obveznosti ukrepa KOPOP za KMG ali KMG – planina uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to šteje kot izpolnitev pogoja iz druge alineje prvega odstavka tega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.
(5) Agencija za uporabnike storitev svetovanja iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID.
(6) Če se upravičenci, ki so vključeni v izvajanje ukrepa KOPOP, vključijo v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, mora biti za KMG:
– opravljeno tudi usposabljanje iz prve alineje 131. člena te uredbe;
– izdelan individualni načrt preusmeritve KMG iz konvencionalne v ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu: individualni načrt preusmeritve KMG) iz druge alineje 131. člena te uredbe, če prvič vstopajo v kontrolo ekološkega kmetovanja;
– najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti uporabljena storitev svetovanja iz tretje alineje 131. člena te uredbe.
(7) Evidence o delovnih opravilih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena vključujejo evidence o delovnih opravilih za:
1. njivske površine za operacije iz 1., 11. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
2. hmeljišča za operaciji iz 2. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
3. intenzivne sadovnjake in oljčnike za operaciji iz 3. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
4. vinograde za operaciji iz 4. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
5. trajno travinje oziroma pašnike za operacije iz 5. do 10. točke in 12. do 15. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
6. visokodebelne travniške sadovnjake za operacijo iz 16. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
7. mejice za operacijo iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;
8. rejo lokalnih pasem za operacijo iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.
(8) Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka tega člena mora KMG v primeru uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev voditi tudi podatke o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev za vse površine KMG. KMG popiše tudi izhodiščno stanje zalog posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev po stanju na dan oddaje zbirne vloge. Te evidence se morajo nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.
(9) Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo na obrazcu evidence o uporabi gnojil na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse površine KMG in obrazcu evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse površine KMG, ki sta dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(10) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih usposabljanja in o uporabljeni storitvi svetovanja. S pregledom na kraju samem se preverjajo evidence iz sedmega in devetega odstavka tega člena ter evidence iz drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence okoljevarstvenih dovoljenj za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji posreduje ARSO.
4. oddelek   OPERACIJE 
1. pododdelek   Operacije 
23. člen 
(operacije) 
(1) Ukrep KOPOP se izvaja v okviru operacij, ki vključujejo obvezne oziroma izbirne zahteve.
(2) Operacije iz prejšnjega odstavka so naslednje:
1. Poljedelstvo in zelenjadarstvo;
2. Hmeljarstvo;
3. Sadjarstvo;
4. Vinogradništvo;
5. Trajno travinje I;
6. Trajno travinje II;
7. Posebni traviščni habitati;
8. Traviščni habitati metuljev;
9. Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov;
10. Steljniki;
11. Vodni viri;
12. Ohranjanje habitatov strmih travnikov;
13. Grbinasti travniki;
14. Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri;
15. Planinska paša;
16. Visokodebelni travniški sadovnjaki;
17. Ohranjanje mejic;
18. Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje;
19. Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija.
(3) Operacije iz 1. do 11. točke prejšnjega odstavka vključujejo obvezne in izbirne zahteve. V okviru teh operacij mora upravičenec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz prejšnjega člena izvajati vse obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev v okviru posamezne operacije. Upravičenec lahko izbere tudi več operacij ukrepa KOPOP.
(4) Operacije iz 12. in 13. točke ter iz 16. do 18. točke drugega odstavka tega člena predstavljajo samostojne zahteve. Če se upravičenec odloči za izvajanje teh operacij, mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena, izbere pa lahko eno ali več operacij oziroma zahtev.
(5) Operacija iz 14. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v treh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno ali več teh zahtev znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena.
(6) Operacija iz 15. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v dveh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno od zahtev znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena.
(7) Operacija iz 19. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v dveh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno ali obe zahtevi znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena.
(8) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, se lahko vključijo v operacijo iz 5. točke in operacijo iz 6. točke drugega odstavka tega člena le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje vsaj ene izmed operacij iz 7. do 10. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj območij iz tega odstavka. Če je presek GERK s posameznim območjem iz priloge 3 te uredbe deset arov ali več, se šteje, da je cel GERK znotraj tega območja.
(9) Upravičenci, katerih površine ležijo na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda in območjih vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, se v izvajanje operacije iz 1. točke drugega odstavka tega člena lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 30 odstotki njivskih površin na območju Dravske kotline in najmanj 20 odstotki njivskih površin na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda. Upravičenci, katerih površine najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: VVO_I_DR), ležijo na območjih iz prvega stavka tega odstavka iz Načrta upravljanja voda v obsegu najmanj en ar, se lahko v operacijo iz 1. točke drugega odstavka tega člena vključijo brez pogojevanja vključitve v operacijo iz 11. točke drugega odstavka tega člena.
(10) Če se upravičenci vključijo le v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, morajo to operacijo na območju Dravske kotline iz Načrta upravljanja voda izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin, na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda pa na najmanj 20 odstotkih njivskih površin.
(11) Ne glede na določbe devetega in desetega odstavka tega člena je treba zahtevo Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih znotraj operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena izvajati na vseh njivskih površinah, ki ležijo na območjih iz priloge 4 te uredbe.
(12) Če leži vsaj en ar površine na območjih iz priloge 4 te uredbe, se zahteva iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena izvaja na celotni površini GERK. V primeru kombinacije območja Dravske kotline in drugih območij iz priloge 4 te uredbe se izpolnjevanje zahteve obravnava ločeno, tako da mora KMG izpolniti pogoj glede 30 odstotkov vključenih površin na območju Dravske kotline in pogoj glede 20 odstotkov vključenih površin na ostalih območjih. Če upravičenec na isti površini izvaja dve različni zahtevi iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, se površina za izpolnjevanje pogoja glede 30- ali 20-odstotnega deleža površin šteje enkrat.
(13) Deleži vključenosti v posamezne zahteve operacij iz osmega do desetega odstavka tega člena se preverjajo z upravnim pregledom ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe.
(14) Izvajanje operacij iz drugega odstavka tega člena se preverja z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem v skladu s 74. členom Uredbe 1306/2013/EU.
2. pododdelek   Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo 
24. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
25. člen 
(obvezni zahtevi in izbirne zahteve) 
(1) Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenci morajo izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izberejo tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– POZ_KOL: Petletni kolobar (v nadaljnjem besedilu: POZ_KOL);
– POZ_NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: POZ_NMIN).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
1. POZ_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: POZ_NIZI);
2. POZ_POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (v nadaljnjem besedilu: POZ_POD);
3. POZ_FFSM: Uporaba protiinsektnih mrež (v nadaljnjem besedilu: POZ_FFSM);
4. POZ_FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: POZ_FFSV);
5. POZ_MEHZ: Uporaba zastirk ali mehansko zatiranje plevelov (v nadaljnjem besedilu: POZ_MEHZ);
6. POZ_KONZ: Konzervirajoča obdelava tal (v nadaljnjem besedilu: POZ_KONZ);
7. POZ_ZEL: Ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: POZ_ZEL);
8. POZ_NEP: Neprezimni medonosni posevki (v nadaljnjem besedilu: POZ_NEP).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.
26. člen 
(obvezna zahteva POZ_KOL) 
(1) V okviru obvezne zahteve POZ_KOL morajo biti kot glavni posevek v petletni kolobar vključene najmanj tri različne kmetijske rastline, pri čemer:
1. so žita lahko v kolobarju največ trikrat;
2. je koruza lahko v kolobarju največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma;
3. naknadni posevki ne predstavljajo ene od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar;
4. morebitna zamenjava kmetijskih rastlin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja zahteve;
5. so zelenjadnice v petletni kolobar lahko vključene vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek;
6. so njivska zelišča v petletni kolobar lahko vključena vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek;
7. je praha na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« lahko del kolobarja, vendar zanjo plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL ni mogoče uveljavljati;
8. so kmetijske rastline, ki so upravičene do plačil iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, vendar zanje ni možno uveljavljati plačila za obvezno zahtevo POZ_KOL, lahko sestavni del kolobarja, vendar upravičenec za njih ne pridobi plačila;
9. se jare in ozimne kmetijske rastline štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
10. se različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
11. so trava in travno deteljne mešanice v kolobar lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
12. morata biti zasnova kolobarja in kmetijska rastlina, ki sta navedeni na zbirni vlogi, skladni s stanjem v naravi.
(2) Praha in kmetijske rastline iz 7. in 8. točke prejšnjega odstavka so določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Za obvezno zahtevo POZ_KOL velja, da:
– mora biti za vsako poljino petletni kolobar zasnovan že ob vstopu v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo;
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– zasnova kolobarja (za vsako poljino) prek programa aktivnosti;
– ustreznost skupine kmetijskih rastlin za kolobar prek zbirne vloge;
– letno sledenje vrstenja koruze;
– ustreznost kolobarja po petih letih izvajanja obvezne zahteve POZ_KOL.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL znaša 114,78 eura na ha letno.
(9) Prezimni posevek, za katerega se uveljavlja plačilo za izbirno zahtevo POZ_ZEL iz 34. člena te uredbe ali plačilo za obvezno zahtevo VOD_ZEL iz 90. člena te uredbe za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ_KOL, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve POZ_KOL z ukrepom EK iz te uredbe se plačilo za obvezno zahtevo POZ_KOL ne dodeli.
27. člen 
(obvezna zahteva POZ_NMIN) 
(1) V okviru obvezne zahteve POZ_NMIN se najpozneje do 30. junija tekočega leta izdelajo hitri talni testi oziroma hitri rastlinski testi na vsebnost nitratnega dušika za glavni posevek za kmetijske rastline iz sedmega odstavka tega člena.
(2) Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju obvezne zahteve POZ_NMIN je:
1. do vključno tri ha površin: ena analiza;
2. nad tri do vključno deset ha površin: dve analizi;
3. nad desetimi do vključno 20 ha površin: štiri analize;
4. nad 20 do 100 ha površin: za vsakih nadaljnjih deset ha površin ena dodatna analiza;
5. nad 100 do vključno 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 25 ha površin ena dodatna analiza;
6. nad 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 50 ha ena dodatna analiza.
(3) Analize iz prejšnjega odstavka lahko izdelajo le institucije, pristojne za izdelavo analiz.
(4) Pred vstopom v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe.
(5) Za obvezno zahtevo POZ_NMIN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(6) Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov iz prvega odstavka tega člena in gnojilne nasvete, izdelane na podlagi teh testov. Iz rezultatov hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi teh testov, morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in številkah GERK (GERK_PID), na katere se ti testi nanašajo.
(7) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ_NMIN se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(8) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;
– podatki o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR;
– evidenca izobraževanja.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov, ki so jih izdelale institucije, pristojne za izdelavo analiz;
– pregled obstoja gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov.
(11) Rezultati hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in gnojilni nasveti, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati zlasti naslednje podatke:
– datum izdelave posameznega hitrega talnega testa oziroma hitrega rastlinskega testa;
– datum izdelave posameznega gnojilnega nasveta;
– številko GERK (GERK_PID), na katerega se posamezen hitri talni test oziroma hitri rastlinski test in gnojilni nasvet nanašata.
(12) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_NMIN znaša 22,62 eura na ha letno, razen na VVO_I_DR, kjer znaša 15,77 eura na ha letno.
28. člen 
(izbirna zahteva POZ_NIZI) 
(1) Izbirna zahteva POZ_NIZI pomeni nanos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos neposredno na površino tal. V primeru nanosa gnojil na površino tal pred setvijo je potrebna takojšnja zadelava v tla. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe.
(2) Nanos na površino tal iz prejšnjega odstavka pomeni raztros tekočih organskih gnojil skozi cevi ali sani, ki se vlečejo po tleh. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Od zadelave gnojil v tla do setve ne sme poteči več kot sedem koledarskih dni. Takojšnja zadelava gnojil v tla pomeni zadelavo v tla najpozneje naslednji dan.
(3) Za izbirno zahtevo POZ_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Plačilo iz desetega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 25 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje za potrebe izvajanja zahtev z obveznostjo gnojenja z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak v okviru ukrepa KOPOP iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec opredelitve načina reje), na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na KMG. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, kadar se strojna storitev opravlja kot sosedska pomoč v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (v nadaljnjem besedilu: izjava izvajalca).
(6) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_NIZI se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(7) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost:
– kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– območja prek evidence VVO_I_DR.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
4. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;
5. popis števila GVŽ;
6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_NIZI znaša 3,81 eura na m3 letno.
29. člen 
(izbirna zahteva POZ_POD) 
(1) V okviru izbirne zahteve POZ_POD se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje pa do 15. novembra tekočega leta, se posevek podorje.
(2) Izbirna zahteva POZ_POD se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek.
(3) Za izbirno zahtevo POZ_POD velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_POD se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_POD znaša 126 eurov na ha letno.
30. člen 
(izbirna zahteva POZ_FFSM) 
(1) V okviru izbirne zahteve POZ_FFSM se posevki oziroma površine prekrivajo s protiinsektnimi mrežami ali agrokopreno, pri čemer uporaba insekticidov ni dovoljena.
(2) Izbirna zahteva POZ_FFSM se lahko uveljavlja le za glavni posevek.
(3) Kot upravičene površine se lahko štejejo površine, ki so bile v posameznem letu pokrite s protiinsektno mrežo ali agrokopreno, pri čemer mora protiinsektna mreža ali agrokoprena zadoščati za vsaj eno tretjino površin, vključenih v izbirno zahtevo POZ_FFSM.
(4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in račune o nakupu protiinsektnih mrež ali agrokoprene, razen za protiinsektne mreže ali agrokopreno, kupljene pred letom vstopa v izbirno zahtevo POZ_FFSM. Če so protiinsektne mreže ali agrokoprena kupljene pred letom vstopa v izbirno zahtevo POZ_FFSM, se na KMG popiše stanje zalog protiinsektnih mrež ali agrokoprene po stanju na dan oddaje zbirne vloge v letu vstopa v to zahtevo. Te evidence se morajo nato nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe.
(5) Za izbirno zahtevo POZ_FFSM velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(6) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSM se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(7) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled KMG;
4. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
5. preveritev računov, s katerih je razviden nakup protiinsektnih mrež ali agrokoprene;
6. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSM znaša 215,34 eura na ha letno.
31. člen 
(izbirna zahteva POZ_FFSV) 
(1) V okviru izbirne zahteve POZ_FFSV se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice in na območju Slovenj Gradca.
(2) Seznam aktivnih snovi, ki jih je na VVO_I_DR prepovedano uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(3) Izbirna zahteva POZ_FFSV se lahko uveljavlja le za glavni posevek.
(4) Kot izpolnjevanje izbirne zahteve POZ_FFSV se šteje tudi, če se na GERK fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo.
(5) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev.
(6) Za izbirno zahtevo POZ_FFSV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(7) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSV se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(8) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost:
– kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– območja prek evidence VVO_I_DR.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled KMG;
4. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
5. pregled fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo na KMG;
6. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
7. preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSV znaša 26,52 eura na ha letno.
32. člen 
(izbirna zahteva POZ_MEHZ) 
(1) V okviru izbirne zahteve POZ_MEHZ se v glavnih posevkih tla prekrivajo z zastirkami oziroma se izvaja mehansko zatiranje plevelov, pri čemer uporaba herbicidov v tekočem letu ni dovoljena.
(2) Mehansko zatiranje plevelov se izvede najpozneje do 25. oktobra tekočega leta.
(3) Za izbirno zahtevo POZ_MEHZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu zastirke in fitofarmacevtskih sredstev ali druge dokaze o uporabi zastirke, pridelane na KMG.
(5) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_MEHZ se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(6) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
4. pregled KMG;
5. pregled računa o nakupu zastirke ali drugih dokazov o uporabi zastirke, pridelane na KMG;
6. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;
7. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_MEHZ znaša 89,46 eura na ha letno.
33. člen 
(izbirna zahteva POZ_KONZ) 
(1) Izbirna zahteva POZ_KONZ pomeni minimalno obdelavo tal z vlečenimi pasivnimi stroji za konzervacijsko obdelavo tal oziroma gnanimi (aktivnimi) stroji za konzervacijsko obdelavo tal, pri čemer oranje ni dovoljeno. Konzervirajočo obdelavo tal je treba izvesti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta pred setvijo na posevku, za katerega se uveljavlja zahtevek iz 153. člena te uredbe.
(2) Za izbirno zahtevo POZ_KONZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.
(4) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_KONZ se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(5) Na isti površini GERK lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo za izbirno zahtevo POZ_KONZ samo enkrat, in sicer za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.
(6) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_KONZ znaša 40,68 eura na ha letno.
34. člen 
(izbirna zahteva POZ_ZEL) 
(1) V okviru izbirne zahteve POZ_ZEL:
– je setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta;
– morajo biti tla pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri čemer pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena.
(2) Izbirna zahteva POZ_ZEL se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 odstotkov.
(3) Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine.
(4) Za izbirno zahtevo POZ_ZEL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(5) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(6) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_ZEL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(7) Z upravnim pregledom se preverijo:
– naklon njiv prek RKG;
– ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Prezimni posevek, za katerega se pridobi plačilo za izbirno zahtevo POZ_ZEL za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ_KOL iz 26. člena te uredbe, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen.
(11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_ZEL znaša 113,88 eura na ha letno.
35. člen 
(izbirna zahteva POZ_NEP) 
(1) V okviru izbirne zahteve POZ_NEP:
– je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. avgusta tekočega leta;
– morajo biti tla z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. avgusta tekočega leta do 16. oktobra tekočega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin mogoča po 16. oktobru tekočega leta;
– uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil v času izvajanja zahteve ni dovoljena.
(2) Za izbirno zahtevo POZ_NEP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Za pokritost tal z neprezimnimi medonosnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine.
(4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(5) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_NEP se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(6) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled KMG;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_NEP znaša 93,60 eura na ha letno.
3. pododdelek   Operacija Hmeljarstvo 
36. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Hmeljarstvo iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Hmeljarstvo) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
37. člen 
(obvezni zahtevi in izbirne zahteve) 
(1) Operacija Hmeljarstvo vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– HML_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: HML_POKT);
– HML_NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: HML_NMIN).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– HML_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: HML_NIZI);
– HML_KOMP: Kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja (v nadaljnjem besedilu: HML_KOMP);
– HML_BIOV: Uporaba biorazgradljivih vrvic (v nadaljnjem besedilu: HML_BIOV).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.
38. člen 
(obvezna zahteva HML_POKT) 
(1) V okviru obvezne zahteve HML_POKT morajo biti tla v medvrstnem prostoru hmeljišča od 25. julija tekočega leta do najmanj 25. oktobra tekočega leta pokrita s kmetijskimi rastlinami iz priloge 6 te uredbe.
(2) Za obvezno zahtevo HML_POKT velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML_POKT, je hmelj.
(4) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline – hmelja preveri prek zbirne vloge.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.
(7) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML_POKT znaša 100,80 eura na ha letno.
39. člen 
(obvezna zahteva HML_NMIN) 
(1) V okviru obvezne zahteve HML_NMIN se najpozneje do 30. junija tekočega leta izdelajo hitri talni testi na vsebnost nitratnega dušika v tleh.
(2) Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju obvezne zahteve HML_NMIN je:
– do vključno tri ha površin hmelja: ena analiza;
– nad tri do vključno deset ha površin hmelja: dve analizi;
– nad desetimi do vključno 20 ha površin hmelja: štiri analize;
– nad 20 do 100 ha površin: za vsakih nadaljnjih deset ha površin hmelja ena dodatna analiza;
– nad 100 do vključno 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 25 ha površin ena dodatna analiza;
– nad150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 50 ha ena dodatna analiza.
(3) Analize iz prejšnjega odstavka lahko izdelajo le institucije, pristojne za izdelavo analiz.
(4) Pred vstopom v operacijo Hmeljarstvo se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe.
(5) Za obvezno zahtevo HML_NMIN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(6) Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov iz prvega odstavka tega člena in gnojilne nasvete, izdelane na podlagi teh testov. Iz rezultatov hitrih talnih testov in gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi teh testov, morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov in številkah GERK (GERK_PID), na katere se ti testi nanašajo.
(7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML_NMIN, je hmelj.
(8) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– podatki o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca izobraževanja.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov, ki so jih izdelale institucije, pristojne za izdelavo analiz;
– pregled obstoja gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi hitrih talnih testov.
(11) Rezultati hitrih talnih testov in gnojilni nasveti, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati zlasti naslednje podatke:
– datum izdelave posameznega hitrega talnega testa;
– datum izdelave posameznega gnojilnega nasveta;
– številko GERK (GERK_PID), na katerega se posamezen hitri talni test in gnojilni nasvet nanašata.
(12) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML_NMIN znaša 22,86 eura na ha letno.
40. člen 
(izbirna zahteva HML_NIZI) 
(1) Izbirna zahteva HML_NIZI pomeni zadelavo gnojevke, gnojnice in gnoja v tla najpozneje 24 ur po aplikaciji v hmeljišče. Zadelava v tla poteka s kultiviranjem oziroma zaoravanjem ali obsipavanjem hmelja. Tekoča organska gnojila se nanašajo z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos na površino tal v hmeljišču. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe.
(2) Za izbirno zahtevo HML_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Plačilo iz devetega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 25 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na KMG. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7 te uredbe.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.
(5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_NIZI, je hmelj.
(6) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. popis kmetijske rastline na površini;
3. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
4. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;
5. popis števila GVŽ;
6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_NIZI znaša 3,81 eura na m3 letno.
41. člen 
(izbirna zahteva HML_KOMP) 
(1) V okviru izbirne zahteve HML_KOMP se po obiranju hmelja s hmeljevino naredi kompostni kup. Upoštevajo se površine GERK, na katerih se prideluje hmelj. Kompostni kup se ne sme nahajati na hmeljišču. Kompostiranje na kupu traja najmanj do 1. marca naslednjega leta.
(2) Za izbirno zahtevo HML_KOMP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, s katerega se pobere hmeljevina, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_KOMP, je hmelj.
(4) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev obstoja kompostnega kupa.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_KOMP znaša 27,60 eura na ha letno.
42. člen 
(izbirna zahteva HML_BIOV) 
(1) V okviru izbirne zahteve HML_BIOV se namesto polipropilenskih vrvic uporabljajo hitro razgradljiva vodila – biorazgradljive vrvice (v nadaljnjem besedilu: biorazgradljive vrvice).
(2) Za izbirno zahtevo HML_BIOV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je treba hraniti račun, s katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic in deklaracije za biorazgradljive vrvice, v hmeljiščih pa morajo biti prisotne biorazgradljive vrvice.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_BIOV, je hmelj.
(5) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled KMG;
3. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
4. pregled računa, s katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic;
5. pregled deklaracij za biorazgradljive vrvice;
6. pregled prisotnosti biorazgradljivih vrvic na KMG (v hmeljiščih).
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_BIOV znaša 158,10 eura na ha letno.
4. pododdelek   Operacija Sadjarstvo 
43. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Sadjarstvo iz 3. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Sadjarstvo) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1221 – intenzivni sadovnjak« oziroma »1230 – oljčnik«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
44. člen 
(obvezna zahteva in izbirne zahteve) 
(1) Operacija Sadjarstvo vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je SAD_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: SAD_VABE).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– SAD_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: SAD_EKGN);
– SAD_KONF: Uporaba metode konfuzije in dezorientacije (v nadaljnjem besedilu: SAD_KONF);
– SAD_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod drevesi) (v nadaljnjem besedilu: SAD_MEHZ);
– SAD_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: SAD_POKT).
(4) Pri vseh zahtevah v okviru operacije Sadjarstvo mora gostota dreves znašati:
– oljčniki najmanj 150 dreves na ha;
– nasadi sadovnjakov najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju;
– nasadi z ostalimi sadnimi vrstami in nasadi z mešanimi sadnimi vrstami najmanj 200 dreves na ha.
(5) Izbirne zahteve iz tretjega odstavka tega člena je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.
45. člen 
(obvezna zahteva SAD_VABE) 
(1) V okviru obvezne zahteve SAD_VABE se v intenzivnih sadovnjakih oziroma oljčnikih v obdobju od 15. marca do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe, s katerimi se spremljata številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva nasadov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab se upoštevajo navodila iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin. Uporaba doma izdelanih feromonskih oziroma prehranskih vab ni dovoljena.
(2) Pri izvajanju obvezne zahteve SAD_VABE število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe.
(3) Za obvezno zahtevo SAD_VABE velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK, pri čemer ena feromonska vaba, lepljiva plošča oziroma prehranska vaba lahko pokrijejo več GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe in račune o nakupu feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab ter do 15. februarja naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe.
(5) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve SAD_VABE se lahko uveljavlja za sadne vrste iz priloge 6 te uredbe.
(6) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled deklaracij za feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe;
4. preveritev upoštevanja uporabe minimalnega števila potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab in števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe;
5. preveritev računov o nakupu feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab;
6. pregled že uporabljenih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab na KMG.
(9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve SAD_VABE znaša 144,96 eura na ha letno.
46. člen 
(izbirna zahteva SAD_EKGN) 
(1) V okviru izbirne zahteve SAD_EKGN se za talno gnojenje lahko uporabljajo organska gnojila oziroma gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES.
(2) Za izbirno zahtevo SAD_EKGN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kot izpolnjevanje izbirne zahteve SAD_EKGN se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo.
(4) Če se obnova intenzivnega sadovnjaka oziroma oljčnika ne zaključi v tekočem letu, upravičenec za to površino za izbirno zahtevo SAD_EKGN ne vloži zahtevka iz 153. člena te uredbe, površina pa se v tekočem letu izvzame iz obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
(5) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(6) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_EKGN se lahko uveljavlja za sadne vrste iz priloge 6 te uredbe.
(7) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled deklaracij nabavljenih gnojil;
– preveritev računov, s katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_EKGN znaša 69,24 eura na ha letno in se izplača le za tiste površine, na katerih se izvaja obvezna zahteva SAD_VABE.
47. člen 
(izbirna zahteva SAD_KONF) 
(1) V okviru izbirne zahteve SAD_KONF se pred začetkom ali na samem začetku pojava škodljivcev uporabljajo feromonski dispenzorji. Število potrebnih feromonskih dispenzorjev je določeno z navodili proizvajalca feromonskih dispenzorjev. Na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe se objavijo navodila za izvajanje te zahteve kot priporočila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
(2) Za izbirno zahtevo SAD_KONF velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je treba hraniti:
– deklaracije za feromonske dispenzorje;
– navodila proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;
– račune o nakupu feromonskih dispenzorjev.
(4) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_KONF se lahko uveljavlja za sadne vrste iz priloge 6 te uredbe.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled deklaracij za feromonske dispenzorje;
– pregled navodil proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;
– preveritev računov o nakupu feromonskih dispenzorjev.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_KONF znaša 180,30 eura na ha letno.
48. člen 
(izbirna zahteva SAD_MEHZ) 
(1) V okviru izbirne zahteve SAD_MEHZ je prepovedana uporaba herbicidov. Mehansko zatiranje plevelov se izvaja v obdelovalnem pasu pod drevesi.
(2) Za izbirno zahtevo SAD_MEHZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_MEHZ se lahko uveljavlja za sadne vrste iz priloge 6 te uredbe.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija oziroma oprema ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije oziroma opreme na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_MEHZ znaša 155,10 eura na ha letno.
49. člen 
(izbirna zahteva SAD_POKT) 
(1) Izbirna zahteva SAD_POKT se v posameznem letu izvaja v vsakem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po obiranju, vendar najpozneje do 30. maja tekočega leta, se izvede vzdrževanje ledine za ohranjanje ozelenitve tal v medvrstnem prostoru. Po potrebi, oziroma v primeru poškodbe ozelenjene površine, se te površine doseje s kmetijskimi rastlinami iz priloge 6 te uredbe v čisti setvi ali kot mešanice. Pod drevesi je dopusten neozelenjen pas. Ruša v medvrstnih prostorih mora biti vedno v dobrem stanju. Najpozneje do 15. oktobra tekočega leta se rastline zmulčijo oziroma pokosijo. Če je nasad na terasah, je košnja oziroma mulčenje ozelenjenih brežin teras obvezno.
(2) Za izbirno zahtevo SAD_POKT velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_POKT se lahko uveljavlja za sadne vrste iz priloge 6 te uredbe.
(4) Z upravnim pregledom se preverita:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– gostota dreves prek RKG.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_POKT znaša 229,92 eura na ha letno.
5. pododdelek   Operacija Vinogradništvo 
50. člen 
(vrsta rabe GERK) 
(1) Operacija Vinogradništvo iz 4. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Vinogradništvo) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1211 – vinograd«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(2) Operacija iz prejšnjega odstavka se izvaja v vinogradih z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki.
51. člen 
(obvezna zahteva in izbirne zahteve) 
(1) Operacija Vinogradništvo vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je VIN_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: VIN_VABE).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– VIN_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: VIN_EKGN);
– VIN_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod trtami) (v nadaljnjem besedilu: VIN_MEHZ);
– VIN_INSK: Opustitev uporabe insekticidov (v nadaljnjem besedilu: VIN_INSK);
– VIN_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN_POKT);
– VIN_MEDV: Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN_MEDV).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.
52. člen 
(obvezna zahteva VIN_VABE) 
(1) V okviru obvezne zahteve VIN_VABE se v vinogradih v obdobju od 1. maja do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe oziroma lepljive plošče, s katerimi se spremljata številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva vinogradov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč se upoštevajo navodila iz priloge 8 te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin. Uporaba doma izdelanih feromonskih vab ni dovoljena.
(2) Pri izvajanju obvezne zahteve VIN_VABE število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe.
(3) Za obvezno zahtevo VIN_VABE velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK, pri čemer ena feromonska vaba oziroma lepljiva plošča lahko pokrije več GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe oziroma lepljive plošče in račune o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč ter do 15. februarja naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe oziroma lepljive plošče.
(5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve VIN_VABE, je vinska trta.
(6) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost:
– kmetijske rastline;
– nagiba.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled deklaracij za feromonske vabe oziroma lepljive plošče;
4. preveritev upoštevanja uporabe minimalnega števila potrebnih vab oziroma lepljivih plošč in število škropljenj iz priloge 8 te uredbe;
5. preveritev računov o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč;
6. pregled že uporabljenih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč na KMG.
(9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VIN_VABE znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 143,04 eura na ha;
– nad 35 odstotki: 188,10 eura na ha.
53. člen 
(izbirna zahteva VIN_EKGN) 
(1) V okviru izbirne zahteve VIN_EKGN se za talno gnojenje lahko uporabljajo organska gnojila oziroma gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s prilogo I Uredbe 889/2008/ES.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_EKGN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kot izpolnjevanje izbirne zahteve VIN_EKGN se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo.
(4) Če se obnova vinograda ne zaključi v tekočem letu, upravičenec za to površino za izbirno zahtevo VIN_EKGN ne vloži zahtevka iz 153. člena te uredbe, površina pa se v tekočem letu izvzame iz obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
(5) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(6) Kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_EKGN, je vinska trta.
(7) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost:
– kmetijske rastline;
– nagiba.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled deklaracij nabavljenih gnojil;
– preveritev računov, s katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_EKGN znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 76,80 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki: 96,96 eura na ha letno.
(11) Plačilo iz prejšnjega odstavka se izplača le za tiste površine, na katerih se izvaja obvezna zahteva VIN_VABE.
54. člen 
(izbirna zahteva VIN_MEHZ) 
(1) V okviru izbirne zahteve VIN_MEHZ se pleveli v vrstnem prostoru zatirajo brez uporabe herbicidov. Tla v vrsti pod trsi se plitvo obdelajo oziroma se pleveli pokosijo ali zmulčijo.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_MEHZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEHZ, je vinska trta.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija oziroma oprema ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost:
– kmetijske rastline;
– nagiba.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije oziroma opreme na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEHZ znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 163,44 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki: 227,10 eura na ha letno.
55. člen 
(izbirna zahteva VIN_INSK) 
(1) Pri izvajanju izbirne zahteve VIN_INSK uporaba insekticidov ni dovoljena, razen za obvladovanje karantenskih škodljivih organizmov. Seznam insekticidov za zatiranje karantenskih škodljivih organizmov je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_INSK velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN_INSK, je vinska trta.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost:
– kmetijske rastline;
– nagiba.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. preveritev uporabe insekticidov s seznama iz prvega odstavka tega člena;
4. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
5. preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev;
6. pregled KMG.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_INSK znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 191,54 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki: 270,74 eura na ha letno.
56. člen 
(izbirna zahteva VIN_POKT) 
(1) Izbirna zahteva VIN_POKT se v posameznem letu izvaja v vsakem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po trgatvi, vendar najpozneje do 30. maja tekočega leta, se izvede vzdrževanje ledine za ohranjanje ozelenitve tal v medvrstnem prostoru. Ruša v medvrstnih prostorih mora biti vedno v dobrem stanju. Po potrebi, oziroma v primeru poškodbe ozelenjene površine, se te površine dosejejo s kmetijskimi rastlinami iz priloge 6 te uredbe v čisti setvi ali kot mešanice. Pod trtami je dopusten neozelenjen pas. Obvezna je dvakratna košnja oziroma mulčenje ozelenjenih površin, tudi na ozelenjenih brežinah teras, ki se opravi najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. Prva košnja oziroma mulčenje mora biti izvedeno do 30. junija tekočega leta.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_POKT velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN_POKT, je vinska trta.
(4) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– zatravljenost in terasiranost vinograda prek RKG;
– ustreznost nagiba prek RKG.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_POKT znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: vertikala 217,45 eura na ha letno, terasa 278,68 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki: vertikala 392,02 eura na ha letno, terasa 516,66 eura na ha letno.
57. člen 
(izbirna zahteva VIN_MEDV) 
(1) V okviru izbirne zahteve VIN_MEDV se morajo v posameznem letu po trgatvi tla v vsakem medvrstnem prostoru ali na terasni ploskvi, ki ni pokrita z negovano ledino, zasejati s kmetijskimi rastlinami iz priloge 6 te uredbe v čisti setvi ali kot mešanice. Te rastline morajo tla pokrivati najmanj v obdobju od 1. novembra tekočega leta do 15. februarja naslednjega leta. Košnja oziroma mulčenje ozelenjene brežine teras je obvezno. Rastline se pokosijo oziroma zmulčijo najpozneje do 30. maja naslednjega leta.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_MEDV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju vinorodne dežele Primorska in v vinogradih na terasah na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEDV, je vinska trta.
(4) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– zatravljenost in terasiranost prek RKG;
– ustreznost nagiba prek RKG;
– ustreznost območja prek RKG.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled KMG.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEDV znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: vertikala 217,45 eura na ha letno, terasa 278,68 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki: vertikala 392,02 eura na ha letno, terasa 516,66 eura na ha letno.
6. pododdelek   Operacija Trajno travinje I
58. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Trajno travinje I iz 5. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Trajno travnje I) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
59. člen 
(obvezna zahteva in izbirne zahteve) 
(1) Operacija Trajno travinje I vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je TRZ_I_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_NPAS).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– TRZ_I_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_NIZI);
– TRZ_I_MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_MRVA);
– TRZ_I_OSIL: Opustitev silaže (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_OSIL).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.
60. člen 
(obvezna zahteva TRZ_I_NPAS) 
(1) V okviru obvezne zahteve TRZ_I_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka enemu ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas je treba pokositi naslednje leto od 1. marca naprej. Če je površina GERK deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih. Nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v obvezno zahtevo TRZ_I_NPAS lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 85. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za obvezno zahtevo TRZ_I_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Če se obvezna zahteva TRZ_I_NPAS v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe več let izvaja na isti lokaciji, nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma.
(5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(7) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanim nepokošenimi pasovi.
(8) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve TRZ_I_NPAS, je trajno travinje.
(9) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– velikost GERK;
– obtežba prek zbirne vloge, Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) in evidence rejnih živali iz predpisa, ki ureja evidenco rejnih živali po stanju na dan 1. februar tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).
(10) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(11) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(12) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ_I_NPAS znaša 50,04 eura na ha letno.
(13) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ_I_NPAS na območjih iz:
– evidenc HAB1_01_06 HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2: 42,50 eura na ha letno;
– evidence MET1 in evidence MET2: 28,70 eura na ha letno;
– evidence VTR1 in evidence VTR2: 20,10 eura na ha letno;
– evidence STE1 in evidence STE2: 20,10 eura na ha letno.
61. člen 
(izbirna zahteva TRZ_I_NIZI) 
(1) V okviru izbirne zahteve TRZ_I_NIZI se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečenih cevi ali vlečenih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ_I_NIZI lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 85. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_I_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Plačilo iz dvanajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje na KMG, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7 te uredbe.
(7) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.
(8) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_NIZI, je trajno travinje.
(9) Z upravnim pregledom se preverita:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(10) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(11) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. popis števila GVŽ;
6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje.
(12) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_NIZI znaša 1,28 eura na m3 letno.
62. člen 
(izbirna zahteva TRZ_I_MRVA) 
(1) V okviru izbirne zahteve TRZ_I_MRVA se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ_I_MRVA lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 85. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_I_MRVA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_MRVA, je trajno travinje.
(7) Z upravnim pregledom se preverita:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo oziroma ali se na KMG nahaja silirana pokošena trava;
– popis vrste in kategorije živali.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_MRVA znaša 25,26 eura na ha letno.
(11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_MRVA na območjih iz:
– evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_6 ter evidence HAB2: 7,10 eura na ha letno;
– evidence MET1 in evidence MET2: 8,10 eura na ha letno.
63. člen 
(izbirna zahteva TRZ_I_OSIL) 
(1) V okviru izbirne zahteve TRZ_I_OSIL se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave in krme, ki se pridela na njivah, ni dovoljeno. Na KMG:
– ne sme biti nobene silaže;
– povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ_I_OSIL lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 85. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_I_OSIL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_OSIL, je trajno travinje.
(7) Z upravnim pregledom se preverita:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev, da na KMG ni silaže;
– popis vrste in kategorije živali.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_OSIL znaša 45,84 eura na ha letno.
7. pododdelek Operacija Trajno travinje II 
64. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Trajno travinje II iz 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: Trajno travinje II) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
65. člen 
(obvezna zahteva in izbirni zahtevi) 
(1) Operacija Trajno travinje II vključuje obvezno zahtevo in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je TRZ_II_OSIL: Opustitev silaže (v nadaljnjem besedilu: TRZ_II_OSIL).
(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:
– TRZ_II_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: TRZ_II_NPAS);
– TRZ_II_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: TRZ_II_NIZI).
(4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.
66. člen 
(obvezna zahteva TRZ_II_OSIL) 
(1) Pri izvajanju obvezne zahteve TRZ_II_OSIL se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave in krme, ki se pridela na njivah, ni dovoljeno. Na KMG:
– ne sme biti nobene silaže;
– povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v obvezno zahtevo TRZ_II_OSIL lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 85. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za obvezno zahtevo TRZ_II_OSIL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_OSIL, je trajno travinje.
(7) Z upravnim pregledom se preverita:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev, da na KMG ni silaže;
– popis vrste in kategorije živali.
(10) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ_II_OSIL znaša 45,84 eura na ha letno.
67. člen 
(izbirna zahteva TRZ_II_NPAS) 
(1) Pri izvajanju izbirne zahteve TRZ_II_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka enemu ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas je treba pokositi naslednje leto od 1. marca naprej. Če je površina GERK deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih. Nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ_II_NPAS lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 85. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_II_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 glav GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Če se izbirna zahteva TRZ_II_NPAS v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe več let izvaja na isti lokaciji, nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma.
(5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(7) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(8) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NPAS, je trajno travinje.
(9) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– velikost GERK;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(10) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(11) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(12) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NPAS znaša 50,04 eura na ha letno.
(13) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NPAS na območjih iz:
– evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2: 42,50 eura na ha letno;
– evidence MET1 in evidence MET2: 28,70 eura na ha letno;
– evidence VTR1 in evidence VTR2: 20,10 eura na ha letno;
– evidence STE1 in evidence STE2: 20,10 eura na ha letno.
68. člen 
(izbirna zahteva TRZ_II_NIZI) 
(1) Pri izvajanju izbirne zahteve TRZ_II_NIZI se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečenih cevi ali vlečenih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ_II_NIZI lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 85. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_II_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Plačilo iz dvanajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje na KMG, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7 te uredbe.
(7) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.
(8) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NIZI, je trajno travinje.
(9) Z upravnim pregledom se preverita:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(10) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(11) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. popis števila GVŽ;
6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje.
(12) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NIZI znaša 1,39 eura na m3 letno.
8. pododdelek   Operacija Posebni traviščni habitati 
69. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Posebni traviščni habitati iz 7. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Posebni traviščni habitati) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
70. člen 
(obvezni in izbirni zahtevi) 
(1) Operacija Posebni traviščni habitati vključuje obvezni in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– HAB_KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 30. junija (v nadaljnjem besedilu: HAB_KOS);
– HAB_ORGG: Gnojenje samo z organskimi gnojili v omejeni količini (v nadaljnjem besedilu: HAB_ORGG).
(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:
– HAB_MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: HAB_MRVA);
– HAB_NPAS: Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: HAB_NPAS).
(4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.
(5) Če se plačilo za obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena in izbirni zahtevi iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja za del GERK, mora biti ta del večji ali enak 0,3 ha.
71. člen 
(obvezna zahteva HAB_KOS) 
(1) V okviru obvezne zahteve HAB_KOS je raba (košnja in paša) prepovedana do:
– 1. junija tekočega leta na območjih Boč – Haloze – Donačka gora in Haloze – vinorodne;
– 10. junija tekočega leta na območjih Drava, Goričko, Mura in osrednje Slovenske gorice;
– 30. junija tekočega leta na drugih območjih posebnih traviščnih habitatov.
(2) Za obvezno zahtevo HAB_KOS velja, da:
– mulčenje ni dovoljeno čez vse leto;
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HAB_KOS, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidence HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidenca HAB2.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– popis vrste in kategorije živali.
(7) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HAB_KOS znaša na območjih iz evidenc:
– HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06: 238,20 eura na ha letno;
– HAB2: 157,50 eura na ha letno.
(8) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS z operacijo KRA_S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB_30_06 ter evidence HAB2 znaša 53,10 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS z operacijo KRA_GRB iz 97. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB_30_06 ter evidence HAB2 znaša 81,60 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB_30_06 ter evidence HAB2 znaša 25 eurov na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidence:
– HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB_30_06: 102,10 eura na ha letno;
– HAB2: 25 eurov na ha letno.
72. člen 
(obvezna zahteva HAB_ORGG) 
(1) V okviru obvezne zahteve HAB_ORGG letni vnos dušika iz organskih gnojil ne sme preseči 40 kg na ha. Uporaba mineralnih gnojil ni dovoljena.
(2) Za obvezno zahtevo HAB_ORGG velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK, pri čemer prepoved uporabe mineralnih gnojil in omejitev vnosa dušika iz organskih gnojil iz prejšnjega odstavka velja na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kot izpolnjevanje obvezne zahteve HAB_ORGG se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HAB_ORGG, je trajno travinje.
(6) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidence HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidenca HAB2.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled KMG;
4. pregled deklaracij nabavljenih gnojil;
5. preveritev računov, s katerih je razviden nakup vrste gnojil;
6. popis vrste in kategorije živali.
(9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HAB_ORGG na območjih iz evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2 znaša 25,60 eura na ha letno.
(10) Na območjih iz evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2 višina plačila za obvezno zahtevo HAB_ORGG znaša 25,60 eura na ha letno pri kombinaciji te zahteve z:
– operacijo KRA_S50 iz 95. člena te uredbe;
– operacijo KRA_GRB iz 97. člena te uredbe;
– ukrepom EK iz te uredbe.
73. člen 
(izbirna zahteva HAB_MRVA) 
(1) V okviru izbirne zahteve HAB_MRVA se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Za izbirno zahtevo HAB_MRVA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HAB_MRVA, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidence HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidenca HAB2.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo oziroma ali se na KMG nahaja silirana pokošena trava;
– popis vrste in kategorije živali.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HAB_MRVA na območjih iz evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2 znaša 7,10 eura na ha letno.
(8) Pri kombinaciji izbirne zahteve HAB_MRVA z ukrepom EK iz te uredbe na območjih iz evidence HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2 višina plačila za izbirno zahtevo HAB_MRVA znaša 7,10 eura na ha letno.
74. člen 
(izbirna zahteva HAB_NPAS) 
(1) V okviru izbirne zahteve HAB_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi po 1. juniju na območjih Boč – Haloze – Donačka gora in Haloze – vinorodne, po 10. juniju na območjih Drava, Goričko, Mura in osrednje Slovenske gorice ter po 30. juniju na drugih območjih posebnih traviščnih habitatov. Če je površina, vključena v zahtevek iz 153. člena te uredbe deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za izbirno zahtevo HAB_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HAB_NPAS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidenca HAB2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HAB_NPAS na območjih iz evidenc HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2 znaša 67,90 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji izbirne zahteve HAB_NPAS z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo HAB_NPAS na območjih iz evidence HAB1_01_06, HAB1_10_06 in HAB1_30_06 ter evidence HAB2 znaša 67,90 eura na ha letno.
9. pododdelek   Operacija Traviščni habitati metuljev 
75. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Traviščni habitati metuljev iz 8. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Traviščni habitati metuljev) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
76. člen 
(obvezni zahtevi in izbirna zahteva) 
(1) Operacija Traviščni habitati metuljev vključuje obvezni zahtevi in izbirno zahtevo. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– MET_KOS: Košnja/paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom (v nadaljnjem besedilu: MET_KOS);
– MET_NPAS: Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika (v nadaljnjem besedilu: MET_NPAS).
(3) Izbirna zahteva iz prvega odstavka tega člena je MET_MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: MET_MRVA).
(4) Izbirno zahtevo iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če se plačilo za obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena in izbirno zahtevo iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja za del GERK, mora biti ta del večji ali enak 0,3 ha.
77. člen 
(obvezna zahteva MET_KOS) 
(1) V okviru obvezne zahteve MET_KOS:
– je raba (košnja in paša) prepovedana med 15. junijem in 15. septembrom tekočega leta;
– velja popolna prepoved mulčenja in gnojenja čez vse leto.
(2) Za obvezno zahtevo MET_KOS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve MET_KOS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca MET1 in evidenca MET2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled KMG;
– preveritev računov, s katerih je razviden nakup gnojil;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve MET_KOS znaša na območjih iz evidence:
– MET1: 329,79 eura na ha letno;
– MET2: 160,24 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS z operacijo KRA_S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 88,13 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS z operacijo KRA_GRB iz 97. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 120,18 eura na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence:
– MET1: 70 eurov na ha letno;
– MET2: 65 eurov na ha letno.
(12) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence:
– MET1: 200 eurov na ha letno;
– MET2: 65 eurov na ha letno.
78. člen 
(obvezna zahteva MET_NPAS) 
(1) V okviru obvezne zahteve MET_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi po 15. septembru. Če je površina, vključena v zahtevek iz 153. člena te uredbe deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za obvezno zahtevo MET_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve MET_NPAS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca MET1 in evidenca MET2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve MET_NPAS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 54,10 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_NPAS z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET_NPAS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 54,10 eura na ha letno.
79. člen 
(izbirna zahteva MET_MRVA) 
(1) V okviru izbirne zahteve MET_MRVA se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Za izbirno zahtevo MET_MRVA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve MET_MRVA, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca MET1 in evidenca MET2.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo oziroma ali se na KMG nahaja silirana pokošena trava;
– popis vrste in kategorije živali.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve MET_MRVA znaša 8,10 eura na ha letno.
(8) Pri kombinaciji izbirne zahteve MET_MRVA z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo MET_MRVA na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 8,10 eura na ha letno.
10. pododdelek  Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov 
80. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz 9. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
81. člen 
(obvezna in izbirna zahteva) 
(1) Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov vključuje obvezno in izbirno zahtevo. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je VTR_KOS: Košnja ni dovoljena pred 1. avgustom (v nadaljnjem besedilu: VTR_KOS).
(3) Izbirna zahteva iz prvega odstavka tega člena je VTR_NPAS: Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: VTR_NPAS).
(4) Izbirno zahtevo iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.
(5) Če se plačilo za obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena in izbirno zahtevo iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja za del GERK, mora biti ta del večji ali enak 0,3 ha.
82. člen 
(obvezna zahteva VTR_KOS) 
(1) V okviru obvezne zahteve VTR_KOS:
– je košnja prepovedana pred 1. avgustom tekočega leta;
– velja popolna prepoved gnojenja, mulčenja in paše čez vse leto;
– je treba košnjo izvajati od enega roba travnika do drugega ali od sredine travnika navzven.
(2) Za obvezno zahtevo VTR_KOS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil in skice travnika z vrisanim načinom (smerjo) košnje.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve VTR_KOS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence VTR1 in evidence VTR2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca VTR1 in evidenca VTR2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev računov o nakupu gnojil;
– popis vrste in kategorije živali;
– skice travnika z vrisanim načinom (smerjo) košnje.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VTR_KOS znaša na območjih iz evidence:
– VTR1: 349,99 eura na ha letno;
– VTR2: 223,10 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS z operacijo KRA_S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 131,80 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS z operacijo KRA_GRB iz 97. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 172,38 eura na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence:
– VTR1: 90,20 eura na ha letno;
– VTR2: 85,20 eura na ha letno.
(12) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence:
– VTR1: 220,20 eura na ha letno;
– VTR2: 85,20 eura na ha letno.
83. člen 
(izbirna zahteva VTR_NPAS) 
(1) V okviru izbirne zahteve VTR_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi po 1. avgustu. Če je površina, vključena v zahtevek iz 153. člena te uredbe deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za izbirno zahtevo VTR_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VTR_NPAS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence VTR1 in evidence VTR2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca VTR1 in evidenca VTR2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VTR_NPAS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 45,50 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji izbirne zahteve VTR_NPAS z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo VTR_NPAS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 45,50 eura na ha letno.
11. pododdelek   Operacija Steljniki 
84. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Steljniki iz 10. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Steljniki) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
85. člen 
(obvezni zahtevi) 
(1) Operacija Steljniki vključuje obvezni zahtevi, ki jih mora izvajati upravičenec, ko vstopi v to operacijo.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– STE_KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 25. avgusta (v nadaljnjem besedilu: STE_KOS);
– STE_NPAS: Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika (v nadaljnjem besedilu: STE_NPAS).
(3) Obvezni zahtevi STE_KOS in STE_NPAS je treba izvajati na isti kmetijski površini in v enakem obsegu.
(4) Če se plačilo za obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena uveljavlja za del GERK, mora biti ta del večji ali enak 0,3 ha.
86. člen 
(obvezna zahteva STE_KOS) 
(1) V okviru obvezne zahteve STE_KOS je raba (košnja in paša) prepovedana pred 25. avgustom tekočega leta. Pri tem velja popolna prepoved gnojenja in mulčenja čez vse leto.
(2) Za obvezno zahtevo STE_KOS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve STE_KOS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence STE1 in evidence STE2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca STE1 in evidenca STE2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled KMG;
– preveritev računov o nakupu gnojil;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve STE_KOS znaša na območjih iz evidence:
– STE1: 329,79 eura na ha letno;
– STE2: 202,90 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS z operacijo KRA_S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 111,60 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS z operacijo KRA_GRB iz 97. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 152,18 eura na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence:
– STE1: 70 eurov na ha letno;
– STE2: 65 eurov na ha letno.
(12) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence:
– STE1: 200 eurov na ha letno;
– STE2: 65 eurov na ha letno.
87. člen 
(obvezna zahteva STE_NPAS) 
(1) V okviru obvezne zahteve STE_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošeni pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi po 25. avgustu. Če je površina, vključena v zahtevek iz 153. člena te uredbe deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za obvezno zahtevo STE_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve STE_NPAS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence STE1 in evidence STE2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca STE1 in evidenca STE2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve STE_NPAS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 45,50 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_NPAS z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo STE_NPAS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 45,50 eura na ha letno.
12. pododdelek   Operacija Vodni viri
88. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Vodni viri iz 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Vodni viri) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
89. člen 
(obvezni in izbirni zahtevi) 
(1) Operacija Vodni viri vključuje obvezni in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– VOD_ZEL: Ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: VOD_ZEL);
– VOD_FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: VOD_FFSV).
(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:
– VOD_NEP: Neprezimni medonosni posevki (v nadaljnjem besedilu: VOD_NEP);
– VOD_POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (v nadaljnjem besedilu: VOD_POD).
(4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo VOD_FFSV iz 91. člena te uredbe.
(5) Ne glede na to, da se mora obvezna zahteva VOD_ZEL iz 90. člena te uredbe izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin znotraj območij iz evidence NUV-D oziroma na najmanj 20 odstotkih njivskih površin znotraj območij iz evidence NUV-O, se mora obvezna zahteva VOD_FFSV iz 91. člena te uredbe izvajati na vseh njivskih površinah znotraj območij iz evidence NUV-D in evidence NUV-O.
(6) Upravičenci, ki obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena izvajajo v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko za vse njivske površine uveljavljajo plačilo za obvezno zahtevo VOD_FFSV iz 91. člena te uredbe.
(7) Upravičenec, ki se vključi v izvajanje operacije Vodni viri, se lahko hkrati vključi tudi v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo.
(8) Upravičenci, ki izvajajo ukrep EK iz te uredbe, lahko vstopijo v operacijo Vodni viri z obvezno zahtevo VOD_ZEL iz 90. člena te uredbe.
90. člen 
(obvezna zahteva VOD_ZEL) 
(1) V okviru obvezne zahteve VOD_ZEL:
– je setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta;
– morajo biti tla pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena.
(2) Obvezna zahteva VOD_ZEL se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 odstotkov.
(3) Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjenih površin.
(4) Za obvezno zahtevo VOD_ZEL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin na območju Dravske kotline in na najmanj 20 odstotkih njivskih površin na ostalih prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda iz Načrta upravljanja voda iz priloge 4 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območja iz priloge 4 te uredbe), lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(5) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(6) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve VOD_ZEL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(7) Z upravnim pregledom se preverijo:
– naklon njiv prek RKG;
– ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Vodni viri.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VOD_ZEL znaša 189,80 eura na ha letno.
(11) Prezimni posevek, za katerega se pridobi plačilo za obvezno zahtevo VOD_ZEL za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ_KOL iz 26. člena te uredbe, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen.
(12) Pri kombinaciji obvezne zahteve VOD_ZEL in ukrepa EK iz te uredbe je obvezno zahtevo VOD_ZEL treba izvajati, plačilo za to zahtevo pa se ne dodeli.
91. člen 
(obvezna zahteva VOD_FFSV) 
(1) Pri izvajanju obvezne zahteve VOD_FFSV se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice in na območju Slovenj Gradca.
(2) Seznam aktivnih snovi, ki jih je na VVO_I_DR prepovedano uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(3) Obvezna zahteva VOD_FFSV se lahko uveljavlja le za glavni posevek.
(4) Kot izpolnjevanje obvezne zahteve VOD_FFSV se šteje tudi, če se na GERK fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo.
(5) Za obvezno zahtevo VOD_FFSV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO_I_DR;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– obtežba z živino ni relevantna.
(6) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev.
(7) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve VOD_FFSV se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(8) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost:
– območja prek evidence VVO_I_DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– kmetijske rastline prek zbirne vloge.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled KMG;
4. pregled fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo na KMG;
5. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
6. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.
(11) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VOD_FFSV znaša 44,20 eura na ha letno.
92. člen 
(izbirna zahteva VOD_NEP) 
(1) Pri izvajanju izbirne zahteve VOD_NEP:
– je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. avgusta tekočega leta;
– morajo biti tla z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. avgusta tekočega leta do najmanj 16. oktobra tekočega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin mogoča po 16. oktobru tekočega leta;
– uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil v času izvajanja zahteve ni dovoljena.
(2) Za izbirno zahtevo VOD_NEP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Za pokritost tal z neprezimnimi medonosnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjenih površin.
(4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(5) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve VOD_NEP se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(6) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Vodni viri.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled KMG;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VOD_NEP znaša 156 eurov na ha letno.
93. člen 
(izbirna zahteva VOD_POD) 
(1) V okviru izbirne zahteve VOD_POD se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje pa do 15. novembra tekočega leta, se posevek podorje.
(2) Izbirna zahteva VOD_POD se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek.
(3) Za izbirno zahtevo VOD_POD velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO_I_DR;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve VOD_POD se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Vodni viri.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO_I_DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VOD_POD znaša 210 eurov na ha letno.
13. pododdelek  Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov 
94. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov iz 12. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA_S50) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
95. člen 
(izvajanje operacije KRA_S50) 
(1) Operacija KRA_S50 se izvaja na travnikih z nagibom 50 odstotkov ali več. V okviru te operacije:
– sta obvezna najmanj enkratna košnja (ročna ali s specialno mehanizacijo) in spravilo (ročno ali s specialno mehanizacijo) letno;
– uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;
– se lahko po 15. avgustu tekočega leta na površini, vključeni v zahtevek iz 153. člena te uredbe, izvaja jesenska paša živali, pri čemer je treba zagotoviti, da ne prihaja do pregaženosti oziroma prepašenosti pretežnega dela te površine.
(2) Za operacijo KRA_S50 velja, da:
1. uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena na celem GERK;
2. je najmanjša strnjena upravičena površina 0,01 ha, do plačila pa je upravičena površina v obsegu najmanj 0,1 ha površine GERK;
3. se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK;
4. se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
5. se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
6. mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,2 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje operacije KRA_S50, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost:
– nagiba prek evidence S50;
– kmetijske rastline prek zbirne vloge.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca S50.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– popis vrste in kategorije živali.
(7) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_S50 znaša 217,50 eura na ha letno.
14. pododdelek  Operacija Grbinasti travniki 
96. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Grbinasti travniki iz 13. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA_GRB) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
97. člen 
(izvajanje operacije KRA_GRB) 
(1) V okviru operacije KRA_GRB:
– sta obvezna najmanj enkratna ročna košnja in spravilo;
– uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;
– paša živali ni dovoljena.
(2) Za operacijo KRA_GRB velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih grbinastih travnikov iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačila za izvajanje operacije KRA_GRB, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost:
– območja prek evidence GRB;
– kmetijske rastline prek zbirne vloge.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca GRB.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
(7) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_GRB znaša 144,20 eura na ha letno.
15. pododdelek   Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri 
98. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri iz 14. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrstama rabe »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
99. člen 
(zahteve) 
(1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v treh zahtevah:
– KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami (v nadaljnjem besedilu: KRA_OGRM);
– KRA_VARPA: Varovanje črede ob prisotnosti pastirja (v nadaljnjem besedilu: KRA_VARPA);
– KRA_VARPP: Varovanje črede s pastirskimi psi (v nadaljnjem besedilu: KRA_VARPP).
(2) Zahteva KRA_OGRM se izključuje z zahtevama KRA_VARPA in KRA_VARPP, zahtevi KRA_VARPA in KRA_VARPP pa se lahko dopolnjujeta.
100. člen 
(zahteva KRA_OGRM) 
(1) V okviru zahteve KRA_OGRM:
1. mora biti ograja zgrajena iz visokih elektromrež, višine vsaj 160 centimetrov in pod električno napetostjo najmanj 5 kV ves dan, podnevi in ponoči, tudi ko živali niso v ograji (v nadaljnjem besedilu:ograja iz varovalnih elektromrež);
2. se lahko uporabljajo staje oziroma stalne ograde iz betonskega železa višine vsaj 160 centimetrov, ki onemogočajo fizični dostop velikih zveri do živali;
3. je treba zjutraj živali spustiti iz nočne ograje, zvečer pa jih ponovno zbrati na pašniku in zapreti v ogrado;
4. morajo biti površine pasene;
5. ograja iz varovalnih elektromrež se lahko uporablja tudi kot dnevna ograja;
6. ograjo iz varovalnih elektromrež je treba premestiti vsakokrat, ko sta travna ruša in zemljišče pogažena.
(2) Pri izvajanju pregleda meritve električne napetosti na kraju samem, rezultat meritve lahko odstopa za največ 1,5 kV navzdol od električne napestosti iz prve alineje prejšnjega odstavka.
(3) Za zahtevo KRA_OGRM velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju pojavljanja medveda in volka iz 1. točke priloge 10, ki je sestavni del te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Na KMG je treba hraniti načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe.
(5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_OGRM, je trajno travinje.
(6) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence MV1;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca MV1;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled KMG;
4. prisotnost in ustreznost elektromrež, staj oziroma stalnih ograd iz betonskega železa na zadevnih površinah KMG;
5. preveritev električne napetosti v elektromreži;
6. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz četrtega odstavka tega člena;
7. popis vrste in kategorije živali.
(9) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_OGRM znaša 119,90 eura na ha letno.
101. člen 
(zahteva KRA_VARPA) 
(1) V okviru zahteve KRA_VARPA se neposredno varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja ob prisotnosti pastirja. Površine morajo biti pasene. Živali se čez noč zaprejo v hlev.
(2) Za zahtevo KRA_VARPA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju pojavljanja medveda in volka iz 2. točke priloge 10 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_VARPA, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence MV2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca MV2;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled KMG;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz tretjega odstavka tega člena;
6. preveritev, da je čreda neposredno varovana s prisotnostjo pastirja.
(8) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_VARPA znaša 112,60 eura na ha letno.
102. člen 
(zahteva KRA_VARPP) 
(1) V okviru zahteve KRA_VARPP se neposredno varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja z najmanj tremi pastirskimi psi. Pastirski psi ne potrebujejo prisotnosti pastirja, omogočeno jim mora biti prosto gibanje brez priveza.
(2) Pastirski psi morajo biti:
– cepljeni proti steklini;
– stalno prisotni v bližini črede.
(3) Za zahtevo KRA_VARPP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz 2. točke priloge 10 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Na KMG je treba hraniti:
– načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe;
– dokazilo, da so pastirski psi cepljeni (modra knjižica – potni list).
(5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_VARPP, je trajno travinje.
(6) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost območja prek evidence MV2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca MV2;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled KMG;
4. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz prve alineje četrtega odstavka tega člena;
5. preveritev stalne prisotnosti vsaj treh pastirskih psov v bližini črede;
6. obtežba prek štetja živali in pregleda površin;
7. dokazilo, da so pastirski psi cepljeni (modra knjižica – potni list).
(9) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_VARPP znaša 107,60 eura na ha letno.
16. pododdelek Operacija Planinska paša 
103. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Planinska paša iz 15. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
104. člen 
(zahtevi) 
(1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v dveh zahtevah, in sicer:
– KRA_CRED: Paša po čredinkah na planini (v nadaljnjem besedilu: KRA_CRED);
– KRA_PAST: Planinska paša s pastirjem (v nadaljnjem besedilu: KRA_PAST).
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka se izključujeta.
105. člen 
(zahteva KRA_CRED) 
(1) V okviru zahteve KRA_CRED iz prvega odstavka prejšnjega člena:
– se mora paša na planinah izvajati po čredinkah, ki so lahko ograjene, ali pa se za te namene uporabijo naravne omejitve na planini;
– je minimalno število čredink dve čredinki;
– se morajo živali na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno pet ha travnatih površin v rabi;
– se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s prilogo II Uredbe 889/2008/ES.
(2) Za zahtevo KRA_CRED velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja na planini;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih planinskih pašnikov;
– mora biti v obdobju paše na planini obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na hektar površin trajnega travinja na planini.
(3) Na KMG je treba hraniti:
– račune, s katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
– deklaracije fitofarmacevtskih sredstev;
– dnevnik paše in skice čredink;
– načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahtev KRA_CRED, je trajno travinje.
(5) Pri zahtevi KRA_CRED se z upravnim pregledom preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali;
– izvajanje paše najmanj 80 dni letno.
(6) Za upravni pregled zahteve KRA_CRED se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(7) S pregledom zahteve KRA_CRED na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled KMG;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. preveritev računov, s katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
6. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
7. preveritev dnevnika paše in skice čredink;
8. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz četrte alineje tretjega odstavka tega člena.
(8) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_CRED znaša 64,30 eura na ha letno.
106. člen 
(zahteva KRA_PAST) 
(1) V okviru zahteve KRA_PAST iz prvega odstavka 104. člena te uredbe:
– se morajo živali na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno petih ha travnatih površin v rabi;
– se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s prilogo II Uredbe 889/2008/ES;
– je prisotnost pastirja ali pastirjev na planini obvezna;
– en pastir na planini skrbi za največ 50 GVŽ.
(2) Nosilec KMG – planina poda izjavo o številu stalno prisotnih pastirjev na planini. Ta izjava se pripravi na obrazcu izjave o številu stalno prisotnih pastirjev na planini za potrebe izvajanja zahteve ukrepa KOPOP – planinska paša s pastirjem, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(3) Izjava iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti podatke o:
– številu stalno prisotnih pastirjev na planini;
– obdobju prisotnosti pastirja ali pastirjev na planini.
(4) Če znaša število GVŽ na planini več kot 50 GVŽ, se za vse nadaljnje GVŽ zagotovi prisotnost dodatnega pastirja, vendar ne več kot enega pastirja za 50 GVŽ.
(5) Če na planini ni zagotovljen pastir za vsakih 50 GVŽ, se plačilo za pastirja določi le za sorazmerno površino planine po naslednji formuli:
(n)GVŽ x skupna površina planine / skupno število GVŽ,
kjer (n)GVŽ pomeni število GVŽ, za katero je zagotovljen pastir.
(6) Za zahtevo KRA_PAST velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja na planini;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih planinskih pašnikov;
– mora biti v obdobju paše na planini obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha površin trajnega travinja na planini.
(7) Na KMG je treba hraniti:
– izjavo o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena;
– račune, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
– deklaracije fitofarmacevtskih sredstev;
– načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe.
(8) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_PAST, je trajno travinje.
(9) Pri zahtevi KRA_PAST se z upravnim pregledom preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– izjava o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(10) Za upravni pregled zahteve KRA_PAST se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(11) S pregledom zahteve KRA_PAST na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled KMG;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. preveritev, da je pastir (ali pastirji) prisoten na planini;
6. pregled izjave o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena;
7. preveritev računov, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
8. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
9. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz četrte alineje sedmega odstavka tega člena.
(12) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_PAST znaša 112,60 eura na ha letno.
17. pododdelek   Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki 
107. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki iz 16. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA_VTSA) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
108. člen 
(operacija KRA_VTSA) 
(1) V okviru operacije KRA_VTSA je treba zagotoviti:
1. zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino;
2. kosno ali pašno rabo zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves);
3. nego dreves in obnovo nasadov;
4. če se drevo posuši ali odmre, pri dopolnjevanju praznih mest ni dovoljeno uporabljati šibko rastočih podlag;
5. oživitvena rez mora biti opravljena v prvem ali drugem letu trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe;
6. da je gostota dreves najmanj od 50 do 200 dreves na ha.
(2) Ne glede na določbo 5. točke prejšnjega odstavka oživitvena rez ni potrebna, če so drevesa redno vzdrževana in negovana.
(3) V skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, se ekstenzivni sadovnjak šteje za visokodebelnega, kadar je 25 ali več sadnih dreves na ha posajenih na srednjih in bujnih podlagah.
(4) Seznam podlag, primernih za visokodebelne travniške sadovnjake, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(5) V primeru dopolnjevanja praznih mest v visokodebelnih travniških sadovnjakih je na KMG treba hraniti deklaracije podlag iz prejšnjega odstavka.
(6) Za operacijo KRA_VTSA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin visokodebelnih travniških sadovnjakov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(7) Plačilo za izvajanje operacije KRA_VTSA se lahko uveljavlja za sadne vrste iz priloge 6 te uredbe.
(8) Z upravnim pregledom se prek RKG preverijo:
– ustreznost sadne vrste;
– ustreznost gostote dreves;
– ustreznost zatravljenosti z negovano ledino;
– ali je travniški sadovnjak visokodebelni.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled KMG;
– pregled deklaracij podlag v primeru dopolnjevanja praznih mest.
(11) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_VTSA znaša 204,20 eura na ha letno.
18. pododdelek   Operacija Ohranjanje mejic 
109. člen 
(vrsta rabe GERK) 
Operacija Ohranjanje mejic iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA_MEJ) se izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1160 – hmeljišče«, »1170 – jagode na njivi«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik«, »1211 – vinograd«, »1300 – trajno travinje« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
110. člen 
(operacija KRA_MEJ) 
(1) Pri izvajanju operacije KRA_MEJ je treba upoštevati, da:
– mora biti dolžina mejice vsaj 20 metrov, širina pri tleh pa od dva do osem metrov;
– dolžine in širine mejice ni dovoljeno zmanjševati;
– je mejico treba obrezovati in redčiti vsako drugo leto;
– je redčenje mejice treba izvesti tako, da se ne prekine zveznost njene krošnje.
(2) Za operacijo KRA_MEJ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin mejice (v tekočih metrih), vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih Natura 2000 iz priloge 11, ki je sestavni del te uredbe;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Z upravnim pregledom se ustreznost območja preveri prek RKG.
(4) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK;
– evidenca MEJ.
(5) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled KMG.
(6) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_MEJ znaša 1,60 eura/tekoči meter letno.
19. pododdelek   Operacija Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje 
111. člen 
(operacija GEN_PAS) 
(1) Operacija Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija GEN_PAS) se izvaja za naslednje vrste lokalnih pasem domačih živali:
a) avtohtone pasme domačih živali:
– govedo: cikasto govedo;
– konji: lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj;
– prašiči: krškopoljski prašič;
– ovce: belokranjska pramenka, bovška ovca, istrska pramenka, jezersko-solčavska ovca;
– koze: drežniška koza;
– kokoši: štajerska kokoš;
b) tradicionalne pasme domačih živali:
– konji: ljutomerski kasač;
– prašiči: slovenska landrace – linja 11, slovenska landrace linja 55, slovenski veliki beli prašič;
– ovce: oplemenjena jezersko-solčavska ovca;
– koze: slovenska sanska koza, slovenska srnasta koza;
– kokoši: slovenska grahasta kokoš, slovenska srebrna kokoš, slovenska rjava kokoš, slovenska pozno operjena kokoš.
(2) Upravičenec mora v izvajanje operacije GEN_PAS vključiti pri pasmah:
– belokranjska pramenka, istrska pramenka in drežniška koza najmanj 3 živali;
– kokoši najmanj 30 živali;
– ostalih vrst živali najmanj en GVŽ.
(3) Plačilo za izvajanje operacije GEN_PAS se lahko uveljavlja samo za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz prvega odstavka tega člena, ki so vpisane v izvorno rodovniško knjigo, rodovniško knjigo oziroma registre ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo, odobrene v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo (v nadaljnjem besedilu: organizacije za živinorejo).
(4) Podatki iz prejšnjega odstavka se za avtohtone in tradicionalne pasme goveda in konjev preverjajo po stanju na dan 1. februarja tekočega leta, za prašiče, ovce, koze in kokoši pa glede na stanje en dan pred oddajo zbirne vloge.
(5) Število živali posamezne vrste domačih živali, vključene v operacijo GEN_PAS v letu vstopa v to operacijo, mora biti v reji pet let od vstopa v operacijo, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste.
(6) Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je upravičenec vključil v operacijo iz GEN_PAS v letu vstopa v to operacijo, se lahko število v to operacijo vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od števila živali iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če ena žival posamezne vrste pomeni več kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v obveznost za operacijo GEN_PAS, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu glede na leto vstopa v to operacijo lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v operacijo GEN_PAS, se šteje število živali, ki je na KMG za tekoče leto ugotovljeno z upravnim pregledom števila živali te vrste oziroma s pregledom števila živali te vrste na kraju samem.
(8) V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ki jih je upravičenec vključil v operacijo GEN_PAS, na paši na KMG – planini ali kmetijskem gospodarstvu skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik), se za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na osnovnem KMG.
(9) Operacija GEN_PAS se izvaja na območju celotne Republike Slovenije.
(10) Za plačilo iz štirinajstega odstavka tega člena se za preračun števila živali v GVŽ uporabljajo koeficienti iz priloge II Uredbe 808/2014/EU. Za plemenske merjasce in konje, mlajše od šestih mesecev, se v skladu s PRP 2014–2020 uporablja koeficient 0,4.
(11) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost pasme prek izvornih rodovniških knjig, rodovniških knjig oziroma registrov ali evidenc porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo;
– vpis živali v izvorne rodovniške knjige, rodovniške knjige oziroma registre ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo;
– število živali prek CRG, registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) in evidence rejnih živali.
(12) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– CRG in CRK;
– izvorne rodovniške knjige, rodovniške knjige oziroma registri ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo.
(13) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis staleža živali po vrstah in kategorijah živali ter identifikacijskih številkah, če je to mogoče;
– pregled KMG;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled ustreznosti pasem živali prek listin.
(14) Višina plačila za izvajanje operacije GEN_PAS znaša za:
– avtohtone pasme domačih živali iz točke a) prvega odstavka tega člena: 193,62 eura na GVŽ letno;
– tradicionalne pasme domačih živali iz točke b) prvega odstavka tega člena 116,17 eura na GVŽ letno.
112. člen 
(zamenjave lokalnih pasem domačih živali) 
Med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe se lokalne pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko zamenjajo.
20. pododdelek   Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija 
113. člen 
(vrsta rabe GERK) 
V okviru operacije Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija iz 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe, se zahteva iz:
– prve alineje prvega odstavka 114. člena te uredbe izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1160 – hmeljišče«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik« in »1211 – vinograd«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
– druge alineje prvega odstavka 114. člena te uredbe izvaja na GERK z vrsto rabe »1100 – njive«, določeno v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
114. člen 
(zahteve) 
(1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v dveh zahtevah:
– GEN_SOR: Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GEN_SOR);
– GEN_SEME: Pridelava semenskega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GEN_SEME).
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka se lahko dopolnjujeta.
(3) Na KMG mora biti v posamezno zahtevo iz prvega odstavka tega člena vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin. Ne glede na prejšnji stavek je lahko v obe zahtevi skupno vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin.
115. člen 
(zahteva GEN_SOR) 
(1) Zahteva GEN_SOR se izvaja za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 12, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Za zahtevo GEN_SOR velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je, razen za trajne nasade, ki so bili vzpostavljeni pred letom vlaganja zahtevka, treba hraniti:
– račune, s katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik avtohtonih oziroma tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe;
– deklaracije uporabljenega semena oziroma sadik iz prejšnje alineje;
– deklaracije za nazaj (od prvega nakupa semena oziroma sadik), če se uporabljajo lastno pridelano seme oziroma sadike;
– kopije deklaracij za seme oziroma sadike, če se seme oziroma sadike pridobijo od drugega KMG.
(4) Plačilo za izvajanje zahteve GEN_SOR se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(5) Na podlagi podatkov iz RKG se v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu izračuna po naslednji formuli:
površina avtohtonih in tradicionalnih sort = (površina GERK x število sadik avtohtonih in tradicionalnih sort) / število vseh sadik v trajnem nasadu.
(6) Na isti površini GERK lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo za zahtevo GEN_SOR samo enkrat, in sicer za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.
(7) Z upravnim pregledom se prek zbirne vloge in RKG preveri ustreznost:
– kmetijske rastline;
– sorte.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin;
2. pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
3. pregled KMG;
4. preveritev računov, s katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik avtohtonih oziroma tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe;
5. pregled deklaracij uporabljenega semena oziroma sadik;
6. pregled deklaracij za nazaj (od prvega nakupa semena oziroma sadik), če se na KMG uporabljajo lastno pridelano seme oziroma sadike;
7. pregled kopij deklaracij za seme oziroma sadike, ki so pridobljene od drugega KMG.
(10) Višina plačila za izvajanje zahteve GEN_SOR znaša 136,38 eura na ha letno.
116. člen 
(zahteva GEN_SEME) 
(1) Zahteva GEN_SEME se izvaja za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe.
(2) Za zahtevo GEN_SEME velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin, lahko na delu GERK;
– je najmanjša velikost strnjene površine lahko 0,01 ha;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) KMG, ki uveljavlja plačilo za pridelavo avtohtonih in tradicionalnih sort iz prvega odstavka tega člena, mora:
– pridobiti dokazilo o sortni pristnosti semenskega posevka od izvajalca preizkušanja sort, imenovanega v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: izvajalec preizkušanja sort);
– biti vpisano v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: SEME-register), v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
(4) Za namene izvajanja zahteve GEN_SEME posreduje Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava) ministrstvu najpozneje do 23. februarja tekočega leta seznam KMG, ki so vpisani v SEME-register. Uprava posreduje ministrstvu podatke o:
– številki KMG-MID in
– vrstah oziroma skupinah kmetijskih rastlin, ki so vpisane v SEME-register.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posreduje uprava ministrstvu za leto 2016 seznam:
– KMG, ki so že vpisani v SEME-register, najpozneje do 23. februarja 2016 in
– vseh ostalih KMG, vpisanih v SEME-register po 23. februarju 2016, najpozneje do 30. aprila 2016.
(6) Podatke iz četrtega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo seznam KMG iz prve alineje petega odstavka tega člena najpozneje do 24. februarja 2016 in seznam iz druge alineje petega odstavka tega člena najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016.
(8) Seznam KMG, ki so pridobila dokazila iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, agenciji posreduje izvajalec preizkušanja sort do 25. novembra tekočega leta.
(9) Plačilo za izvajanje zahteve GEN_SEME se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
(10) Z upravnim pregledom se preverijo:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge in RKG;
– ustreznost sorte prek zbirne vloge in RKG;
– vpis KMG v SEME-register;
– izdana dokazila izvajalca preizkušanja sort.
(11) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca izdanih dokazil izvajalca preizkušanja sort;
– SEME-register.
(12) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin;
– pregled evidenc iz sedmega in devetega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;
– pregled KMG.
(13) Višina plačila za izvajanje zahteve GEN_SEME znaša 167,76 eura na ha letno.
117. člen 
(zamenjave in vrst sort avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih rastlin) 
Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe se vrste in sorte avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe lahko zamenjajo.
III. poglavje EKOLOŠKO KMETOVANJE 
118. člen 
(namen ukrepa) 
Namen ukrepa EK je spodbujati KMG za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.
119. člen 
(upravičenci) 
Upravičenci do plačil za ukrep EK iz te uredbe so KMG, ki se vključijo v izvajanje tega ukrepa in ves čas trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.
120. člen 
(vstopi v ukrep EK) 
V ukrep EK iz te uredbe je mogoče vstopiti v obdobju 2016–2020.
121. člen 
(podpore) 
Podpore za ukrep EK iz te uredbe se dodelijo v okviru dveh naslednjih podukrepov:
– plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja in
– plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja.
122. člen 
(trajanje in podaljšanje obveznosti) 
(1) Obveznosti za izvajanje ukrepa EK iz te uredbe trajajo pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih:
– prevzeta obveznost lahko preneha v skladu z drugim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU;
– višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU in so opredeljeni v prilogi 1 te uredbe.
(2) Po zaključku petletne obveznosti izvajanja ukrepa EK je možno letno podaljšanje te obveznosti, pri čemer se lahko podaljša le celotno obveznost.
(3) Upravičenci, ki so na določenih površinah KMG izvajali ukrep EK, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje tega ukrepa površine vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep EK v predhodnem letu.
123. člen 
(pogoji upravičenosti) 
Za vstop v ukrep EK morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji upravičenosti:
1. upravičenec mora biti aktiven kmet;
2. upravičenec mora imeti v uporabi najmanj en ha kmetijskih površin ali vsaj eno čebeljo družino v primeru ekološkega čebelarjenja;
3. upravičenec se mora pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave prijaviti (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje) oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto;
4. KMG mora biti vpisan v RKG;
5. za KMG mora biti izdelan program aktivnosti;
6. KMG, ki namerava uveljavljati plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora biti vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
124. člen 
(program aktivnosti) 
(1) Program aktivnosti za ukrep EK iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje najmanj naslednje podatke o:
1. KMG;
2. nosilcu KMG;
3. zemljiščih in živalih;
4. izbranih operacijah iz drugega odstavka 23. člena te uredbe;
5. zasnovi kolobarja, če KMG izbere tudi zahtevo iz 26. člena te uredbe;
6. analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila;
7. vodenju evidenc uporabe organskih in mineralnih gnojilih na KMG;
8. vključenosti v ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin;
9. vključenosti v ekološko rejo živali;
10. vključenosti v ekološko čebelarjenje.
(2) Program aktivnosti mora biti izdelan najpozneje na dan oddaje zbirne vloge. Z oddajo zbirne vloge se zaključi tudi izdelava programa aktivnosti.
(3) Če upravičenec v letih po vstopu v ukrep EK pridobi nove GERK, mora program aktivnosti dopolniti.
(4) Če je upravičenec vključen tudi v izvajanje ukrepa KOPOP iz te uredbe, se pripravi skupen program aktivnosti za ukrep EK in ukrep KOPOP.
(5) Analizo tal in gnojilni načrt iz 6. točke prvega odstavka tega člena je treba izdelati pred izdelavo programa aktivnosti za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je lahko petleten, če vključuje vse kmetijske rastline za obdobje veljavnosti tega načrta.
(6) Na analizi tal iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni vsi GERK, za katere je ta analiza izdelana. Iz analize tal morata biti razvidna podatka, kdo je izdelal analizo tal in datum izdelave analize tal. Če na analizah tal niso navedeni GERK in potrebni parametri iz prejšnjega odstavka, jih je treba ustrezno dopolniti. Manjkajoče GERK na analizah tal lahko dopiše javna služba kmetijskega svetovanja, manjkajoče parametre pa lahko dopolni le laboratorij, ki je izdelal prvotno analizo tal.
(7) Gnojilni načrt iz petega odstavka tega člena je treba izdelati na podlagi veljavne analize tal, ki ni starejša od petih let. Kot še veljaven datum izdelave analize tal se upošteva za leto:
– 2016: 1. januar 2011;
– 2017: 1. januar 2012;
– 2018: 1. januar 2013;
– 2019: 1. januar 2014;
– 2020: 1. januar 2015.
(8) »Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo«, ki so pripomoček pri jemanju vzorcev tal za analizo, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(9) Na podlagi programa aktivnosti agencija izvede upravni pregled glede:
– vodenja evidenc uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG;
– veljavnosti analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG, ki uporabljajo mineralna gnojila.
125. člen 
(prenos obveznosti na drugo KMG) 
KMG, ki je v preteklem letu uveljavljalo zahtevke za ukrep EK na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah ta ukrep izvaja drugo KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
126. člen 
(velikost površine) 
Velikost skupne površine, ne glede na vrsto dejanske rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep EK, mora biti najmanj 0,3 ha. Najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste vrste dejanske rabe ne sme biti manjša od 0,1 ha, razen pri pridelavi semenskega materiala kmetijskih rastlin, kjer je najmanjša velikost strnjene površine lahko 0,01 ha.
127. člen 
(sprememba površine, vključene v obveznost) 
(1) V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU se lahko obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, med leti spreminja za največ deset odstotkov glede na vstopno površino.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obseg obveznosti v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe ne spreminja, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz priloge 1 te uredbe.
(3) Če se obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, med leti spremeni za več kot deset odstotkov zaradi kmetijske rastline, za katero plačil za ukrep EK iz te uredbe ni mogoče uveljavljati, je pa ta kmetijska rastlina primerna za ekološko kmetovanje, se to ne šteje za neupravičeno zmanjšanje ali povečanje obsega površin, vključenih v ukrep EK.
128. člen 
(povečanje površin, vključenih v obveznost) 
(1) V skladu s 15. členom Uredbe 807/2014/EU se obseg površin KMG v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se lahko obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti, ali pa se lahko obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina za katero je prevzeta obveznost.
(2) Upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, poveča za več kot deset odstotkov, vendar največ za 20 odstotkov oziroma dva ha, glede na vstopno površino, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, poveča za več kot 20 odstotkov oziroma dva ha glede na vstopno površino, pri čemer se obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.
129. člen 
(zamenjave) 
Med trajanjem obveznosti se ukrep EK ne more zamenjati z drugimi ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe.
130. člen 
(vrsta rabe GERK in kmetijske rastline) 
(1) Ukrep EK iz te uredbe se izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1160 – hmeljišče«, »1161 – hmeljišče v premeni«, »1170 – jagode na njivi«, »1180 – trajne rastline na njivskih površinah«, »1190 – rastlinjak, ki ima vpisane jagode«, »1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami«, »1211 – vinograd«, »1212 – matičnjak«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1240 – ostali trajni nasadi«, »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(2) Plačilo za ukrep EK se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz priloge 6 te uredbe.
131. člen 
(zahteve za izvajanje) 
Upravičenec mora:
– imeti opravljen program usposabljanja v obsegu najmanj šest ur letno iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;
– imeti v prvem letu trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe najpozneje do 20. decembra tekočega leta izdelan individualni načrt preusmeritve KMG, če prvič vstopa v kontrolo ekološkega kmetovanja v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;
– najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe uporabiti storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;
– rediti travojede živali v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, če uveljavlja plačilo za trajno travinje;
– pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto v skladu z Uredbo 834/2007/ES in predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil.
132. člen 
(pogoji) 
(1) Upravičenec, ki uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora to zahtevo izvajati najmanj pet let, vendar pa mu te zahteve ni treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.
(2) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje iz 3. točke prvega odstavka 123. člena te uredbe v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(3) Če se upravičenec iz prejšnjega odstavka vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje, mora za pridobitev plačil pridobiti certifikate o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev iz pete alineje prejšnjega člena.
(4) Kot izpolnitev zahteve iz prve alineje prejšnjega člena se upošteva, če je za KMG usposabljanje opravljeno do 20. decembra tekočega leta.
(5) Če je v tekočem letu za KMG uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to upošteva kot izpolnitev zahteve iz tretje alineje prejšnjega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe.
133. člen 
(dokazila) 
(1) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev in seznam čebelarjev z manj kot enim ha kmetijskih površin, ki so se do 31. decembra preteklega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(3) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto skupaj s podatki o travojedih živali po vrsti.
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(5) Certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za ukrep EK iz te uredbe upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(6) Agencija za opravljeno svetovanje iz druge alineje 131. člena te uredbe iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID.
(7) Agencija za opravljeno usposabljanje iz četrtega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 1. februarja prevzame naslednja podatka o opravljenem usposabljanju za zadevno KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur usposabljanja.
(8) Agencija za opravljeno svetovanje iz petega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID.
(9) Za namene izvajanja te uredbe posreduje uprava ministrstvu najpozneje do 23. februarja tekočega leta seznam KMG, ki so vpisani v SEME-register. Uprava posreduje ministrstvu podatke o:
– številki KMG-MID in
– vrstah oziroma skupinah kmetijskih rastlin, ki so vpisane v SEME-register.
(10) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posreduje uprava ministrstvu za leto 2016 seznam:
– KMG, ki so že vpisani v SEME-register, najpozneje do 23. februarja 2016 in
– vseh ostalih KMG, vpisanih v SEME-register po 23. februarju 2016, najpozneje do 30. aprila 2016.
(11) Podatke iz devetega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(12) Ne glede določbo prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo seznam KMG iz prve alineje desetega odstavka tega člena najpozneje do 24. februarja 2016 in seznam iz druge alineje desetega odstavka tega člena najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016.
(13) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 25. oktobra tekočega leta poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko čebelarjenje.
(14) Podatke iz prejšnjega odstavka, skupaj s številom čebeljih družin, agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. Za podatek o številu čebeljih družin se šteje podatek ob kontroli, ki ga organizacije za kontrolo in certificiranje vpišejo v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(15) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 25. oktobra tekočega leta poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(16) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(17) Za namene izvajanja te uredbe ministrstvo posreduje agenciji seznam KMG za ekološke delne kmetije, ki so se vključila oziroma obnovila prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta za kontrolo v naslednjem letu, skupaj s podatki o travojedih živali po vrsti, vključenih v ekološko pridelavo oziroma predelavo.
(18) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(19) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju ukrepa EK, se o tem medsebojno obvestijo.
(20) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri kombinacijah ukrepa KOPOP z ukrepom EK agencija posreduje organizacijam za kontrolo in certificiranje najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.
134. člen 
(plačila) 
(1) Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja znašajo za:
1. njive-poljščine: 377,82 eura na ha letno;
2. vrtnine na prostem: 600 eurov na ha letno;
3. vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov na ha letno;
4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 900 eurov na ha letno;
5. travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto od 50 do 200 dreves na ha: 291,33 eura na ha letno;
6. vinograde: 900 eurov na ha letno;
7. hmeljišča: 900 eurov na ha letno;
8. drevesnice: 900 eurov na ha letno;
9. trajno travinje: 311,86 eura na ha letno;
10. pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin:
– poljščine: 800 eurov na ha letno,
– krmne rastline: 800 eurov na ha letno,
– vrtnine: 800 eurov na ha letno.
(2) Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja znašajo za:
1. njive-poljščine: 326,18 eura na ha letno;
2. vrtnine na prostem: 600 eurov na ha letno;
3. vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov na ha letno;
4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 676,60 eura na ha letno;
5. travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto od 50 do 200 dreves na ha: 189,33 eura na ha letno;
6. vinograde: 692,74 eura na ha letno;
7. hmeljišča: 900 eurov na ha letno;
8. drevesnice: 900 eurov na ha letno;
9. trajno travinje: 155,57 eura na ha letno;
10. pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin:
– poljščine: 600 eurov na ha letno,
– krmne rastline: 600 eurov na ha letno,
– vrtnine: 600 eurov na ha letno;
11. čebelarjenje: 22,31 eura na čebeljo družino letno.
(3) Če upravičenec v tekočem letu uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, na isti površini hkrati ne more uveljavljati tudi plačila za ekološko pridelavo poljščin, krmnih rastlin in vrtnin.
(4) KMG, ki ne redi travojedih živali v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje, ni upravičen do plačila za trajno travinje iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka tega člena.
(5) Plačilo za trajno travinje iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka tega člena je vezano na travojede živali, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave, pri čemer mora biti povprečna letna obtežba najmanj 0,2 GVŽ na ha trajnega travinja.
(6) Za površino GERK, ki je delno v ekološki pridelavi in delno v preusmerjanju v ekološko kmetovanje, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena.
(7) Za površino GERK, ki se ji v tekočem letu skrajša obdobje preusmeritve v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena.
(8) Najvišji zneski plačil, ki jih je mogoče pridobiti za ukrep EK, znašajo za:
– njivske površine: 600 eurov na ha letno;
– njivske površine – pridelava semenskega materiala poljščin, krmnih rastlin in vrtnin: 800 eurov na ha letno;
– trajne nasade: 900 eurov na ha letno;
– travinje: 450 eurov na ha letno;
– čebelarjenje: 22,31 eura na čebeljo družino letno.
(9) Za površine, na katerih so trajne kulture, razen trajnega travinja, se lahko uveljavljajo plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena največ tri leta oziroma največ dve leti za ostale kulture, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja.
(10) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenci, ki so pridobili plačilo za izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena, ne pridobijo plačil za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja.
(11) Ne glede na določbo devetega odstavka tega člena se za površine, na katerih je bila ugotovljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označene s statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne pridobijo plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena.
(12) Ne glede na določbo devetega odstavka tega člena KMG, ki so v celoti kadar koli izgubila certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne pridobijo plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena.
IV. poglavje PLAČILA OBMOČJEM Z NARAVNIMI ALI DRUGIMI POSEBNIMI OMEJITVAMI 
135. člen 
(namen ukrepa) 
Namen ukrepa OMD je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih površin na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost).
136. člen 
(razvrstitev in seznam območij) 
(1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na:
– gorska območja;
– druga območja z naravnimi omejitvami in
– območja s posebnimi omejitvami.
(2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 13 sestavni del te uredbe.
(3) Vpogled na seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletni strani ministrstva.
137. člen 
(točkovanje KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost)
(1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se točkovanje KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost opravi za vsa KMG, ki imajo na teh območjih kmetijske površine.
(2) Število točk se v skladu s prejšnjim odstavkom za vsak KMG vodi v RKG.
138. člen 
(upravičenci) 
Do plačil za ukrep OMD so v skladu s to uredbo upravičena:
– KMG;
– KMG – planine, na katerih se izvaja planinska paša, in
– KMG – skupni pašniki.
139. člen 
(pogoji upravičenosti) 
Za vstop v ukrep OMD veljajo naslednji pogoj upravičenosti:
– KMG mora biti vpisan v RKG;
– nosilec KMG mora biti aktiven kmet;
– plačilo za ukrep OMD se lahko pridobi, če skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v ukrep OMD, ni manjša od enega ha.
140. člen 
(pogoji) 
(1) Upravičenci se obvežejo, da bodo na območjih iz priloge 13 te uredbe opravljali svojo kmetijsko dejavnost v času trajanja obveznosti.
(2) Kmetijska površina, ki je vključena v ukrep OMD, se ugotovi z upravnim pregledom velikosti površine in s pregledom velikosti površine na kraju samem.
(3) Velikost GERK kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD, je lahko manjša od 0,1 ha, znašati pa mora vsaj 0,01 ha.
141. člen 
(plačila) 
(1) Kmetijske površine, za katere se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD, so vse kmetijske površine, razen kmetijske površine GERK z vrsto rabo »1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(2) Višina plačila za ukrep OMD se določi tako, da se seštejeta fiksni in variabilni del plačila za ukrep OMD.
(3) Fiksni del plačila za ukrep OMD se določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februarja 2003, tako da vrednost fiksnega dela plačila za ukrep OMD na ha kmetijskih površin znaša za:
1. gorsko višinska KMG: 107,50 eura na ha letno;
2. KMG – planine: 107,50 eura na ha letno;
3. gričevnato hribovita KMG: 66,20 eura na ha letno;
4. kraška KMG: 93,20 eura na ha letno;
5. strma KMG: 80,50 eura na ha letno;
6. različne neugodne pogoje (druga KMG): 32,30 eura na ha letno;
7. osnovna KMG (KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 13 te uredbe): 12,80 eura na ha letno.
(4) Variabilni del plačila za ukrep OMD se izračuna kot 0,45-odstotni delež zmnožka števila točk, ki so pripisane posameznemu KMG na podlagi registra kmetijskih gospodarstev v OMD in vrednosti točke.
(5) Vrednost točke v skladu s PRP 2014–2020 znaša 0,40 eura.
(6) Plačilo za ukrep OMD se določi po naslednji formuli:
OMD plačilo v eurih na ha na leto = fiksni del + (število točk KMG x vrednost točke x 0,45).
(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena znaša maksimalno plačilo za ukrep OMD za gorska območja 450 eurov na ha, za ostala OMD pa 250 eurov na ha.
(8) Ne glede na določbe drugega in enajstega odstavka tega člena minimalno plačilo za ukrep OMD ne sme biti manjše od 25 eurov na ha. Če izračunano plačilo ne dosega 25 eurov, se plačilo ne dodeli.
(9) Izračun fiksnega dela plačila za ukrep OMD se v primerih, ko zbirno vlogo vloži agrarna skupnost, ki je nosilec več KMG – planin oziroma KMG – skupnih pašnikov, ali upravičenec, ki je nosilec KMG in ene ali več KMG – planin, določi sorazmerno glede na višino fiksnega dela plačila in kmetijske površine posamezne KMG – planine oziroma KMG – skupnega pašnika ter vsote kmetijskih površin vseh KMG – planin in KMG – skupnih pašnikov po naslednji formuli:
((fiksno plačilo za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik 1 x površina KMG – planina ali KMG – skupni pašnik 1) +
(fiksno plačilo za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik 2 x površina KMG – planina ali KMG – skupni pašnik 2) +
(fiksno plačilo za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik n x površina KMG – planina ali KMG – skupni pašnik n)) /
(skupna površina vseh KMG – planina ali KMG – skupni pašnik).
(10) Izračun povprečnega števila točk se za namen iz prejšnjega odstavka določi sorazmerno glede na točke in kmetijske površine posameznega KMG – planine oziroma KMG – skupnega pašnika ter vsote kmetijskih površin vseh KMG – planin in KMG – skupnih pašnikov po naslednji formuli:
((točke KMG – planina ali KMG – skupni pašnik 1 x površina KMG – planina ali KMG skupni – pašnik 1) +
(točke KMG – planina ali KMG – skupni pašnik 2 x površina KMG – planina ali KMG – skupni pašnik 2) +
(točke KMG – planina ali KMG – skupni pašnik n x površina KMG – planina ali KMG skupni – pašnik n)) /
(skupna površina vseh KMG – planina ali KMG – skupni pašnik).
(11) Če na KMG obseg kmetijskih površin, vključenih v ukrep OMD iz te uredbe, presega 70 ha, se znesek OMD plačil zniža, in sicer za površine:
– do 70,00 ha je plačilo 100-odstotno;
– od 70,01 do 80,00 ha je plačilo 85-odstotno;
– od 80,01 do 90,00 ha je plačilo 70-odstotno;
– od 90,01 do 100,00 ha je plačilo 55-odstotno;
– nad 100,01 ha je plačilo 40-odstotno.
(12) Znesek OMD plačil iz prejšnjega odstavka se zniža glede na vsoto kmetijskih površin istega upravičenca.
V. poglavje KONTROLE IN PREVERLJIVOST POGOJEV IN ZAHTEV 
142. člen 
(izvajanje kontrole in preverljivost) 
(1) Kontrolo izpolnjevanja obveznosti v zvezi z upravičenostjo do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe izvaja agencija.
(2) Preverjanje pogojev upravičenosti in izpolnjevanja zahtev za izvajanje ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe agencija izvaja v skladu s 74. členom Uredbe 1306/2013/EU in to uredbo.
(3) Upravičenci morajo na KMG še pet let po zadnji pridobitvi plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe hraniti vse račune, deklaracije, izjave, vse predpisane evidence in vso drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe, kot je navedeno pri posameznem ukrepu razvoja podeželja iz te uredbe.
(4) Upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe morajo omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe, in pregled izvajanja teh ukrepov na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
VI. poglavje POROČANJE 
143. člen 
(poročilo o izvajanju ukrepov razvoja podeželja) 
(1) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe in ministrstvu poroča v skladu z obveznim navodilom za delo, ki ga sprejme minister, pristojen za kmetijstvo.
(2) Agencija podatke za poročilo o izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka za tekoče leto posreduje ministrstvu najpozneje do 28. februarja naslednjega leta.
(3) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
144. člen 
(poročilo o zahtevkih in pritožbah) 
(1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 31. avgusta tekočega leta.
(2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 30. junija naslednjega leta.
(3) Poročilo o številu pritožb za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, ki jim je bilo ugodeno, in o izplačanih sredstvih za plačila teh pritožb agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 31. januarja naslednjega leta.
VII. poglavje SKUPNE DOLOČBE 
145. člen 
(navzkrižna skladnost) 
(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(2) Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na KMG niso izpolnjene zahteve navzkrižne skladnosti, ki predstavljajo osnovo za izvajanje zadevne operacije oziroma zahteve ukrepa KOPOP oziroma za izvajanje ukrepa EK, se zahtevek za to površino operacije oziroma zahteve ukrepa KOPOP oziroma ukrepa EK zavrne.
146. člen 
(minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev) 
(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrep KOPOP in ukrep EK iz te uredbe, morajo upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Minimalne zahteve za uporabo gnojil iz prejšnjega odstavka so vodene v evidencah uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jih mora voditi KMG za vsa kmetijska zemljišča na KMG in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.
(3) KMG mora evidence iz prejšnjega odstavka voditi na obrazcu evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(4) Vodenje evidenc iz prejšnjega odstavka se šteje za vodenje evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil za tekoče koledarsko leto iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(5) Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev so vključene v sklop zahtev v okviru navzkrižne skladnosti in se nanašajo na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(6) Uporaba fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka se vodi na obrazcu podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pri ukrepu KOPOP, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
147. člen 
(minimalna aktivnost) 
Upravičenci morajo na površinah, na katerih uveljavljajo plačila za zahteve iz 26., 49., 56., 57., 60., 61., 62., 63., 66., 67., 68., 71., 72., 73., 74., 77., 78., 79., 82., 83., 86., 87., 100., 101., 102., 105., 106., 115. in 116. člena te uredbe ter operacije iz 95., 97., 108. in 111. člena te uredbe, izvajati minimalno aktivnost v skladu z drugo alinejo 8. točke 2. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15 in 103/15).
148. člen 
(diverzifikacija) 
Pri izvajanju zahteve obvezne zahteve POZ_KOL znotraj operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo in pri zeleni komponenti v okviru diverzifikacije kmetijskih rastlin, ki se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, plačilo za to zahtevo vključuje samo dodatne stroške in izgubo dohodka za aktivnosti, ki presegajo kmetijske prakse diverzifikacije kmetijskih rastlin.
149. člen 
(površine z ekološkim pomenom) 
(1) Za zahteve ukrepa KOPOP iz te uredbe, ki so enake praksam zelene komponente v okviru površin z ekološkim pomenom, ki se izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, se plačila dodelijo le za površine, ki presegajo zahtevan minimalni skupni obseg površin z ekološkim pomenom.
(2) Zahteve ukrepa KOPOP iz prejšnjega odstavka so naslednje:
– izbirna zahteva POZ_ZEL iz 34. člena te uredbe;
– obvezna zahteva VOD_ZEL iz 90. člena te uredbe.
150. člen 
(druge ustrezne obvezne zahteve iz predpisov) 
Pri izvajanju operacij oziroma zahtev ukrepa KOPOP oziroma ukrepa EK iz te uredbe morajo upravičenci izpolnjevati tudi druge ustrezne obvezne zahteve iz naslednjih predpisov:
1. zakona, ki ureja divjad in lovstvo;
2. zakona, ki ureja živinorejo;
3. predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice in na območju Slovenj Gradca;
4. predpisa, ki ureja integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi;
5. predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
6. predpisa, ki ureja biotsko raznovrstnost v živinoreji;
7. predpisa, ki ureja primerne načine varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju;
8. zakona, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
151. člen 
(obtežba) 
Izračun obtežbe za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe je določen v prilogi 14, ki je sestavni del te uredbe.
152. člen 
(kombinacije ukrepov razvoja podeželja) 
(1) Kombinacije ukrepa KOPOP in ukrepa EK so določene v prilogi 15, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Upravičenci, ki so vključeni v ukrepa iz KOPOP oziroma EK iz te uredbe, lahko pridobijo tudi plačila za ukrep:
– OMD iz te uredbe in
– dobrobit živali iz predpisa, ki ureja ukrep dobrobiti živali iz PRP 2014–2020 za tekoče leto.
153. člen 
(vlaganje zahtevkov) 
(1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(2) Plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se lahko uveljavljajo le za kmetijske površine na območju Republike Slovenije.
(3) Vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, je treba vložiti, če spremenjena kmetijska rastlina ne izpolnjuje pogojev v zvezi z izvajanjem obvezne zahteve POZ_KOL iz 26. člena te uredbe, ki se nanaša na zahtevan petletni kolobar.
(4) Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP oziroma ukrep EK iz te uredbe morajo v obdobju trajanja obveznosti iz 11. oziroma 122. člena te uredbe vsako leto vložiti zahtevek za plačilo operacije, zahteve oziroma podukrepa, za katerega je bila prevzeta obveznost in obvezne sestavine zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(5) Če zbirno vlogo vloži agrarna skupnost, ki je nosilec več KMG – planin ali upravičenec, ki je nosilec KMG in več KMG – planin, se izpolnjevanje pogojev za zahtevo KRA_CRED iz 105. člena te uredbe in zahtevo KRA_PAST iz 106. člena te uredbe preverja za vsako posamezno KMG – planino.
154. člen 
(višja sila ali izjemne okoliščine) 
(1) Primeri višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na upravičenosti do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, so določeni v prilogi 1 te uredbe.
(2) Primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci sporočijo agenciji v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(3) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izjemnih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekinejo z izvajanjem ukrepa KOPOP in ukrepa EK iz te uredbe, morajo na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
155. člen 
(sistem pregledov ter zmanjšanj, zavrnitev in ukinitev plačil) 
(1) Sistem pregledov ter zmanjšanj, zavrnitev in ukinitev plačil je določen v prilogi 16, ki je sestavni del te uredbe, v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter Uredbi 1306/2013/EU.
(2) Če upravičenci za tekoče leto ne izpolnjujejo pogojev in zahtev v zvezi z določeno površino ali živaljo, ki je prijavljena v zahtevku za ukrepe razvoja podeželja iz 153. člena te uredbe, razen v primeru nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, ali predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, se zahtevek za to površino ali to žival zavrne, razen v primerih kršitev iz priloge 16 te uredbe.
156. člen 
(zmanjšanja, zavrnitve in ukinitve plačil) 
(1) Zmanjšanja, zavrnitve in ukinitve plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 1306/2013/EU, s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in prilogo 16 te uredbe.
(2) Če upravičenci, ki kombinirajo zahteve znotraj operacije iz 1. ali 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe z ukrepom EK iz te uredbe, ne izpolnjujejo obvezne zahteve POZ_KOL iz 26. člena te uredbe ali obvezne zahteve VOD_ZEL iz 90. člena te uredbe, se jim vsota vseh zahtevkov v okviru posamezne operacije zmanjša v skladu s prilogo 16 te uredbe.
(3) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti iz prejšnjega odstavka agencija posreduje organizacijam za kontrolo in certificiranje najpozneje do 30. oktobra tekočega leta.
157. člen 
(nadomestitev živali) 
(1) V primeru izločitve živali zaradi vzroka, ki ni naveden v prilogi 1 te uredbe in ki vpliva na upravičenosti do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, je treba izločeno žival nadomestiti v roku 20 dni od dneva izločitve te živali.
(2) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka je treba v okviru izvajanja operacije GEN_PAS iz 111. člena te uredbe, izločeno domačo žival avtohtone ali tradicionalne pasme nadomestiti v roku 60 dni od dneva izločitve te živali.
(3) V primeru izločitve domače živali avtohtone in tradicionalne pasme, ki je bila vključena v izvajanje operacije iz prejšnjega odstavka, zaradi prodaje, je treba izločeno žival nadomestiti v roku 30 dni od dneva izločitve.
(4) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agencijo pisno obvestiti in priložiti ustrezna dokazila v roku desetih delovnih dni od dneva izločitve in o nadomestitvi živali v roku desetih delovnih dni od dneva nadomestitve. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se posreduje na obrazcu obvestila o izločitvi ali nadomestitvi živali iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(5) Če izločena žival iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni nadomeščena v rokih iz drugega in tretjega odstavka ter v skladu z določbo četrtega odstavka tega člena, ali če je število GVŽ po nadomestitvi izločenih živali manjše od števila GVŽ, ki je prijavljeno v zahtevku za operacijo GEN_PAS iz 111. člena te uredbe, se ta zahtevek za tekoče leto ustrezno zmanjša.
158. člen 
(spremembe grafičnih evidenc) 
Če zaradi sprememb grafičnih evidenc iz 19. člena te uredbe in seznama iz priloge 13 te uredbe upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe niso več upravičeni do plačil za te ukrepe, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih obveznosti in tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev.
159. člen 
(označevanje) 
Upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe morajo v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU izpolniti zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti o aktivnostih in viru sofinanciranj, ki so opredeljene tudi v navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz PRP 2014–2020, dostopnimi na spletni strani ministrstva.
VIII. poglavje PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI 
160. člen 
(plačila za ekološko kmetovanje) 
(1) Upravičenci, ki so za površine od 1. januarja 2012 do uveljavitve te uredbe pridobili plačilo za izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja, ne morejo več pridobiti plačil za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 134. člena te uredbe, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja.
(2) Površine, na katerih je bila od 1. januarja 2013 do uveljavitve te uredbe ugotovljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označena s statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo več pridobiti plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 134. člena te uredbe, razen v primeru kršitev, ugotovljenih s strani organizacij za kontrolo in certificiranje, ki niso namerne kršitve v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe v primeru nepravilnosti in kršitev v ekološkem kmetovanju.
(3) KMG, ki so od 1. januarja 2007 do uveljavitve te uredbe v celoti kadar koli izgubila certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo pridobiti plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 134. člena te uredbe.
161. člen 
(dokončanje postopkov) 
Zahtevki za ukrepa KOPOP in EK za leto 2015, vloženi na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), se končajo na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16).
162. člen 
(prilagoditev obveznosti) 
(1) Upravičencem, ki so petletno obveznost za izvajanje ukrepa KOPOP oziroma ukrepa EK, prevzeli na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), se te obveznosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 807/2014/EU za leto 2016 in preostali čas trajanja prevzete obveznosti prilagodijo v skladu s pogoji za zahteve iz 27., 28., 30., 39., 40., 45., 46., 48., 49., 52., 53., 54., 56., 61., 68., 71., 72., 74., 77., 78., 82., 83., 86., 87., 100. in 102. člena te uredbe ter operaciji iz 95. in 111. člena te uredbe.
(2) Upravičenci, ki so v letu 2015 obveznost zahtev SAD_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, oziroma VIN_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, izvajali kot obvezni zahtevi na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), za leto 2016 in preostali čas trajanja obveznosti ti zahtevi izvajajo kot izbirni zahtevi iz 46. in 53. člena te uredbe.
(3) Upravičenci, ki so v letu 2015 vstopili v zahtevi SAD_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, oziroma VIN_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), in so vključeni v ukrep EK, jim obveznost izvajanja zahtev iz 46. in 53. člena te uredbe z letom 2016 preneha.
(4) Upravičenci, ki so v letu 2015 vstopili v operacijo Traviščni habitati metuljev na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16) s površinami manjšimi od enega ha, lahko za leto 2016 in preostali čas trajanja obveznosti na teh površinah še naprej izvajajo le obvezno zahtevo MET_KOS iz 77. člena te uredbe.
(5) Upravičenci, ki so v letu 2015 vstopili v operacijo Steljniki na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16) s površinami manjšimi od enega ha, lahko za leto 2016 in preostali čas trajanja obveznosti na teh površinah še naprej izvajajo le obvezno zahtevo STE_KOS iz 86. člena te uredbe.
163. člen 
(spremembe PRP 2014–2020) 
(1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na spremembe PRP 2014–2020, se začnejo uporabljati, ko so spremembe PRP 2014–2020 odobrene s strani Evropske komisije.
(2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi odobritev iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.
164. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16).
165. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-6/2016
Ljubljana, dne 25. februarja 2016
EVA 2016-2330-0079
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik