Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2016 z dne 8. 1. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2016 z dne 8. 1. 2016

Kazalo

84. Odlok o proračunu Mestne občine Koper za leto 2016, stran 153.

  
Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08)
R A Z G L A Š A M O D L O K 
o proračunu Mestne občine Koper za leto 2016 
Št. 410-145/2015
Koper, dne 7. januarja 2016
Župan 
Mestne občine Koper 
Boris Popovič l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) in 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 7. januarja 2016 sprejel
O D L O K 
o proračunu Mestne občine Koper za leto 2016 
1. člen 
S tem odlokom se določa višina in postopki izvrševanja proračuna Mestne občine Koper za leto 2016.
2. člen 
Sredstva proračuna se razporeja v skladu s spodaj navedenimi bilančnimi shemami, katerih vrednosti v letu 2016 znašajo:
v EUR 
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 
KONTO
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
54.860.227
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
43.924.103
70
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 
35.663.354
700
DAVKI NA DOHODEK 
IN DOBIČEK
23.267.141
703
DAVKI NA PREMOŽENJE
11.183.213
704
DOMAČI DAVKI NA BLAGO 
IN STORITVE
1.213.000
71
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)
8.260.749
710
UDELEŽBA NA DOBIČKU 
IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 
6.150.037
711
TAKSE IN PRISTOJBINE
43.000
712
GLOBE IN DENARNE KAZNI 
280.000
713
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV
61.500
714
DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI
1.726.212
72
KAPITALSKI PRIHODKI (720+722)
8.780.000
720
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
4.530.000
722
PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA
4.250.000
73
PREJETE DONACIJE (730)
5.700
730
PREJETE DONACIJE IN DARILA OD DOMAČIH PRAVNIH OSEB
5.700
74
TRANSFERNI PRIHODKI 
1.400.424
740
TRANSFERNI PRIHODKI 
IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ
1.400.424
78
PREJETA SREDSTVA 
IZ EVROPSKE UNIJE
750.000
787
PREJETA SREDSTVA 
IZ DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ
750.000
 
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
56.199.696
40
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)
10.244.938
400
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
3.860.191
401
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST
565.329
402
IZDATKI ZA BLAGO 
IN STORITVE 
4.976.892
403
PLAČILA DOMAČIH OBRESTI
697.526
409
SREDSTVA, IZLOČENA 
V REZERVE
145.000
41
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)
25.911.373
410
SUBVENCIJE
1.462.300
411
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
10.624.673
412
TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
2.663.421
413
DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 
11.160.979
42
INVESTICIJSKI ODHODKI (420)
18.122.144
420
NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV
18.122.144
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI 
1.921.241
431
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU
464.600
432
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
1.456.641
 
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)
–1.339.469
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
75
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (751+752)
2.010.000
751
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
2.000.000
752
SREDSTVA KUPNIN 
IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 
10.000
44
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)
0
 
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 
(IV.-V.)
2.010.000
C. RAČUN FINANCIRANJA
50
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
35.765.174
500
DOMAČE ZADOLŽEVANJE
35.765.174
55
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
37.769.697
550
ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 
37.769.697
 
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)**
–1.333.992
 
X.
NETO ZADOLŽEVANJE 
(VII.-VIII.) 
–2.004.523
 
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) = III. *
1.339.469
 
XII.
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2015
8.183.713
3. člen 
Podrobnejša razčlenitev proračuna je podana v posebnem delu proračuna, ki je sestavni del proračuna. Sestavljajo ga finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna.
Finančni načrti so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim planom.
Načrt razvojnih programov sestavljajo naložbeni projekti in aktivnosti na področju državnih pomoči v prihodnjih štirih letih.
4. člen 
Namenski prihodki proračuna po tem odloku so prihodki od zamenjave občinskega stvarnega premoženja, požarna taksa, taksa za obremenjevanje voda in taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Prihodki krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna so izvirni prihodki posamezne krajevne skupnosti in se obravnavajo kot namenska sredstva, ki jih krajevna skupnost razporeja v svoj finančni načrt skladno z zakonom.
Kot namenska sredstva se s tem odlokom opredeli tudi prihodke drugih javnofinančnih institucij in prispevke fizičnih ali pravnih oseb za sofinanciranje posameznih investicij ali drugih projektov, ter sredstva donacij EU in drugih mednarodnih institucij.
Komunalni prispevek je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih namenskih virov oziroma razpoložljivih sredstev.
Namenski viri sredstev, ki v tekočem proračunskem letu niso porabljeni, se prenesejo v naslednje leto in izkazujejo kot črpanje sredstev na računih za naloge oziroma projekte, za katere so opredeljeni.
5. člen 
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
Proračunski uporabniki so dolžni koristiti sredstva le za namene, določene v posebnem delu proračuna in letnem načrtu razvojnih programov.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.
6. člen 
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo le, če so izpolnjeni vsi z zakonom in tem odlokom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki proračunskih sredstev so dolžni upoštevati določbe zakona o javnih naročilih.
7. člen 
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna neposrednega proračunskega uporabnika – občinski organi in uprava, odloča župan. O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti odloča svet krajevne skupnosti ali predsednik sveta, če ga za to pooblasti svet krajevne skupnosti.
Prerazporeditev sredstev proračuna oziroma posamezne postavke proračuna je možna na račun ustreznega zmanjšanja druge postavke v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika oziroma projekta v načrtu razvojnih programov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni dovoljeno izvajati prerazporeditev iz postavk, kjer so opredeljeni investicijski nameni porabe na postavke, ki opredeljujejo tekoče namene porabe.
Med izvrševanjem proračuna Mestne občine Koper se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke na postavki, kjer pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika.
Če se pri izvajanju proračuna ugotovi, da posamezne proračunske postavke v posebnem delu proračuna, ki so planirane na nivoju konta, ne zajemajo samo kontov te podskupine, ampak konte več različnih podskupin, se zaradi razporeditve sredstev v okviru določenih postavk, poslovni dogodki v bilanci A, B in C izkazujejo v skladu s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, istočasno pa se zagotovi izkazovanje proračunskih postavk skladno s sprejetim proračunom in njegovo strukturo v posebnem delu proračuna.
8. člen 
Ne glede na določbe 5. člena tega odloka se v breme proračuna lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, za posamezno tekočo ali investicijsko nalogo, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, ne smejo presegati 25 % teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika oziroma ne smejo presegati 50 % pravic porabe posamezne investicijske naloge ali projekta opredeljene v načrtu razvojnih programov za tekoče leto.
Za investicije, katerih izvedba presega višino dovoljenega obsega pravice porabe v tekočem proračunu in možnost predobremenitve v proračunu naslednjega leta iz zgornjega odstavka, se lahko razpiše javno naročilo v okviru vrednosti investicijskega programa, ki ga potrdi občinski svet. Proračunski uporabnik lahko s tem predobremeni proračun prihodnjih let za posamezen projekt oziroma investicijsko nalogo do načrtovane višine sredstev v investicijskem programu, pod pogojem, da je investicija vključena v proračun tekočega leta.
Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne smejo presegati 15 % teh pravic porabe posamezne postavke v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika znotraj namena.
Ne glede na navedene določbe v prejšnjem odstavku tega člena lahko neposredni uporabnik sklepa večletne pogodbe za:
1. najem prostorov in opreme, dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev, računalniških storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2. izdatke, ki izhajajo iz sofinanciranja iz naslova namenskih sredstev.
Obveznosti po prejšnjih odstavkih, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključuje v proračun leta, na katerega se nanašajo.
9. člen 
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev, za kar se izvede ustrezna prerazporeditev v okviru sprejetega proračuna in evidentira skladno s predpisi.
Neposredni uporabniki občinskega proračuna lahko medsebojno dogovarjajo izvajanje strokovno-upravnih nalog znotraj občinske uprave ali pri drugem neposrednem proračunskemu uporabniku, če se s tem zagotavlja racionalnejša izvedba.
10. člen 
Sredstva proračuna se proračunskim uporabnikom razporejajo s pogodbo in se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje s programi izvajalcev javnih služb.
Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se razporedi z javnim razpisom oziroma s kriteriji, ki jih določi župan.
Vrednost programov izvajalcev javnih služb, ki niso posredni uporabniki določi župan v roku 30 dni po sprejemu proračuna in se oddajo s pogodbo.
11. člen 
Dinamika izvrševanja investicijskih namenov, opredeljenih v finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika se usklajuje v okviru razpoložljivih prilivov in ob upoštevanju namenskih sredstev.
O izdatkih investicijskega značaja, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika – občinski organi in uprava, odloča župan v okviru letnega načrta razvojnih programov. Na osnovi tega lahko župan spreminja in dopolnjuje tudi načrt razvojnih programov za projekte, ki so že uvrščeni v letni načrt razvojnih programov. Župan lahko v načrt razvojnih programov uvrsti nov projekt, če investicijsko dokumentacijo potrdi občinski svet ali če gre za plačilo pogodbene obveznosti iz preteklih let.
O izdatkih investicijskega značaja, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika – krajevna skupnost, odloča svet krajevne skupnosti ali predsednik sveta, če ga za to pooblasti svet krajevne skupnosti.
Spremembe načrta razvojnih programov se vodijo kot veljavni načrt razvojnih programov. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
12. člen 
Sredstva od prodaje in zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, proračunski uporabniki uporabijo samo za vzdrževanje ali nakup stvarnega premoženja.
13. člen 
Župan lahko odpiše plačilo dolga do višine 1.000 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
Kot dolgovi po tem členu se skladno s četrtim odstavkom 77. člena ZJF ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
14. člen 
Župan je pooblaščen, da odloča:
– v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov o kratkoročni zadolžitvi, največ do 5 % sprejetega proračuna;
– o začasnem zadržanju izvrševanja proračuna skladno z zakonom.
15. člen 
Sredstva obvezne proračunske rezerve se izločajo praviloma mesečno iz tekočih prihodkov do višine določene s proračunom in se vodijo kot sredstva proračunskega sklada v okviru enotnega zakladniškega računa občine.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 42.000 EUR odloča župan, na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
16. člen 
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2016 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto v skladu s predpisi oziroma metodologijo ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. Posredni proračunski uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračuna uskladijo svoje finančne načrte s sprejetim proračunom v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Posredni proračunski uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance pristojen organ občinske uprave.
17. člen 
Načrtovana višina nove zadolžitve občine v letu 2016 pri državnem proračunu upoštevaje 56. čl. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 znaša 500.000 EUR in se namenja za financiranje investicij, ki so predvidene v proračunu Mestne občine Koper za leto 2016.
Načrtovana višina zadolžitve za upravljanje z dolgom občinskega proračuna v letu 2016 znaša 35.265.174 EUR in zajema reprogram obstoječih kreditov z namenom znižanja stroškov in izboljšanja strukture občinskega dolga.
18. člen 
Pravni posli, ki jih prevzame krajevna skupnost in presegajo 42.000 EUR, se lahko sklepajo le s predhodnim soglasjem župana, sicer so nični. Soglasje župana ni potrebno za pravne posle, kjer je občina vključena kot sofinancer.
19. člen 
Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku oziroma prejemniku proračunskih sredstev razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, javnega sklada, društva oziroma poslovodni organ prejemnika sredstev.
20. člen 
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren svet krajevne skupnosti ali predsednik sveta, če ga za to pooblasti svet krajevne skupnosti.
21. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprejeti proračun in načrt razvojnih programov se objavi na spletni strani Mestne občine Koper.
Št. 410-145/2015
Koper, dne 7. januarja 2016
Župan 
Mestne občine Koper 
Boris Popovič l.r.
Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01 e 29/03 e la Gazzetta ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06 e 39/08)
P R O M U L G O I L  D E C R E T O 
sul bilancio di previsione del Comune citta' di Capodistria per l'anno 2016 
N. 410-145/2015
Capodistria, 7 gennaio 2016
Il sindaco 
Comune città di Capodistria 
Boris Popovič m.p.
Visto l'articolo 29 della Legge sull'autonomia locale (Gazzetta uff. della RS n. 94/07 – ZLS – Testo unico ufficiale 2, 27/08 – sentenza della CC e 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF e 14/15 – ZUUJFO), l’articolo 29 della Legge sulle finanze pubbliche (Gazzetta uff. della RS n. 11/11-testo unico ufficiale, 14/13 – popr., 101/13 e 55/15 – ZFisP) e l’articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino uff. n. 40/00, 30/01, 29/03 e la Gazzetta uff. della RS, n. 90/05, 67/06 e 39/08), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, nella seduta del 7 gennaio 2016 ha approvato il
D E C R E T O 
sul bilancio di previsione del Comune città di Capodistria per l'anno 2016 
Articolo 1 
Il presente decreto definisce l’importo e le modalità d’esecuzione del bilancio di previsione del Comune città di Capodistria per l’anno 2016.
Articolo 2 
I fondi del bilancio di previsione sono ripartiti in armonia con i titoli di sotto riportati, i cui rispettivi valori per l’anno 2016 ammontano:
in EUR 
A. BILANCIO DELLE ENTRATE E DELLE USCITE
CONTO
I
TOTALE ENTRATE (70+71+72+73+74+78)
54.860.227
ENTRATE CORRENTI (70+71)
43.924.103
70
ENTRATE TRIBUTARIE (700+703+704+706) 
35.663.354
700
IMPOSTE SUL REDDITO 
E SUGLI UTILI
23.267.141
703
IMPOSTE PATRIMONIALI
11.183.213
704
IMPOSTE LOCALI SU BENI 
E SERVIZI
1.213.000
71
ENTRATE EXTRATRIBUTARIE (710+711+712+713+714)
8.260.749
710
PARTECIPAZIONE AI PROFITTI ED ALLE ENTRATE PATRIMONIALI
6.150.037
711
TASSE E CONTRIBUTI
43.000
712
MULTE
280.000
713
ENTRATE DA VENDITA DI BENI E SERVIZI
61.500
714
ALTRE ENTRATE EXTRATRIBUTARIE
1.726.212
72
ENTRATE PROVENIENTI 
DA CAPITALE (720+722)
8.780.000
720
ENTRATE RICAVATE DALLA VENDITA DI BENI STRUMENTALI
4.530.000
722
ENTRATE RICAVATE DALLA VENDITA DI TERRENI E DEL PATRIMONIO IMMATERIALE
4.250.000
73
DONAZIONI RICEVUTE (730)
5.700
DONAZIONI ED ELARGIZIONI RICEVUTE DA PERSONE GIURIDICHE NAZIONALI
5.700
74
ENTRATE DA TRASFERIMENTI ERARIALI 
1.400.424
740
TRASFERIMENTI ERARIALI 
DA ALTRI ENTI FINANZIARI PUBBLICI
1.400.424
78
FONDI COMUNITARI PERCEPITI
750.000
787
FONDI PERCEPITI DA ALTRE ISTITUZIONI COMUNITARIE
750.000
 
II
TOTALE SPESE (40+41+42+43)
56.199.696
40
SPESE CORRENTI (400+401+402+403+409)
10.244.938
400
SALARI ED ALTRE EROGAZIONI AL PERSONALE
3.860.191
401
CONTRIBUTI PREVIDENZIALI DEI DATORI DI LAVORO
565.329
402
SPESE PER BENI E SERVIZI
4.976.892
403
SPESE PER INTERESSI 
IN AMBITO NAZIONALE
697.526
409
FONDI ACCANTONATI PER 
LA RISERVA
145.000
41
STANZIAMENTI CORRENTI (410+411+412+413)
25.911.373
410
SOVVENZIONI
1.462.300
411
SOVVENZIONE A FAVORE DEI SINGOLI E DELLE FAMIGLIE
10.624.673
TRASFERIMENTI DI FONDI 
A FAVORE DELLE ORGANIZZAZIONI ED ENTI 
NO PROFIT
2.663.421
413
ALTRI TRASFERIMENTI CORRENTI IN AMBITO NAZIONALE
11.160.979
42
SPESE DI FINANZIAMENTO DEGLI INVESTIMENTI (420)
18.122.144
420
ACQUISTO E COSTRUZIONE 
DI BENI STRUMENTALI
18.122.144
43
TRASFERIMENTI PER INVESTIMENTI
1.921.241
431
TRASFERIMENTI PER INVESTIMENTI A FAVORE DELLE PERSONE FISICHE 
E GIURIDICHE CHE NON SONO FRUITORI DEL BILANCIO
464.600
432
TRASFERIMENTI PER INVESTIMENTI A FAVORE DEI FRUITORI DEL BILANCIO
1.456.641
 
III
AVANZO DI BILANCIO (DISAVANZO) (I.-II.)
–1.339.469
B. CONTO CREDITI E INVESTIMENTI FINANZIARI
75
IV
RIMBORSO DI CREDITI ED ALIENAZIONE DI QUOTE 
IN CAPITALE 
(751+752)
2.010.000
751
VENDITA DI QUOTE 
IN CAPITALE
2.000.000
752
RICAVO IN SEGUITO ALLA PRIVATIZZAZIONE
10.000
CONCESSIONE DI PRESTITI 
ED AUMENTO DI QUOTE IN CAPITALE (440+441)
0
 
VI
PRESTITI CONTRATTI MENO QUELLI CONCESSI E MUTAMENTI DELLE QUOTE 
IN CAPITALE (IV.-V.)
2.010.000
C. CONTO FINANZIARIO
50
VII
INDEBITAMENTO (500)
35.765.174
500
INDEBITAMENTO IN AMBITO NAZIONALE
35.765.174
55
VIII
RIMBORSI DEI DEBITI (550)
37.769.697
550
RIMBORSI DEI DEBITI ASSUNTI IN AMBITO NAZIONALE 
37.769.697
 
IX
INCREMENTO (RIDUZIONE) DEI FONDI DI CASSA 
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)**
–1.333.992
 
X.
INDEBITAMENTO NETTO 
(VII.-VIII.) 
–2.004.523
 
XI.
FINANZIAMENTO NETTO (VI.+VII.-VIII.-IX.) = III. *
1.339.469
 
XII.
STATO DEI FONDI SUI CONTI IN DATA 31 DICEMBRE 2015
8.183.713
Articolo 3 
L’elaborazione più dettagliata della ripartizione dei fondi di bilancio è oggetto di una parte separata, che costituisce parte integrante del bilancio, costituita dai piani finanziari dei diretti fruitori del bilancio.
I detti piani finanziari sono strutturati come segue: settori di utilizzo del bilancio, principali programmi e sotto-programmi prescritti dalla ripartizione programmatica delle spese dei bilancio di previsione comunali. Il sotto-programma è suddiviso in capitolati di spesa, i quali a loro volta sono segmentati in conti di spesa, stabiliti dal piano di conti.
Il piano dei programmi di sviluppo è costituito dai progetti d’investimento e dalle attività attinenti agli aiuti di stato nei prossimi quattro anni.
Articolo 4 
Si ritengono fondi finalizzati ai sensi del presente decreto le entrate dalla permuta del patrimonio materiale comunale, quelle ottenute dalla tassa sul rischio incendio, di inquinamento delle acque e dell’ambiente in seguito allo smaltimento dei rifiuti. Fanno parte delle entrate finalizzate ai sensi del presente decreto tutte le entrate delle comunità locali non rientranti tra i fondi trasferiti dal bilancio comunale ed inseriti nel piano finanziario della comunità locale, nel rispetto di quanto previsto dalla vigente normativa.
Rientrano tra i fondi finalizzati anche le entrate d’altri enti finanziari pubblici, come pure i contributi delle persone fisiche o giuridiche destinati al cofinanziamento degli investimenti o d’altri progetti, le donazioni provenienti dall’UE e da altre istituzioni internazionali.
I fondi raccolti tramite riscossione della quota afferente le opere d’urbanizzazione primaria sono destinati alla costruzione di tali opere.
Se in seguito all’approvazione del bilancio sopraggiunge il versamento di un’entrata finalizzata, che richiede la corrispondente uscita, la quale, però, non è riportata nel bilancio o lo è solo in parte, le uscite del piano finanziario del singolo utilizzatore diretto e conseguentemente del bilancio subiscono la maggiorazione equivalente all’eccedente delle entrate rilevato inizialmente.
Nel caso in cui il bilancio di competenza preveda delle entrate superiori a quelle effettivamente riscosse, l’impegno di spesa non deve superare gli importi riscossi ovvero quelli disponibili.
I residui attivi del bilancio sono oggetto del cumulo nell’anno successivo e vengono spesi per le finalità ovvero progetti per i quali erano stati destinati.
Articolo 5 
I fondi di bilancio possono essere impegnati esclusivamente per le finalità definite nello stesso.
Gli utilizzatori del bilancio hanno l’obbligo di destinare i rispettivi fondi unicamente per le finalità definite nella parte separata del bilancio e nel piano finanziario annuale dei programmi di sviluppo.
I singoli impegni di spesa assunti a carico del bilancio comunale, non possono superare le effettive disponibilità del medesimo, all’uopo stanziate.
Articolo 6 
Il singolo impegno di spesa a carico del bilancio, è ammesso unicamente a condizione che siano soddisfatti i requisiti previsti dalla legge e dal presente decreto. Nell’attingere ai fondi di bilancio, gli utilizzatori sono tenuti a rispettare le disposizioni della legge sugli appalti pubblici.
Articolo 7 
Della ridistribuzione dei diritti d’utilizzo, previsti nella parte separata del bilancio di previsione, riferita al diretto fruitore – organi e amministrazione comunale – decide il sindaco. Della ridistribuzione dei diritti d’utilizzo, previsti dal piano finanziario della comunità locale, decide il consiglio della medesima oppure il suo presidente se investito di tale potere dal consiglio stesso.
La ridistribuzione dello stanziamento per la singola voce del bilancio è possibile a condizione che venga operata una diminuzione di spesa di un’altra voce, nel piano finanziario del fruitore diretto del bilancio ovvero del progetto contenuto nel piano dei programmi di sviluppo.
A prescindere della disposizione di cui al comma precedente, non sono ammesse redistribuzioni che interessano gli stanziamenti per investimenti a favore di quelli destinati alle spese correnti.
Nel corso dell’esecuzione del bilancio di previsione del Comune città di Capodistria è ammessa l’apertura di un nuovo capitolo ovvero l’integrazione dello stanziamento ove durante la compilazione del bilancio non era possibile prevedere il destinatario dei fondi di bilancio ossia il modo d’esecuzione del singolo compito. Il nuovo capitolo si apre nell’ambito dello stanziamento già previsto ed entro i limiti dei fondi destinati al singolo fruitore diretto del bilancio.
Se durante l’attuazione del bilancio si accerta che le singole voci, contenute nella parte separata del bilancio ed inserite a livello di conto, comprendano oltre ai conti di tale sotto capitolo anche altri conti, si procede, ai fini di stanziamento dei fondi per finalità funzionali e voci, alla presentazione dei capitoli A, B e C in conformità del regolamento sul piano contabile unitario per il bilancio, i fruitori di bilancio ed altre persone di diritto pubblico; nello stesso tempo si garantisce la classificazione delle voci di bilancio in armonia col bilancio di previsione e la rispettiva struttura, approvati nella parte specifica del medesimo.
Articolo 8 
A prescindere dalle disposizioni di cui all’articolo 5 del presente decreto, è ammessa a carico del bilancio l’assunzione degli obblighi scaturenti da contratti, rimborsabili negli anni a venire, riguardo al singolo impegno od investimento, sempre che tale finalità sia stata prevista nel bilancio dell’anno in corso.
Gli impegni di spesa complessivi così assunti, assolti negli anni successivi a titolo di spesa e trasferimento d’investimento, non devono eccedere 25 % dei rispettivi impegni di spesa previsti nel piano finanziario dell’utilizzatore diretto ovvero il 50 % dell’impegno di spesa riguardo al singolo investimento o progetto definito nel piano di sviluppo per l’anno in corso.
In caso d’investimenti la cui attuazione superi l’impegno consentito nel bilancio in corso, tenendo conto del limite posto all’anticipazione d’impegno nel bilancio dell’anno successivo di cui al comma precedente, è ammesso il bando di concorso per l’assegnazione del bando pubblico entro i limiti del succitato programma d’investimento, approvato dal consiglio comunale. Il fruitore di bilancio può pertanto impegnare il bilancio preventivo degli anni successivi, relativamente al singolo progetto d’investimento, fino alla concorrenza dei fondi previsti per i programmi di sviluppo pianificati, sempre che il detto investimento sia stato inserito nel bilancio di previsione per l’anno in corso.
Gli impegni di spesa complessivi che richiederanno la liquidazione negli anni successivi e si riferiscono all’acquisto di beni e servizi ovvero a trasferimenti correnti, non devono eccedere il 15 % dello stanziamento previsto dalla singola voce riguardante il piano finanziario approvato del singolo utilizzatore diretto in ambito della determinata finalità.
Eccettuando le disposizioni precedenti del presente articolo, il fruitore diretto del bilancio può stipulare contratti pluriennali per:
1. l’affitto degli immobili e delle attrezzature, l’erogazione dell’energia elettrica, fornitura del servizio telefonico, l’approvvigionamento d’acqua potabile, lo smaltimento delle acque reflue e dei rifiuti, dei servizi informatici, e di altri servizi necessari all’attività operativa delle singole utenze;
2. contratti che prevedono il cofinanziamento con l’utilizzo di fondi finalizzati.
Gli impegni di cui ai commi precedenti, che saranno liquidati negli anni a venire, hanno carattere prioritario nei confronti dell’esercizio al quale si riferiscono.
Articolo 9 
Se durante l’anno, le attribuzioni o le competenze del singolo utilizzatore di bilancio subiscano notevoli cambiamenti, si procede all’adeguamento degli stanziamenti inizialmente previsti, operando la necessaria redistribuzione in ambito al bilancio approvato, ed alla rispettiva registrazione in armonia con la vigente normativa.
Gli utilizzatori diretti del bilancio possono accordarsi reciprocamente in merito all’attuazione di compiti tecnici ed amministrativi in ambito all’amministrazione comunale oppure con altro utilizzatore diretto del bilancio, se tale soluzione contribuisca alla maggiore razionalizzazione dell’uso dei fondi di bilancio.
Articolo 10 
I singoli utilizzatori del bilancio attingono ai fondi in base ad un contratto ed in conformità della normativa disciplinante il singolo settore, come pure in armonia con i programmi di lavoro dei vari erogatori di servizi pubblici.
Sono altri utilizzatori dei fondi di bilancio le persone fisiche o giuridiche che attingono a tali fondi in base al contratto, delibera o decisione. L’impegno dei fondi a carico del bilancio ed il cofinanziamento dei vari utilizzatori riguardo al singolo compito non espressamente regolato da apposita normativa, avviene in seguito al pubblico concorso ovvero secondo i criteri stabiliti dal sindaco.
Il sindaco determina il valore dei programmi dei prestatori di pubblici servizi che non sono utilizzatori diretti del bilancio, entro 30 giorni dall’approvazione del medesimo assegnando tali programmi tramite apposito contratto.
Articolo 11 
Il programma temporale di attuazione degli investimenti, definiti nel piano finanziario del singolo utilizzatore diretto, viene adeguata alle entrate disponibili e nel rispetto dei relativi stanziamenti.
La decisione in materia delle spese d’investimento, definite nel piano finanziario dell’utilizzatore diretto – organi e amministrazione comunali, spetta al Sindaco, in ambito al programma annuale di sviluppo. A tale riguardo, il sindaco ha altresì la facoltà di apportare modifiche ed integrazioni anche al programmi annuali di sviluppo e ciò riguardo ai progetti già inseriti nel medesimo. Il sindaco può inserire un nuovo progetto nel programma annuale di sviluppo purché la rispettiva documentazione d’investimento sia approvata dal consiglio comunale, oppure nei casi in cui si tratti di onorare gli impegni contrattuali assunti negli anni passati.
La decisione in materia delle spese d’investimento, definite nel piano finanziario del fruitore diretto – comunità locale, spetta al consiglio della medesima ovvero al rispettivo presidente se investito di tali poteri dal consiglio stesso.
Le modifiche ai piano dei programmi di sviluppo vengono considerati quali piani di programmi di sviluppo validi. La discordanza tra il bilancio approvato e il piano di programmi di sviluppo valido è concessa solamente nelle parti, dove i progetti vengono finanziati con entrate finalizzate.
Articolo 12 
I fruitori del bilancio possono spendere i fondi ricavati dalla vendita o permuta del patrimonio reale del comune, come pure gli indennizzi a titolo di garanzia del medesimo, esclusivamente per la manutenzione ovvero per l’acquisizione di tale patrimonio.
Articolo 13 
Nel caso in cui le spese di riscossione sarebbero sproporzionate all’importo del debito o nel caso in cui il patrimonio del debitore non è riscuotibile, il Sindaco può cancellare tale debito fino all’importo di Euro 1.000.
I debiti secondo questo articolo, in conformità al IV comma dell’articolo 77 della Legge sulle finanze pubbliche, non vengono considerati debiti verso il comune le tasse obbligatorie.
Articolo 14 
È competenza del Sindaco di decidere in merito alle seguenti questioni:
– in caso di irregolarità nelle entrate, in merito all’assunzione di prestiti a breve termine, non eccedenti, tuttavia, il 5 % dell’intero ammontare del bilancio approvato;
– la sospensione temporanea dell’esecuzione del bilancio, in armonia con i termini di legge.
Articolo 15 
L’accantonamento dei fondi di riserva obbligatori avviene, di regola, mensilmente, dalle entrate correnti di bilancio, fino alla concorrenza stabilita nel medesimo, e vanno a costituire il fondo di riserva del bilancio in ambito al rispettivo conto tesoro.
Della spesa dei fondi accantonati e costituenti la riserva di bilancio, che non superi nei singoli casi il tetto massimo di Euro 42.000, decide il Sindaco, dietro proposta dell’organo amministrativo comunale competente per le finanze. Il Sindaco informa per iscritto il consiglio comunale dell’uso dei fondi di cui sopra. In altri casi di prelievi dal fondo di riserva, eccedenti l’ammontare di sopra riportato, decide il consiglio comunale tramite particolare decreto.
Articolo 16 
I fruitori indiretti del bilancio hanno l’obbligo di sottoporre agli organi competenti dell’amministrazione comunale il proprio programma di lavoro ed il piano finanziario per l’anno 2016, oltre alle relazioni sull’attuazione dei rispettivi programmi e sulle spese ripartite per finalità, e realizzate nell’anno precedente in ottemperanza della classificazione economica dei flussi finanziari pubblici. Entro 30 giorni dall’entrata in vigore del bilancio di previsione, i fruitori indiretti del bilancio che vengono finanziati principalmente dal bilancio comunale provvedono ad adeguare i propri piani finanziari al bilancio approvato.
Gli utilizzatori del bilancio indiretti hanno l’obbligo di fornire altri dati necessari all’analisi della rispettiva gestione, richiesti dal Sindaco, dal comitato di controllo e dall’organo amministrativo preposto alle finanze.
Articolo 17 
Nel 2016 si prevede un nuovo indebitamento del comune dell’ordine di 500.000 Euro dal bilancio statale in ottemperanza all’articolo 56 della Legge sull’attuazione dei bilanci della Repubblica di Slovenia per gli anni 2016 e 2017. I rispettivi fondi saranno destinati al finanziamento degli interventi previsti nel bilancio di previsione del Comune città di Capodistria per l’anno 2016.
L’indebitamento previsto per la gestione del debito del bilancio comunale per l'anno 2016 è di 35.265.174 EUR. Tale importo comprende la riprogrammazione dei debiti attuali con il fine di diminuire i costi e migliorare la struttura del debito comunale.
Articolo 18 
I negozi giuridici sottoscritti della singola comunità locale e che impegnano una spesa complessiva superiore a Euro 42.000, possono essere stipulati solamente con il benestare del sindaco, pena la loro nullità. Il Consenso del sindaco non si richiede per i negozi giuridici ai quali il comune aderisce come cofinanziatore.
Articolo 19 
Della legalità e della giusta imputazione dei fondi di bilancio assegnati al singolo utilizzatore ovvero beneficiario di tali fondi, risponde il dirigente dell’organo, ente, fondo pubblico od associazione, oppure l’organo amministrativo del fruitore.
Articolo 20 
Dell’esecuzione del bilancio risponde il Sindaco. Egli può conferire rispettive deleghe anche ad altre persone.
Dell’esecuzione del piano finanziario della comunità locale risponde il consiglio della comunità medesima oppure il rispettivo presidente se investito di tali poteri dal consiglio stesso.
Articolo 21 
Il presente decreto assume efficacia il giorno successivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta ufficiale della Repubblica di Slovenia.
La parte separata del bilancio ed il piano dei programmi di sviluppo sono pubblicati sul sito web del Comune città di Capodistria.
N. 410-145/2015
Capodistria, 7 gennaio 2016
Il sindaco 
Comune città di Capodistria 
Boris Popovič m.p.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti